GORIŠKI SLOVENEC
Izhaja vsako sr«do in soboto.	Uredništvo in Upravnišivo: Via Garducci št. 10, II. nad.
Na naslov Goriških Italijanov
(Glas iz dežela).
«Goriški Slovenec», katerega je še pred kratkem vsakdo izmed nas odklanjal, si je v zadnjem času začel širiti pot po deželi in danes moremo trditi, da se z zanimanjem čitajo uvodni članki.
&kozi te članke se vleče glavna misel, da je potreba, da se v naši deželi začne politika sporazuma. Mi-sei je pametna, leer obeta sporazum nekaj dobrega in koristnega za obe strani. Ni dvoma, da pomeni sporazum nekaj dobrega, ker bi imel dovesti do prijateljskih odnožajev dveh plemen, ki jih je zgodovina vrgla na Goriško pred tisočleti, tako da ne mejite samo eno na drugo, ampak da ste celo tuintam med seboj pomešani. Če in kedar se doseže sporazum med Slovenci in Italijani, tedaj začnejo na Goriškem zlati časi, ko bodete dve plemeni tekmovali za prvenstvo v dosego kolikor mogoče večjega blagostanja v gospodarskem in kulturnem pogledu. Menda ni treba utemeljevati, kaj dobrega more nastati iz sporazuma, dovolj je, če pomislimo, * *da rodi nesporazum prepir, razdor, sovraš-t^ ) in najhujše zlo —- vojno.
^Hvalevredni so tedaj možje,- ki stojijo danes tako na slovenski kakor tudi na italijanski strani na pravem stališču, da se mora ustvariti med slovenskim in italijanskim ljudstvom na Goriškem politika sporazuma.
Aii, možje, ki zavzemate danes to pravo stališče, da bi se dosegel sporazum med dvemi plemeni, ki sle bili skozi dolgo dobo umetno nahujskani po geslu «divide et impera» eno proti drugemu, morate pred vsem preudariti, da se more doseči sporazum le tedaj, če bode temeljil na iskrenosti in odkritosrčnosti ter če bodete vi, goriški Italijani, si znali pridobiti naše zaupanje.
Vi, goriški Italijani, ki stg dosegli ujedinjenje z Italijo in ki se čutite danes po pravici močne in ki se danes prosto in svobodno veselite svoje odrešitve, morate danes spoznati težki položaj slovenskega ljudstva, ki se nahaja, rekel bi skoro,
v	pogojih premaganca. Na vas je, goriški Italijani, da so pokažete plemenite in na taki kulturni stopnji, da vzbudite v nas dobro vero in zaupanje. Mi smo bili v preteklosti premnogokrut varani in nam danes ne morete zameriti, če nimamo ne dobre vere ne zaupanja, ker se do sedaj niste izkazali. Mi Slovenci, se danes dobro zavedamo, da smo mnogo na slabšem, kakor sto
vi	kot del gospodovalnega naroda, a se tudi zavedamo, da še nismo uničeni in imamo v sebi trdne volje, da se uničiti ne damo in ne pustimo!
Na vas je tedaj, goriški Italijani, pokažete z dejanji, da nam hočete dobro, da hočete z namr prijateljskih odnošajev. Poznate nas, da smo mirnega in mehkega slovanskega značaja, da smo zadovoljivi in da znamo pozabljati. Ne zahtevamo, da pridete vi k nam prosit prijateljstva, ali toliko smemo in moremo pričakovati, da z dejanji pokažete, da hočete res iskrenih odnošajev z nami- Ne zahtevamo ničesar od vaših pravic ampak le to, kar nam gre po božjih in človeških postavah. Od vas pričakujemo p 0-štenosti in pravičnosti. Zahtevamo v prvi vrsti spoštovanje našega jezika, naših navad in običajev in možnost gospodarskega in kulturnega razvoja. Hočemo šol, hočemo izobrazbe, hočemo čim večje kulture in tega nam ne morete zameriti, če hočete res vršiti mislio svobodne in demokratične države, talpe. Ge bi mi sami tega ne zah-t0va ], bi «as morali vi k temu siliti J« naganjati. Ali, glejte, kaj se go-
di! Tretjina ljudskih šol v deželi je je zaprtih, možko in žensko učite-teljišče, slovenska gimnazija — vse zaprto!!
Zahtevamo ne samo toliko in takih šol, ampak še več in boljših kakor smo jih imeli v barbarski Avstriji, ki ni bila naklonjena ne nam, ne vam; kajti oficijelna Avstrija je gradila preko nas in preko vas nemški most do Adrije.
Naj vas zmaga no opijani in računajte z dejanskim položajem. Vr-žite tančico z oči j in ne bodite kakor tisti, ki se niso ničesar naučili v svetovni vojni in ničesar pozabili iz časov pred vojno. Premotrite dejanski položaj v deželi in ne bijte se na prsi, češ, mi smo del Italije in mi jahamo, naj oni le lajajo! Zavedajte se, da ko bo Goriško priklopljeno Italiji, mesto Gorica ne postane Rim in goriška okolica ne bode Romanja. — Mi ostanemo tukaj in vi ostanete tukaj. Moramo se torej sporazumeti, moramo med seboj ustvariti prijateljskih iskrenih odnošajev.
Pa, vraga! Ali je temu tako težko? Ali ni v vaši krvi mnogo naše krvi? Isto podnebje, isto solnce je vzgojilo naš in vaš značaj in temperament. Manjka le malo dobre voije in stvar pojde zlahka. Treba je pa tudi, da vržete od sebe oni pretirani strah in nezaupanje do nas. Nas se nimate prav nič bati, nismo vam v ničemer nevarni.
Gorica je glavno mesto dežele in to ostane tudi v bodoče. Vi ste imeli do sedaj večino v mestu in jo bodete imeli tudi v bodoče. Vi ste vladali v mestu in bodete tudi v bodoče. Vsa naša in vaša inteligenca, duhovska in posvetna, je obiskovala srednje šole v Gorici in zakaj ne bi tudi danes in v bodočnosti ? Nerazumljivo nam je, da se ravno vi, del kulturnega naroda italijanskega, obnašate tako nekulturno in narodno nestrpno, da se upirate, da bi se odprle naše šole v Gorici. Ali hočete biti vi bolj barbarski kakor je bila barbarska Avstrija ? Ali hočete res zanesti med naše ljudstvo neodoljivo željo:	«O, da bi se zopet
povrnili časi, ko je vladala Avstrija!»
Bojite se za italijanski značaj mesta. Prazen strah. Ali je značaj mesta kaj trpel, ko so bile v mestu slovenske šolo ? In bode mesto jutri drugače izgledalo, če jih pripustite? In kaj pravite k temu, ko vrvi po mestnih ulicah tisoče in tisoče Slovencev iz hribov, iz vipavske doline in s Krasa ? Ali hočete, da si mi postavimo drugi kulturni in gospodarski centrum v deželi ? Ali mislite, da bi to ne bilo rttbgoče ? Ali ne veste, da ima zahvaliti mesto svoj procvit deželi ? In da brez okolice mesta ni ?
«Fascio d’ azione operaio nazio-nale» je objavil v «Voce dellTsonzo» dna 28. maja t. I. kot četrto točko temeljnih principov:	«absolutna iz-
ključitev vsakega narodnostnega boja; bratsko sodelovanje s Slovenci, ki hočejo odkritosrčno razviti spi -razumno delo za boljši moralični in gospodarski položaj dežele».
Če hočete vi to, hočemo tudi mi. Vi ste močnejši od nas, vi storite prvi korak do zbližanja s tem, da nam daste vseh za naš kulturni raz voj potrebnih šol v mestu in da nas ne izključujete od kulture in izobrazbe, da vzbudite v nas vero in zaupanje ter da začne razmerje odkritosrčnosti, ki je podlaga sporazumu. Vemo dobro, da je med vami mnogo mož z dobro voljo in nadejati se je, da pametni potegnejo večino s seboj 1
Deželan.
Zakaj hoče konferenca odgoditi svojo dclovaoje.
Šc danes ni gotovo ali in kedaj se odgodi parižka konferenca. Na mirovni konferenci se pojavljati dve struji, jedna ki hoče vsekakor z vso naglico zaključiti mirovno pogodbo z Avstrijo in pripraviti obris mirovne pogodbe z Bui-garijo ter če možno rešiti tudi jadransko vprašanje. üled£ Turčije ali bolje Male Azije so Vsi jedini, da je treba še počakati, da se vidi, kako misli o tem Vprašanju Amerika, ki ni dala v tem pogledu še nikake točne izjave.
Druga struja, kojo podpirajo posebno Angleži se pa sklicuje na nemožnost delovanja, dokler ni jasno, kaj se zgodi V senatu in kongtesu Zjedinjenih držav z mirovno pogodbo Nemčije in s štatuti zveze narodov. Trdi se, da ni še nobene gotovosti, ali bode Amerika soglašala v vseli točkah z mirovno konferenco in še negotovejša so po misli teh mož na-daljna Vprašanja, ki se tičejo Hulgarije in Turčije. Zakaj bi se ton j ukvarjala konferenca z vprašanji, ki se bi morala potem vsled amerikanskega pritiska zopet revidirati in popravljati. Bolje je pač, tako modrujejo ti možje, počakati, da se izreče Amerika, kako stališče zavzema v nadaljnih vprašanjih. Proč torej z nepotrebnim zapravljanjem časa! To je današnjo geslo parižke mirovne konference.
Toda kljhbu temu se pojavljajo dan za dnevom nujna gospodarska vprašanja, ki zaposlujejo mirovno konferenco tako, da ne dobi oddiha.
Pri zadnjih razpravah je obdeloval HooWer aprovizacijskd vprašanje in premog. DokazaVal je konferenci, da stojimo pred izbruhom svetovne lakote, ako se ne dvigne produkcija in skrči koristim. Pomanjkanje premoga pa je problem, kojega posledice bodo čutiti evropejski narodi še le za nekaj časa prav občutno. Predvidevati je namreč, da ne bode mogoče vspostaviii novih obratav, da bode težko zalagati trgovsko brodovje s kurivom in da bode vsled tega naraščala brezdelnost, ki zna poriniti celo Evropo V katastrofalen položaj. Vse to je slikal Hoower vrhovnemu zavezniškemu svetu, toda odprto ostane vprašanje, kako odpomoči tej grozeči nevarnosti.
Zadnje dni pa se je mirovna konferenca neumorno pečala z ogerskimi ho-matijami, ki presenečajo celi svet. Reakcija za reakcijo si sledč in dandanes se res ne ve, kako vlado bode imela konečno Ogerska. Ententa zahteva demokratično vlado in pričakovati je, da bode tudi prišlo do tega, kajti ne bolše-viški, ne reakcijonarni vladi se ni posrečilo obdržati se na površju. Med tem tržejo bivšo državo sv. Stefana mejaši tako, da je ostane jako neznaten del kot trajen spomin in opomin Vsem onim, ki bi še kedaj hoteli ustrahovati druge narode na mažarski način.
Mirovna konferenca se ne razide.
Verliovni zavezniški svet se je sestal, da zasliši razna poročila glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Vrejevalni odbor je končal svoje delo in prošli pondeljek je prišla avstrijska mirovna pogodba poslednjič V pretresoVanje verhovnemu zavez1 niškemu svetu. Konferenca je nadalje zaslišala ministra Loucherja v premogovem vprašanju. Ta minister je poročal, da je Nemčija Vže začela dobavljati male množine premoga, ki stoje pod pričakovanimi množinami vsled pomanjkanja delavskih moči in prevoznih sredstev. Nadalje se je vrhovni zavezniški svet peča! z Vprašanjem, ali naj se razide in pusti rešitev nerešenih vprašanj posameznim vladam, ker se morajo nekateri pooblaščenci že itak vrniti domov.
Došedaj je Vsaj prevladalo mnenje, da se vrhovni zavezniški svet ne razide, toda seje se bodo odslej vršile le zjutraj, da bode mogel Clemenceau prisostvovati popoldanskim sejam poslanske zbornice, V koji se pričenja razpravljati nemško mirovno pogodbo.
Spor med Poljaki in Čehi.
Zadnje dni se trdovratno Vzdržuje^ vest o veliki napetosti med Poljaki in Ceho-slovaki radi tešinskega ozemlja, ki je zasedeno po ČebosloVaški in koje zahtevajo Poljaki za se. Praška osrednja korespondenčna agencija daja med drugim sledeča pojasnila: „Po Verodostojnih informacijah so zbrali Poljaki V Kra-kovem in okolici 140 tisoč mož broječo armado, ki je preskrbljena z vsemi modernimi Vojnimi sredstvi v svrho, da zamore otvoriti pohod na tešinsko ozemlje in zasesti ondotne petrolejske vire. Raz-Ven tega je poljski zastopnik na nekem sestanku v Minsku sklenil dogovor z Ukrajino in bolšeViško Rusijo, da se o-hrani zahrbtnega napada tekom boja s Čeho-Slovaki, Posest tešinske kotline bi bila za Ceho-Slovaško neprecenljive gospodarske vrednosti. Poljski petrolejski
viri so bili namreč tekom vojne popolnoma opuščeni in zahtevajo dandanes Velikanskih poprav. Naopak pa so bili ostravski viri vedno pod aV$tro-nemškim nadzorstvom in se nahajajo radi tega V popolnoma dobrem stanju. Vsporedno s topniško vojno se razvija tudi petrolejska vojna, ki podi Poljake proti Čeho-slovaški. Amerikanci netijo, kolikor morejo, ta spor med interesiranci na petrolejski obrti v svrho, da vzdrže visoke cene svojemu podjetju „Standard Oil Company“. Baš amerikanski interesi na petrolejskih virih	v	Galiciji	so vplivali
na Amerikance toliko odločilno na mirovni konferenci, da so Vzeli V zaščito poljske interese	na	mestu	Gdanskem,
kajti to pristanišče ima dovršene stavbe in prostore za prevoz petrolja, kar omogoča Amerikancem, da morejo z modernimi pripomočki	na	prav	lahek način
spravljati svoj petrolej iz poljskih petrolejskih virov.“
Tudi ta epizoda dokazuje dovolj jasno, s kakimi kriterji	postopajo	Amerikanci
v Evropi, ki postane polagoma torišče amerikanske trgovine.
Padec nadvojvode Jožefa.
Torej vendar le! Nadvojvoda Jožef, upravitelj ostankov ogerske države, je podal ostavko, potem, ko je postalo stališče rjegovega ministerstva nevzdrž-Ijivo. Vendar se pripoveduje, da stvar ni bila tako lahka, kajti nadvojvoda Jožef se drži krčevito svojih pravic, saj pravi sam v svojem proglasu :
„Moja oseba ne sme biti na potu, ako imajo postati prejšni sovražniki ogerske države njeni prijatelji in preskrbeti ma-žarskemu narodu za razvoj potrebna sredstva. Zatto se odtegujem od svojega mesta, toda ostajam vedno na razpolago mažarskega naroda. Bog Mažarov naj blagoslovi moj preljubljeni narod in mu daj procvitati v bodočnost“.
Tako je za enkrat odpravljena mimoidoča nevarnost, da se bi prikazali na zgodovinskem površju zopet Habsburgove!.
Padec nadvojvode Jožefa je povspešil energičen nastop Italije, Jugoslavije in Ceho-Slovaške, ki bi bile od tega novega zgodovinskega nestvora občutno grožene.	^
,Edinost“ pa, Lavoratore"
V članku „Ragionamo“ se umiva Passigli, tajnik tržaške delavske zbornice in navaja istinito Več izrazov, ki kažejo odločno njegovo narodno italijansko mišljenje, ki gre na nekein mestu tako daleč, da dokazuje „mednaroden“ značaj svoje stranke s tem, da govori o gostoljubnosti v socijalistični stranki napram slovenskimdelavcem. To bi bila točka, na kojo se bi bila morala vreči „Edinost“ pustivši na strani ostale opazke, ki so pač navadni izrazi narodnostnega čustvovanja, in ki morajo taki biti, ako hoče Veljati Passigli za pristnega Italijana.
Kar se nam zdi čudno je to, da je dosti Slovencev vedno pričakovalo, da bo do socijalisti skrajne levice razrušili in omajali Italijo in tako izvršili nekak narodni samomor. Ali nismo mi tolikokrat pisali o bedastoći takih misli in je-li treba danes še posebnih Passiglijevih izjav, da kaj takega ni pričakovati nikoli in od nobene italijanske stranke ? Passigli je jasno rekel, da hoče. njpgmia._!&tranka absorbirati Slovence, s čemer nam po-stajä'fa stranka V narodnem oziru nevarnejša od vsake druge. Kaj vraga, pa iščejo Slovenci pri tej stranki in reci celo duhovniki! Ako hočete biti socijalisti, bodisPrnednarodni ali narodni,; strnite v vrste slovenski somišljeniki, saj lahko delujete na istem programu, ne da bi iskali on.stoljiibnostL.pRgtaliianski uradni socijalistični stranki.
Mi sm<T-že'pArioMo poVdarjali. da je bedasto zatekati se V Vrste dozdevnih sovražnikov vlade, kajti za nas goriške Slovence ni razlike, ali se gre za italijansko Vlado ali državo, kajti vladne so Vse italijanske stranke z edino razliko, da so nekatere vže na površju, druge pa silijo na površje, a Vladati v procvit svoje domovine hočejo in žele vse stranke brez izjeme.
Potemtakem je vsak akt Slovencev, ki bi bil naperjen proti vladi, naperjen tudi proti celi italijanski državi in narodu. To naj si dobro zapomnijo oni kratkovidni Slovenci, ki iščejo zaščite v navidezno „protivladnih“ strankah, dočim pa hočejo nas označiti za „vladne“.
Vladni smo seveda v demokratičnem smislu besede, namreč da hočemo sodelovati V javnem življenju in Vladni smo V toliko, kolikor hočemo vplivati na Vladno politiko napram Slovencem V zasedenem ozemlju. Kakor je Vladna Vsaka bodoča slovenska šola, Vsak bodoči slovenski uradnik, vsako kulturno gibanje, ki zahteva državnih sredstev, tako, in nič Več in nič manj je Vladen naš list. Radi tega pa ne zgublja svoje samostojnosti, kakor jo zgubljajo oni, ki se zatekajo V stranke, pri kojih nimajo kot Slovenci ničesar iskati.
Naročnin«:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Pol leta Lir 5.- - Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za Vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Ravno s tem se nam odpira možnost nastopati samostojno in iskati prijateljskega stika z italijanskim narodom na podlagi sporazuma v kulturnih in gospodarskih vprašanjih. S tem damo čutiti italijanski vladi, da živimo in hočemo živeti.
Značaj italijanskega naroda je tak, da ste tfiozui le dve“rešftvi za Fodoče slovensko prebivalstvo na Goriškem in sicer ali se pusti absorbirati . popolnoma od italijanskega elementa ali pa ohrani svojo popolno narodno samostojnost s tem, da zavzame,. uGop.Oi,ekljiVd~stal+šee naroda,-ki-hoče-in želi sporazuma, kakor je vsakemu dobrodošel.
Ker zavzemamo baš mi poslednje stališče, ki nam v vsakem pogledu zajamči razvoj v gospodarskem in kulturnem oziru, ne moremo odobravati stare pod Avstrijo ustvarjene navade, da se je hodilo „gostovat“ k drugim strankam. Tega italijanski narod sam ne bi razumel in po drugi strani zbudimo pač pri vsakem narodu več spoštovanja, ako hočemo sami delovati, kakor pa da iščemo opore v najprimitivnejših družabnih vpraša njih. Ravno tako je tudi popolnoma zgrešeno prezirati 40 miljonski italijanski narod in kazati mu zobe v dobi, ki nam nalaga največjo reserviranost z ozirom na razvoj političnih dogodkov.
Vsled tega moramo očitno grajati dejstvo, da slovenska sociialistična stranka ne more postaviti na noge lastne organizacije, ki nam bi bila jako potrebna, kakor se tudi Večkrat začudeno Vprašujemo, kam plove izrazito šovinistična smer „Edinosti“, ki si tuintam celo do-mišljuje, da je možen sporazum s tem, da se bi jedna stranka odpovedala gladko vsemu, druga pa prav nobeni težnji. „Suhi juristi“ morda res ne morejo priti do drugačnega zhključka, toda z ozirom na dejstvo, da politika ni identična s pravoslovjem ali pravico sploh, se nam zde slični zaključki res plehki in nevredni mož, ki se hočejo izdajati za politične voditelje.
Domače vesti
Požar povzročen po ročnih granatah.
22. zvečer je bilo telefonično obveščeno poveljstvo mirenske posadke, da je izbruhnil požar v nekem podzemeljskem rovu, kjer je bila nakopičena municija, po večini ročne granate. Rov se nahaja na kvoti 187 v bližini ceste, ki vodi V Opatjeselo.
Vojaški ognjegasci so s pomočjo pete stotnije 48. pešpolka pričeli gasiti nastali požar. Delo je bilo jako težavno, ker je pomanjkaValo vode. Toda po Velikem trudu se je posrečilo vsejedno obvladati ogenj.
Zakaj je šel Ciuffelli v Tolmin. Ekscelenca Ciuffelli je šel V Tulmin, ker mu je gotovo na tem ležeče, da se seznani s prebivalstvom in njegovim potrebam, a poleg tega je tolminska pokrajina za njega posebnega spomina, kajti na hribu sv. Marije počiva na tamošnjem pokopališču njegov sin, ki je umrl junaške smrti pri oktoberskem umiku leta 1917. Pri svojem dohodu na Tolminsko je obiskal ekcelenca Ciuffelli tudi grob svojega sina.
Navadne nezgode. V tukajšno bolnišnico usmiljenih bratov ^se je zatekel 58-letni Leban Anton iz Črne prsti, ki si je zlomil pri delu desno roko.
*
Ambrožič Ivan, 26 let stari kmet, doma iz Cerovega si je zlomil leVo nogo pri nesrečnem padcu in se je istotako prišel zdravit v tukajšno bolnišnico usmiljenih bratov.
Tihotapčeva smrt. Dne 17. t. m. so
prihajali iz Jugoslavije razni tihotapci. Trije finančni stražniki so jih ustavili, toda kakor po navadi, so iskali tihotapci rešitev v begu v smeri proti Kranjski, eden se je pa obrnil proti Kneži. Ker se ni ustavil na klic finančnega stražnika, je ta s puško vstrelil za njim in ga smrtnp ranil. Izdahnil je Jakoj. V njem se je spoznalo nekega „Šorlija“, po domače „Konj“ iz Podmelca. Razven velike množine tobaka, so našli pri mrtvecu tudi razna pisma, kojih jedno bi močno kompromitiralo nekega duhovnika.
Nerazsodnost. Kakor čujemo je sklenilo več odborov tukajšnih hranjlnic in posojilnic, ki imajo denar naložen pri jugoslovanskih bankah, da ne prenesejo tega denarja sem V svrho menjave V lire. Tem bodi povedano, da valutno Vprašanje tudi V Jugoslaviji ni še rešeno in da je eno najzamotanejših vprašanj tamošnje vlade, ki jej dela nemale preglavice. Radi tega pravimo „Bolje drži ga, nego lovi ga“. Kdor bode rabil „dinarje“, jih bode lahko kupil tudi z lirami, a da bi bil pri sedanji menjavi V lire oškodovan, ne moremo umeti.
Eksplozija v Volarjih. Pred par dnevi sta dva vslužbenca pri vojaškem že-
nijskem oddelku pobrala nek železen drog in pričela po njim biti, da bi mu dala drugo obliko. Ker pa je bil drog napolnjem z eksplozivno snovjo, je nenadoma razpočil in pri tem smrtno ranil 18 letnega Dominika Bertolani, 28 letnega Gelinda Casco pa težko ranil.
Gad ga j« vpičil. 14 letnega Franceta Žižmonda iz Šempetra je vpičil V desno roko gad, ko se je kopal V granatnem lijaku, ki je bil napolnen z vodo. Varujte se kač, ki so se zadnja leta močno pomnožile!
Grozen požar v Gorici. V pondeljek okolu dveh ur zjutraj je izbruhnil požar v velikem poslopju, ki je last gosp. Gen-tili-ja in leži v ulici Via Ascoii štev. 27. Prasketanje ognja se je najprvo začutilo na desni plati poslopja v neki kleti na dvorišču.
V	hiši je bivalo več delavskih družin, ki niso še primernih stanovanj in so se morale nastaniti takorekoč v smetišču in gnječi, ki je zakrivila smrt ene cele družine.
V	gori omenjeni kleti je bilo shranjeno seno; iz dosedaj še nepojasnenih razlogov se je vnelo to seno in plameni so zatvorili izhod stanovanju, ki se je nahajalo vrh kleti in v kojem je stanovala družina Pavlin iz Kronberga, sestoječa iz brata, sestre in bratranke.
To stanovanje ni melo drugega izhoda in okna so bila k nesreči še zadelana z železnim omrežjem tako, da je bila pri izbruhu ognja ta družina takorekoč popolnoma blokirana, dočim so s • ostale družine rešile.
25 letni mladenič Jožef Pavlin, uslužbenec pri državni železnici, je pograbil mlajšo, 16 letno sestro, in jo je rešil s tem, da se je srčno vrgel skozi plamena. Čeravno je zadobil opekline, se je na to Vrnil v goreče stanovanje, da reši 20 letno sestro Katerino in 26 letno bra-tranko Marijo iz Banjšic, ki so obupno kričale pri zadelanih oknih. Obupno kričanje je privabilo tudi nekaj italijanskih častnikov, ki so sicer poskušali na vse mogoče načine, da bi jih rešili, toda kmalu so se zgrudili nanje goreči podovi in jih tako dobesedno pokopali v ognju. Tudi došli ognjegasci niso mogli ničesar storiti, ker je manjkalo vode, ki kakor običajno- V Gorici, po noči ne teče.
Ako odgovarja resnici govorica, da ni bilo potrebne vode, da se bi preprečila taka grozna nesreča, ki je zahtevala tri mlada življenja, potem ima te žrtve na Vesti goriški župan, koji bi pač moral v današnjih okoliščinah računati na možnost ognja.
Da je materijelna škoda velikanska ni nobenega pomena napram žalostnemu dejstvu, da je vsled nedostatnih rešilnih sredstev poginilo troje ljudi na enkrat.
Nove davčne odredbe za zasedeno ozemlje.
(Nadaljevanje).
1.	plačilni nalogi;
2.	zastavnice za blago, depozitirano v javnih skladiščih (Warrant);
5. trgovinski nalogi;
4.	akceptirane fakture s terminsko plačilno obveznostjo;
5.	cesije na akceptiranih ali neakcep-tiranih fakturah;
6.	vsaka druga listina, vsebujoča prenos denarja ali pripoznanega dolga, izhajajočega iz trgovskih poslov na način, enakovreden meničnemu, v kolikor nimajo oblike žira.
Podvržene pristojbini so tudi: bančne nakaznice, menične nakaznice in kreditna pisma emisijskih zavodov V Italiji,
inične nakaznice kreditnih zavodov in
-’ nih bankirjev v obliki bančnih nakaznic (cirkularne nakaznice), če z osebo, ki jg- označena kot prejemnik, ne obstoji predidoča bančna kontokorentna zveza ali kak predidoč posel ali pogodba, ki sta ustvarila njej v prid kredit razpoložljive svote.
Ža žiro na menicah in drugih trgovinskih vrednostnicah, z Vštetimi bančnimi nakaznicami, ki niso izstavljene V smislu trgovinskega zakonika, in cirkularnimi nakaznicami, je določena mnimalna postopna pristojbina, ki se stopnjuje od 10 stot. za znesek pod L. 500.— do 50 stot. za znesek nad L 10.000.— Prvi žiro ni podvržen pristojbini. Za menice in druge trgovinske vrednostnice, izhajajoče iz inozemstva,_ je treba plačati normalne pristojbine. Ce so pa te vrednostnice podvržene odgovarjajoči kolkovini V inozemstvu, se plača samo polovica tuzemske pristojbine.
Pristojbina se plača, kakor pač nanese slučaj, s kolkovanim papirjem, kolki, kolkovinskim vizumom, vtiskom kolka ali pa V gotovini. Ce menice in druge vrednostnice presegajo svote, do katerih v smislu odredeb pravilnika sega kol-kovani papir (kolkovnica), se kolkovina dopolni s kolki, ki jih smejo nalepiti in prežigosati edinole davčni uradi. Izvzeta je pristojbina za žiro na menicah in vrednostnicah, izhajajočih iz inozemstva, izstavljenih za zneske, ki ne presegajo L 10.000, oziroma L 5009,—, kakor pač dospelost ne presega ali presega šest mesecev. V teh slučajih more kolke nalepiti ali žirant sam ali pa oseba, ki prva uporabi vrednostnico, in jih prežigosa s podpisom tako. da se na vsakem kolku nahaja vsaj del podpisa. Prežigosanje kolkov podpisom se mora izvršiti tako. da ta podpis ni v zvezi s podpisom, ki spada k vrednostnici sami.
Za menice je obvezna uporaba kol-kovanega papirja v smislu V Italiji ve-
ljavnih določeb; do 1. septembra t. 1. pa je dovoljena še uporaba golic, kakor so se rabile pod prejšnjo vladavino, ter izstava menic na navadnem papirju, primerno kolkovanem.
Za prestopke in zločine V tej stvari veljajo v Italiji veljavni zakoni.
Kolkovina na javne oglase in razglase.
Zakon razlikuje med tiskanimi in pisanimi papirnatimi oglasi, sploh oglasi notrajnega značaja, ter oglasi, napisnimi deskami itd., napravljenimi s slikanjem ali drugače na podlago, ki ni iz papirja, in potemtakem trajnimi, ter končno svetilnimi oglasi. Za prve so pristojbine različne po razsežnosti, trajanju nalepljenja, in namenu oglasa, s posebnim ozirom na one, ki se nanašajo na javne prireditve, .er znašajo od 5 stot. do L. 1.20. Za vsakatero izpremembo ali dostavek k lepaku je treba plačati zopet celo pristojbino. Za istovetne oglase, če jih je nad 100, je dovoljeno znižanje pristojbine za eno petino, za število nad 1000, pa za dve petini.
Podobne določbe veljajo za oglase stalnega ali trajnega značaja. Pristojbina, ki se izterjava vsako leto, ima najnižjo mejo 50 stot., raste po velikosti oglasa in ne sme presegati L 100.—. Če gre za svetilne oglase, ne sme pristojbina presegati L 200.—.
Pristojbina se plačuje ali s kolkovanim papirjem, kolki, vtisnjenjem kolka, uporabo kovinskih protiznamk in V gotovini, če obstoje proti drugačnemu plačilu tehnične težave. Prosti so kolkovine oglasi javnega in splošno koristnega značaja (trgovinske zbornice, rdeči križ itd.)
Te pristojbine bi se bile morale uvesti že 1. julija t. 1., toda rok se je podaljšal do 1. septembra t. 1.
Kolkovina na gostilne in kavarniške plačilne listke.
Čl. 1. Od 1. septembra t. 1. dalje je vsak račun za zneske, ki niso pod eno liro in se plačajo za použitek v restavracijah, gostilnah, krčmah in vsakaterih javnih obratih, kakor tudi krožkih (klubih), ki dajejo članom hrano v svojih društvenih ali priključenih prostorih, podvržen kolkovini, za katero so odgovorni obratovale!, predsedniki ali voditelji krožkov ter jo plačajo gostje.
Ta kolkovina je določena na 5 stot. za račune, ki jih izdajajo obratovala V občinah, s prebivalstvom pod 25.000 duš, in na 10 stot. za one, ki izdajajo obratovalci V ostalih občinah.
Čl. 2. Obratovala', predsedniki ali voditelji krožkov ter njihovi uslužbenci so dolžni izstavljati račune pismeno in uporabljati izključno plačilne listke, vnaprej kolkovane v smislu čl. 5. ter jih izročati gostom.
Prepovedano je napravljati račun ustmeno alj ga pisati na ploščice, mize, krožnike ali na drug način ali z drugimi sredstvi, s čimer bi se izogibalo uporabiti kolkovanih listkov. Poleg tega je prepovedana uporaba listkov, ki so drugače kolkovani kot pa določa ta naredba, in ravno tako tudi uporaba listkov, ki kažejo sledove, da so bili že kedaj rabljeni.
Obratovalci morajo v svojih obratnih prostorih na vidnem kraju izobesiti naslednji napis: „Za vsak račun v znesku najmanje 1 lire se mora plačati kolkovina“. Isto velja tudi za predsednike ali Voditelje krožkov, omenjenih v čl. 1.
Čl. 3, Obratovalci in predsedniki ali Voditelji krožkov morajo vnaprej za vsake štiri mesece dati V kolkovanje neko število plačilnih listkov, ki si jih morajo sami preskrbeti ali potom tiska ali na drug način.
Listki morajo imeti natisnjeno označbo tvrdke in obratnih prostorov ter se morajo za vsake štiri mesece dati V kolkovanje V naslednjih najmanjših številih:
Obrati 1, razreda (ki plačajo najmanje 300 lir obrtnega davka na leto) 4000 listkov.
Obrati II. razreda (ki plačajo najmanje 60 lir obrtnega davka na leto) 2400 listkov.
Obrati III. razreda (ki plačajo pod L 60.— obrtnega davka na leto) 500 listkov.
Krožki (klubi) 200 listkov.
Ko se tekom četveromesečja število Vnaprej kolkovanih plačilnih listkov zniža na eno desetino zgoraj označene množine, je obratovalec dolžan dati v kolkovanje druge listke.
Če kak nov obrat tekom četveromesečja zaprosi za kolkovanje plačilnih listkov. se more zgoraj označeno število znižati v razmerju z dnevi, kolikor jih je še do časa do poteka dotičnega četveromesečja.
Čl. 4. Če obratovalci začasno nimajo zgoraj označenih plačilnih listkov, morejo uporabljati filigranirani kolkovani papir za stalno pristojbino po 5. stot. in 10 stot.
Cl: 5. Ce se ne zadosti dolžnosti pri-hodnega četveromesečnega kolkovanja V zgoraj določeni najmanjši izmeri, vpiše davčni urad po poteku prvega meseca dotičnega četveromesečja znesek dotične kolkovine uradno kot globo V knjigo dolžnikov: Urad obvesti o tem obratovalca in deset dni po obvestitvi izvrši prisilno izterjevanje globe.
Plačilo imenovane globe pa ne rešuje obratovalca nadaljne globe, ki jo določa ta člen ,za uporabo nekolkovanih plačilnih listkov, in tudi ne daje pravice na kolkovanje odgovarjajočega števila plačilnih listkov.
(GORIŠKI SLOVENEC»
TEDEBSSfšJ KOLEÖ&R
27.	Avgusta Sreda, Jožef k., Natalija.
28.	„	Četrtek, Auguštin, Hermes.
29.	„	Petek, Obglavljenje Jan. krst.
30.	„ Sobota, Roza Simonska.
31.	„	Nedelja, 12. pob. Angelska.
1. Septembra Pondeljek, Egidij, Serena.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Službe išče hišina aS'ÄS.'fflfR j
banja z znanjem italijanskega in nekaj nemškega jezika, najraje bi stopila v družino, ki ima namen odpotovati. Ponudbe je pošiljati na uredništvo tega lista do 10. septembra. Pod „pridna hišina“.
Touornvolnn društvo išče agente za slovenski Ldrui UidlllU del dežele. Ponudbe pod „Agent“ naj se pošlje na upravništvo „Goriškega Slovenca“.
folg filfti ;ir^i
1 AWYOm PERTOT
li GORKA - Via Municipio 4 - GORICA ^	filjaika, Via Teatro 13,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
M

Na prodaj je hiša v Rihenbergu blizu postaje s stremi sobami, vrtom, kuhinjo in podstrešjem.
Radi cene oglasiti se Giovanna Puzzio št. 8, Rihenberg.
Išče
se mala gostilna na deželi.
Ponudbe je nasloviti na vpravništvo.
Zobozdravniki atelje
Dr. Herkulej Pcrnechcr
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Gorso Vitt. Em. III. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorki
(Largo Nicolo Pacassi 3 in 5)
in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka vrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhitekt.
L
r

[ji piimn
CORSO G. VERDI 38.
vv
T
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, b h barv i. t. d. ca ■
SLOVENSKE KNJIGE,
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-s vence" sp V. Bandelj. H Slovarji italijansko - slovenski, in slovensko italijanski. - Slo-n a venska postrežba a e
V.
.J
m	H	SIGON JOSIP v	@1
		Gorica, Ulica Raskllo 8	|§P
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
n a a
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov-
■	n a
Prodaja se vse na drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Abadle"
■	n cs
S cenami ne more nihče konkurirati.
Velika zaloga vsakovrstnih ur, verižic in zlatenin
Najnižje cene -mn
a
ii
itmusmamMiBmAšmm
Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manofakturnega blaga na debelo
MT Tn ERNE CENE
Hi}
IL.

-=J||
Tovarna bombažastih izdelkov Trobaso
INTRfl (Lago maggiore)
ii;
II
n;

Zastopana po gosp.
ARTURJU ROMESCHI
Glavno skjadišč? v fMLflNU s filjalKami v Turinu, Trstu, Bombayu in Smirni
je otvoril	^
v pondeljek dne 25. t. m.
svojo v^liKo zalogo tKanil in predenih izdelKov
III
;;;;;
v GORICI
Via Cesar« Battisti 6 (poprej gledališčina ulica) Prodaja se vrši na debelo