GORIŠKI SLOVENEC Izhaja vsako sr«do in soboto. Uredništvo in Upravnišivo: Via Garducci št. 10, II. nad. Na naslov Goriških Italijanov (Glas iz dežela). «Goriški Slovenec», katerega je še pred kratkem vsakdo izmed nas odklanjal, si je v zadnjem času začel širiti pot po deželi in danes moremo trditi, da se z zanimanjem čitajo uvodni članki. &kozi te članke se vleče glavna misel, da je potreba, da se v naši deželi začne politika sporazuma. Mi-sei je pametna, leer obeta sporazum nekaj dobrega in koristnega za obe strani. Ni dvoma, da pomeni sporazum nekaj dobrega, ker bi imel dovesti do prijateljskih odnožajev dveh plemen, ki jih je zgodovina vrgla na Goriško pred tisočleti, tako da ne mejite samo eno na drugo, ampak da ste celo tuintam med seboj pomešani. Če in kedar se doseže sporazum med Slovenci in Italijani, tedaj začnejo na Goriškem zlati časi, ko bodete dve plemeni tekmovali za prvenstvo v dosego kolikor mogoče večjega blagostanja v gospodarskem in kulturnem pogledu. Menda ni treba utemeljevati, kaj dobrega more nastati iz sporazuma, dovolj je, če pomislimo, * *da rodi nesporazum prepir, razdor, sovraš-t^ ) in najhujše zlo —- vojno. ^Hvalevredni so tedaj možje,- ki stojijo danes tako na slovenski kakor tudi na italijanski strani na pravem stališču, da se mora ustvariti med slovenskim in italijanskim ljudstvom na Goriškem politika sporazuma. Aii, možje, ki zavzemate danes to pravo stališče, da bi se dosegel sporazum med dvemi plemeni, ki sle bili skozi dolgo dobo umetno nahujskani po geslu «divide et impera» eno proti drugemu, morate pred vsem preudariti, da se more doseči sporazum le tedaj, če bode temeljil na iskrenosti in odkritosrčnosti ter če bodete vi, goriški Italijani, si znali pridobiti naše zaupanje. Vi, goriški Italijani, ki stg dosegli ujedinjenje z Italijo in ki se čutite danes po pravici močne in ki se danes prosto in svobodno veselite svoje odrešitve, morate danes spoznati težki položaj slovenskega ljudstva, ki se nahaja, rekel bi skoro, v pogojih premaganca. Na vas je, goriški Italijani, da so pokažete plemenite in na taki kulturni stopnji, da vzbudite v nas dobro vero in zaupanje. Mi smo bili v preteklosti premnogokrut varani in nam danes ne morete zameriti, če nimamo ne dobre vere ne zaupanja, ker se do sedaj niste izkazali. Mi Slovenci, se danes dobro zavedamo, da smo mnogo na slabšem, kakor sto vi kot del gospodovalnega naroda, a se tudi zavedamo, da še nismo uničeni in imamo v sebi trdne volje, da se uničiti ne damo in ne pustimo! Na vas je tedaj, goriški Italijani, pokažete z dejanji, da nam hočete dobro, da hočete z namr prijateljskih odnošajev. Poznate nas, da smo mirnega in mehkega slovanskega značaja, da smo zadovoljivi in da znamo pozabljati. Ne zahtevamo, da pridete vi k nam prosit prijateljstva, ali toliko smemo in moremo pričakovati, da z dejanji pokažete, da hočete res iskrenih odnošajev z nami- Ne zahtevamo ničesar od vaših pravic ampak le to, kar nam gre po božjih in človeških postavah. Od vas pričakujemo p 0-štenosti in pravičnosti. Zahtevamo v prvi vrsti spoštovanje našega jezika, naših navad in običajev in možnost gospodarskega in kulturnega razvoja. Hočemo šol, hočemo izobrazbe, hočemo čim večje kulture in tega nam ne morete zameriti, če hočete res vršiti mislio svobodne in demokratične države, talpe. Ge bi mi sami tega ne zah-t0va ], bi «as morali vi k temu siliti J« naganjati. Ali, glejte, kaj se go- di! Tretjina ljudskih šol v deželi je je zaprtih, možko in žensko učite-teljišče, slovenska gimnazija — vse zaprto!! Zahtevamo ne samo toliko in takih šol, ampak še več in boljših kakor smo jih imeli v barbarski Avstriji, ki ni bila naklonjena ne nam, ne vam; kajti oficijelna Avstrija je gradila preko nas in preko vas nemški most do Adrije. Naj vas zmaga no opijani in računajte z dejanskim položajem. Vr-žite tančico z oči j in ne bodite kakor tisti, ki se niso ničesar naučili v svetovni vojni in ničesar pozabili iz časov pred vojno. Premotrite dejanski položaj v deželi in ne bijte se na prsi, češ, mi smo del Italije in mi jahamo, naj oni le lajajo! Zavedajte se, da ko bo Goriško priklopljeno Italiji, mesto Gorica ne postane Rim in goriška okolica ne bode Romanja. — Mi ostanemo tukaj in vi ostanete tukaj. Moramo se torej sporazumeti, moramo med seboj ustvariti prijateljskih iskrenih odnošajev. Pa, vraga! Ali je temu tako težko? Ali ni v vaši krvi mnogo naše krvi? Isto podnebje, isto solnce je vzgojilo naš in vaš značaj in temperament. Manjka le malo dobre voije in stvar pojde zlahka. Treba je pa tudi, da vržete od sebe oni pretirani strah in nezaupanje do nas. Nas se nimate prav nič bati, nismo vam v ničemer nevarni. Gorica je glavno mesto dežele in to ostane tudi v bodoče. Vi ste imeli do sedaj večino v mestu in jo bodete imeli tudi v bodoče. Vi ste vladali v mestu in bodete tudi v bodoče. Vsa naša in vaša inteligenca, duhovska in posvetna, je obiskovala srednje šole v Gorici in zakaj ne bi tudi danes in v bodočnosti ? Nerazumljivo nam je, da se ravno vi, del kulturnega naroda italijanskega, obnašate tako nekulturno in narodno nestrpno, da se upirate, da bi se odprle naše šole v Gorici. Ali hočete biti vi bolj barbarski kakor je bila barbarska Avstrija ? Ali hočete res zanesti med naše ljudstvo neodoljivo željo: «O, da bi se zopet povrnili časi, ko je vladala Avstrija!» Bojite se za italijanski značaj mesta. Prazen strah. Ali je značaj mesta kaj trpel, ko so bile v mestu slovenske šolo ? In bode mesto jutri drugače izgledalo, če jih pripustite? In kaj pravite k temu, ko vrvi po mestnih ulicah tisoče in tisoče Slovencev iz hribov, iz vipavske doline in s Krasa ? Ali hočete, da si mi postavimo drugi kulturni in gospodarski centrum v deželi ? Ali mislite, da bi to ne bilo rttbgoče ? Ali ne veste, da ima zahvaliti mesto svoj procvit deželi ? In da brez okolice mesta ni ? «Fascio d’ azione operaio nazio-nale» je objavil v «Voce dellTsonzo» dna 28. maja t. I. kot četrto točko temeljnih principov: «absolutna iz- ključitev vsakega narodnostnega boja; bratsko sodelovanje s Slovenci, ki hočejo odkritosrčno razviti spi -razumno delo za boljši moralični in gospodarski položaj dežele». Če hočete vi to, hočemo tudi mi. Vi ste močnejši od nas, vi storite prvi korak do zbližanja s tem, da nam daste vseh za naš kulturni raz voj potrebnih šol v mestu in da nas ne izključujete od kulture in izobrazbe, da vzbudite v nas vero in zaupanje ter da začne razmerje odkritosrčnosti, ki je podlaga sporazumu. Vemo dobro, da je med vami mnogo mož z dobro voljo in nadejati se je, da pametni potegnejo večino s seboj 1 Deželan. Zakaj hoče konferenca odgoditi svojo dclovaoje. Šc danes ni gotovo ali in kedaj se odgodi parižka konferenca. Na mirovni konferenci se pojavljati dve struji, jedna ki hoče vsekakor z vso naglico zaključiti mirovno pogodbo z Avstrijo in pripraviti obris mirovne pogodbe z Bui-garijo ter če možno rešiti tudi jadransko vprašanje. üled£ Turčije ali bolje Male Azije so Vsi jedini, da je treba še počakati, da se vidi, kako misli o tem Vprašanju Amerika, ki ni dala v tem pogledu še nikake točne izjave. Druga struja, kojo podpirajo posebno Angleži se pa sklicuje na nemožnost delovanja, dokler ni jasno, kaj se zgodi V senatu in kongtesu Zjedinjenih držav z mirovno pogodbo Nemčije in s štatuti zveze narodov. Trdi se, da ni še nobene gotovosti, ali bode Amerika soglašala v vseli točkah z mirovno konferenco in še negotovejša so po misli teh mož na-daljna Vprašanja, ki se tičejo Hulgarije in Turčije. Zakaj bi se ton j ukvarjala konferenca z vprašanji, ki se bi morala potem vsled amerikanskega pritiska zopet revidirati in popravljati. Bolje je pač, tako modrujejo ti možje, počakati, da se izreče Amerika, kako stališče zavzema v nadaljnih vprašanjih. Proč torej z nepotrebnim zapravljanjem časa! To je današnjo geslo parižke mirovne konference. Toda kljhbu temu se pojavljajo dan za dnevom nujna gospodarska vprašanja, ki zaposlujejo mirovno konferenco tako, da ne dobi oddiha. Pri zadnjih razpravah je obdeloval HooWer aprovizacijskd vprašanje in premog. DokazaVal je konferenci, da stojimo pred izbruhom svetovne lakote, ako se ne dvigne produkcija in skrči koristim. Pomanjkanje premoga pa je problem, kojega posledice bodo čutiti evropejski narodi še le za nekaj časa prav občutno. Predvidevati je namreč, da ne bode mogoče vspostaviii novih obratav, da bode težko zalagati trgovsko brodovje s kurivom in da bode vsled tega naraščala brezdelnost, ki zna poriniti celo Evropo V katastrofalen položaj. Vse to je slikal Hoower vrhovnemu zavezniškemu svetu, toda odprto ostane vprašanje, kako odpomoči tej grozeči nevarnosti. Zadnje dni pa se je mirovna konferenca neumorno pečala z ogerskimi ho-matijami, ki presenečajo celi svet. Reakcija za reakcijo si sledč in dandanes se res ne ve, kako vlado bode imela konečno Ogerska. Ententa zahteva demokratično vlado in pričakovati je, da bode tudi prišlo do tega, kajti ne bolše-viški, ne reakcijonarni vladi se ni posrečilo obdržati se na površju. Med tem tržejo bivšo državo sv. Stefana mejaši tako, da je ostane jako neznaten del kot trajen spomin in opomin Vsem onim, ki bi še kedaj hoteli ustrahovati druge narode na mažarski način. Mirovna konferenca se ne razide. Verliovni zavezniški svet se je sestal, da zasliši razna poročila glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Vrejevalni odbor je končal svoje delo in prošli pondeljek je prišla avstrijska mirovna pogodba poslednjič V pretresoVanje verhovnemu zavez1 niškemu svetu. Konferenca je nadalje zaslišala ministra Loucherja v premogovem vprašanju. Ta minister je poročal, da je Nemčija Vže začela dobavljati male množine premoga, ki stoje pod pričakovanimi množinami vsled pomanjkanja delavskih moči in prevoznih sredstev. Nadalje se je vrhovni zavezniški svet peča! z Vprašanjem, ali naj se razide in pusti rešitev nerešenih vprašanj posameznim vladam, ker se morajo nekateri pooblaščenci že itak vrniti domov. Došedaj je Vsaj prevladalo mnenje, da se vrhovni zavezniški svet ne razide, toda seje se bodo odslej vršile le zjutraj, da bode mogel Clemenceau prisostvovati popoldanskim sejam poslanske zbornice, V koji se pričenja razpravljati nemško mirovno pogodbo. Spor med Poljaki in Čehi. Zadnje dni se trdovratno Vzdržuje^ vest o veliki napetosti med Poljaki in Ceho-slovaki radi tešinskega ozemlja, ki je zasedeno po ČebosloVaški in koje zahtevajo Poljaki za se. Praška osrednja korespondenčna agencija daja med drugim sledeča pojasnila: „Po Verodostojnih informacijah so zbrali Poljaki V Kra-kovem in okolici 140 tisoč mož broječo armado, ki je preskrbljena z vsemi modernimi Vojnimi sredstvi v svrho, da zamore otvoriti pohod na tešinsko ozemlje in zasesti ondotne petrolejske vire. Raz-Ven tega je poljski zastopnik na nekem sestanku v Minsku sklenil dogovor z Ukrajino in bolšeViško Rusijo, da se o-hrani zahrbtnega napada tekom boja s Čeho-Slovaki, Posest tešinske kotline bi bila za Ceho-Slovaško neprecenljive gospodarske vrednosti. Poljski petrolejski viri so bili namreč tekom vojne popolnoma opuščeni in zahtevajo dandanes Velikanskih poprav. Naopak pa so bili ostravski viri vedno pod aV$tro-nemškim nadzorstvom in se nahajajo radi tega V popolnoma dobrem stanju. Vsporedno s topniško vojno se razvija tudi petrolejska vojna, ki podi Poljake proti Čeho-slovaški. Amerikanci netijo, kolikor morejo, ta spor med interesiranci na petrolejski obrti v svrho, da vzdrže visoke cene svojemu podjetju „Standard Oil Company“. Baš amerikanski interesi na petrolejskih virih v Galiciji so vplivali na Amerikance toliko odločilno na mirovni konferenci, da so Vzeli V zaščito poljske interese na mestu Gdanskem, kajti to pristanišče ima dovršene stavbe in prostore za prevoz petrolja, kar omogoča Amerikancem, da morejo z modernimi pripomočki na prav lahek način spravljati svoj petrolej iz poljskih petrolejskih virov.“ Tudi ta epizoda dokazuje dovolj jasno, s kakimi kriterji postopajo Amerikanci v Evropi, ki postane polagoma torišče amerikanske trgovine. Padec nadvojvode Jožefa. Torej vendar le! Nadvojvoda Jožef, upravitelj ostankov ogerske države, je podal ostavko, potem, ko je postalo stališče rjegovega ministerstva nevzdrž-Ijivo. Vendar se pripoveduje, da stvar ni bila tako lahka, kajti nadvojvoda Jožef se drži krčevito svojih pravic, saj pravi sam v svojem proglasu : „Moja oseba ne sme biti na potu, ako imajo postati prejšni sovražniki ogerske države njeni prijatelji in preskrbeti ma-žarskemu narodu za razvoj potrebna sredstva. Zatto se odtegujem od svojega mesta, toda ostajam vedno na razpolago mažarskega naroda. Bog Mažarov naj blagoslovi moj preljubljeni narod in mu daj procvitati v bodočnost“. Tako je za enkrat odpravljena mimoidoča nevarnost, da se bi prikazali na zgodovinskem površju zopet Habsburgove!. Padec nadvojvode Jožefa je povspešil energičen nastop Italije, Jugoslavije in Ceho-Slovaške, ki bi bile od tega novega zgodovinskega nestvora občutno grožene. ^ ,Edinost“ pa, Lavoratore" V članku „Ragionamo“ se umiva Passigli, tajnik tržaške delavske zbornice in navaja istinito Več izrazov, ki kažejo odločno njegovo narodno italijansko mišljenje, ki gre na nekein mestu tako daleč, da dokazuje „mednaroden“ značaj svoje stranke s tem, da govori o gostoljubnosti v socijalistični stranki napram slovenskimdelavcem. To bi bila točka, na kojo se bi bila morala vreči „Edinost“ pustivši na strani ostale opazke, ki so pač navadni izrazi narodnostnega čustvovanja, in ki morajo taki biti, ako hoče Veljati Passigli za pristnega Italijana. Kar se nam zdi čudno je to, da je dosti Slovencev vedno pričakovalo, da bo do socijalisti skrajne levice razrušili in omajali Italijo in tako izvršili nekak narodni samomor. Ali nismo mi tolikokrat pisali o bedastoći takih misli in je-li treba danes še posebnih Passiglijevih izjav, da kaj takega ni pričakovati nikoli in od nobene italijanske stranke ? Passigli je jasno rekel, da hoče. njpgmia._!&tranka absorbirati Slovence, s čemer nam po-stajä'fa stranka V narodnem oziru nevarnejša od vsake druge. Kaj vraga, pa iščejo Slovenci pri tej stranki in reci celo duhovniki! Ako hočete biti socijalisti, bodisPrnednarodni ali narodni,; strnite v vrste slovenski somišljeniki, saj lahko delujete na istem programu, ne da bi iskali on.stoljiibnostL.pRgtaliianski uradni socijalistični stranki. Mi sm