~ ~ ~--*-.... 4,Wl J, ~ - - Geodetski vestnik zveze geodetskih inženirjev in geometrov SR S/o·venije B] 1974 št.4 SMERNICE ZA UREJANJE PROSTO.RA Smernice za urejanje prostora so kot splošna pro- 1storska načela za usmerjanje razvoja posameznih go- , spodarskih in družbenih dejavnosti v skladu s smotri urejanja prostora razvrščene po tehle področjih: a) naselitev b) stanovanje c) industrija in druge proizvodne dejavnosti d) promet e) energetika f) vodno gospodarstvo g) kmetijstvo h) gozdarstvo i) varstvo kulturnih spomenikov in narave j) rekreacija in turizem • I t zveze geodetskih inženirjev in geometrov SR Slovenije 1974 št.4 GEODETSKI VESTNIK GLASILO ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV SLOVENIJE Letnik XVIII Številka 4 December 1974 Vsebina: Uredniško navodilo dopisnikom Geodetskega vestnika Aktualni i n t e r v i u Urejanje prostora in geodetska služba (razgovor z direktorjem Zavoda SRS za RPP) Strokovni člQnki Zorko Ukmar rvan Urh Emi I Keržan Branko Rojc Tomaž Banovec in Peter Svetik Novice i n Društve n e o s e b n e ve s Ob v e s t i 1 a No v o e t n a z o n m ve s t i t i v o š č O sk I adnosti med 2eml jlšk i m katastrom zem! jiško knjigo v SR Sloveniji Meteorologija in zemljiški sisl·em Načrtovanje tematskih kart Generalizacijo cestno-prometne mreže (nadel jevanje in konec) Poročilo o obisku na Švedskem i v o s t i i z s t r o k e 1 o Stran 2 17 In 19 30 37 41 48 57 67 79 81 84 Izdajatelj: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Uredniški odbor: Glav- ni urednik Zlatko Lavrenčič, odgovorni urednik Jožica Švarc, tehnična urednika Marjan Smrekar in Zlatko Lavrenčič. uredniški svet: Ivan Golorej, Alojz Gorenc, Emi I Bremec, Bogdan Samobor. Ovitek izdelal IGF Ljubljana, razmnoževanje teksta IGF Ljubljana. Izhaja 4 krat letno. Clani Zveze GIG Slovenije dobivajo Geodetski vestnik brezplačno. Letna naročnina za nečlane društva je 60 ND, za kolektivne naročnike za prvi izvod 200 ND, za nadaljne izvode 100 ND. Naslov ·uredništva: Geodetska uprava Maribor, UI. heroja Tomšiča 2, 62000 Maribor, telefon 25 771 interna 362. Številka tekočega računa 51800-679-70403 pri SDK Maribor. I ,:) UREDNIŠKO NAVODILO DOPISNIKOM 11 GEODETSKEGA VESTNIKA" EDITORIAL SUGGESTIONS FOR CONTRIBUTORS TOTHE JOURNAL 11 GEODETSK! VESTNIK 11 Prispevki naj bodo v skladu s priporočilom SC/MDS (UNESCO) m JUS Z.A4. 021-23 ter JUS A.D0.105-108 UNESCO Recommendation SC/MDS and Yugoslav Standards Z.A4. 021-23 and A. DO. 105-108 are accep'ted Boris BREGAt·H* 1974 12 20 Spreieto dne 20. dec. 1974 UDK 003.050 + 025.325:050.4 = 863 IZVLEČEK Navodilo Odslei naj bi čimveč prispevkov v naši reviji izšlo v skladu z našimi in tujimi standardi o oblikovanju člankov in revij, zato naj avtorji te upoštevajo. Po iz- idu naj obvezno pismeno obvestijo uredništvo o tiskarskih in uredniških napakah. Ta praksa naj bi se uveljavila tudi v drugih revijah. Za vzor naj služi "Zdravstveni vestnik 11 • Priložen je tekst standardov JUS Z.A4.021-023 v slovenščini.· Dodatna gesla: Objave, članki, izvlečki, popravki, separati, UDK UDC 003.050 + 025.325:050.4 = 863 SYNOPSYS Suggesi"ions Begginnig with this issue all contributions should agree with Yugoslav and lnter- national Standards of layout and presentation, so all authors are invited to colabo- rate. They are also expected to signalize ali misprints in tirne. This practice is · highly desired also with other periodicais. 11 Zdravstveni vestnik 11 (medica! journal of Slovenia) accepted by CC/CP (iSI Phyladelphia) may serve as sample. Added is Slovene translation of Yugoslav Standards Z.A4. 021-023. Additiona! keywords: Artides, Corrigenda, Reprints, Synopses, UDC 1. Povod za objavo uredniškega navodila je bil sklep sekretariata ZGIG Slove- nije~bo postal 11 Geodetski vestnik 11 v letu 1975 znanstveno-strokovna revija. 2. Namen "navodila" je, olajšati delo avtorjem, uredništvu, dokumentalistom in bralcem s čim ustrezneje oblikovanimi članki. Povedati želimo tudi, kaj je znanstveni članek in kako objaviti tak članek v II Geodetskem vestniku". *dokumentalist, dipl.ing.geod., Geodetski zavod SRS,61000 Ljubljana, Šaranovičeva 12 2 3. Osnovna zamisel je, omogočiti objavi janje izidov raziskovcdne dejavnosti na področju geodezije, fotogrametrije in kartografije in mejnih ved, raziskoval- cev in raziskovalnih institucij v Sloveniji tako, da bodo dostopni tako domačemu kakor tudi tujemu bralcu oziroma uporabniku. 4. Utemeljitev. Mednarodna prizadevanja za učinkovito širjenje znanja potekajo v več smereh, kot je odstranjevanje jezikovanih pregrad, standardizacija sestavin publikacij in prispevkov in predlog o izvedbi svetovne mreže za informacije, dokumentacijo in komunikacije UNISIST. Posamezna vprašanja s področja dokumentacije in objavljanja je začela urejati mednarodna orgonizaci jo za standardizacijo v Parizu (!,SO), na njenih priporo- čilih temeljijo tudi jugoslovanski standardi za dokumentacijo {I - 14). Glede dobrega pisanja in priprave znanstvenih del za objavo so izšla navodilo UNESCO, ki so prevedena tudi v slovenšči~o (17,20). Nekaj izvirnih prispevkov so pripra- vili tudi naši avtorji (18). Najdosledneje se ravnajo po teh priporočilih sloven- ski medicinci, njihovo znanstveno revijo "Zdravstveni vestnik"' je zato sprejel v svoj referenčni zbir inštitut za znanstvene informacije v Phyladelphiji kot prvo slovensko in edino našo medicinsko revijo (21). Izreden prikaz oblikovanja znanstvenega članka za objavo je izšel v "Razisko- valcu" (22). Po tem uredniškem navodilu povzemamo obliko in bistvene dele teksta (izvleček, oblikovanje prispevkov, stil pisanja in popravki), razen tega se poslužujemo tudi avtorjevih prevodov dokumentacijskih standarov in navodila UNESCO. 5. Oblikovanje prispevkov 5.1. Nujni (ali obvezni) elementi; 5.1.1. Razen svojega imena in PRIIMKA (z velikimi črkami), svojega poštnega (službenega ali/in privatnega) in akademskega naslova, mora vsak avtor navesti tudi svojo funkcijo in ustanovo, pri kateri dela; 5.1.2. Prispevek naj ima čim informativnejši naslov, iz katerega bosta razvidna vsaj znanstvena disciplina ali stroka in raziskovalni ali študijski objekt (i); 5.1. 3. Takoj za naslovom (ali podnaslovom) naj bo kratek (največ 1200 znakov) izvleček (sinopsis) v smislu JUS Z. A4. 022 vsaj v slovenščini opremi jen z UDK vrstilci za disciplino (stroko), obiekt(e), način, obliko, čas, kraj in jezik pri- spevka in z uvrstitvijo v ustrezno kategorijo: izvirno znanstveno (raziskovalno, eksperimentalno ali študijsko) delo (= original sdenftific poper), predhodno (za- časno) sporočilo (= preliminary report), pregledni članek (= review artide), navodilo (= suggestions, advice)itd. 5.1. 5. Snov naj bo urejena po logičnem zaporednju v smislu navodila UNESCO (2o) z decimalno oštevilčenimi poglavji (14), približno tako kot je sestavljeno to navodilo. 5.1.6. Pod črto ali na koncu prispevka je treba citirati na bibliografski način vsa dela, ki jih omenjamo (JUS Z.A4. 023). Zlasti ne rozvlečimo prispevkov z razlagami in definicij orni, ki jih je možno prebrati v drugih dosegi jivih delih, dolžina izvlečka naj bo taka, da gre na kartico 74 x lo5 mm 3 ki jih citiramo. Če dela nismo prebrali v izvirniku ali prevodu, potem moramo citirati vir, kjer je bilo delo citirano. 5.2. P r i por oče ni (zaželjeni) e I e men ti 5. 2.1. Med ime in PRIIMEK napišite tudi kratico očetovega imena, zlasti če imate več soimenjakov; 5.2.2. Anotacijski podnaslov naj pove glavno domnevo, trditev ali ugotovitev, iz katere bo razvidno, komu je članek namenjen (znanstveniku, praktiku, laiku) in za katere razmere velja, oz. ne velja; 5.2.3. Pri daljših delih napišemo na koncu izvlečka še dodatne deskriptorje (ki jučne besede) za izsleditev, ki niso omenjene v naslovu, podnaslovu niti v izvlečku; 5.2.4. Če ne moremo sami prevesti izvlečka v angleščino, napišimo vsaj naj- težje strokovno izrazje v tem ali vsaj v nekem drugem tujem jeziku. Tudi tabele in slike opremimo z dvojezičnimi podpisi in razlagami; 5.2.5. Za pripombe pod črto uporabimo drugačne znake kot za vire. Vse nebist- vene razlage lahko gredo pod črto. Bistvene pa v posebno poglavje pod naslovom "komentar" (diskusija 1 interpretacija itd.). 6. Stil pisanja 6.1. V uvodu moramo najprej povedati, zakaj p1semo (povod, pobuda, vzrok, razlog itd.) in kaj bi radi s prispevkom dosegi i (smoter, namen, cilj, žel jo itd.); 6.2. Če je le mogoče, čim jedernateje povejmo, kaj je naša osnovna izvirna (četudi relativno) zamisel, domnevo, hipoteza, ideja; 6. 3. Utemeljitev s trditvami, referencami in eventualnim lastnim dokaznim po- stopkom opremimo z izčrpnim (vednar samo nujnim) pregledom objav in raziskav (domačih in tujih) z njihovimi mnenji in izsledki o problemu. Prepičljivost utrdimo tako, da navedemo najboljši ustrezni domači in mednarodni sekundarni vir (refera- tni časopis ali službo), obdobje, ki smo ga analizirali in statistično analizo; 6.4.Razlago uredimo po potrebi po poglavjih v medsebojni logični povezavi, v jasnem jeziku, brez nepotrebnih besed in zamotanih stavčnih zvez. Podatki mora- jo biti jasni, popolni in nedvoumni. Nobena številko ne sme biti brez oznake enote, zlasti kadar uporabljamo odstotke, indekse in druga vrednostna merila. Izogibajmo se narečnih izrazov. Vsak nov izraz pojasnimo tudi s prejšnjim ali tujim v oklepaju. Uporabljajmo le splošno razširjeno in priznano simboliko in o- krajšave. Po potrebi tudi te prvič v oklepaju razložimo npr. ISO (lnternational Standard Organization). 6.5. Vsi sklepi in pridržki (na koncu razlage) morajo izhajati le iz podatkov posameznih poglavij, ki jih obdelujemo. Eventualne nedokazane domneve in nove hipoteze prikaženo v posebnem odstavku. Te so lahko zelo dra;3ocene po- bude za nadaljnje raziskave ali študije; 6.6. Povzetek je navadno daljši od izvlečka in se razlikuje od njega predvsem po tem, da na kratko ponovi pobudo, smoter in okoliščine študije ali raziskave s pomembnimi dogajanji in predlogi brez razlag in virov. Vključuje lahko tudi na- daljne hipoteze. Ni opremi jen z bibliografskimi podatki kot referat; 6. 7. Zahvalo sodelavcem, mentorju(em), plačniku raziskav, založniku itd. napi- šemo na koncu prispevka pred citiranjem virov. 4 7, Popravki Ko je prispevek objavlienr je avtor dolžan preveriti, če mu ni zagodel tiskarski ali uredniški škraL Še isti mesec (vsaj do 2o,) je treba opozoriti uredništvo na napako, ki jo je dolžno v naslednji številki popraviti, Za vse napake, ki niso v naslednji številki (zvezku) popravljene, odgovarja moralno in (v primeru spora materialno avtor, uredništvo pa, če popretvka ne objavi, Ko popravi jamo, upo- rabi iarno mednarodna korekturna znamenja, ki so bila objavi jena tudi na koncu zadnje izdaje slovenskega pmvopisa. Avtor lahko zahteva, da se v popravkih na- vede njegov izviren izraz (z ustrezno pripombo) namesto izraza, ki ga je dal urednik ali I ektor, ne more pa pričakovati I da bodo prispevki nastisn jeni brez sprememb ln da je uredništvo dolžno v celoti sprejeti njegovo terminoiogijo, stil 1 n sintakso, 8, V sebi na člankov 8,L "Geodetski vesl·nik" bo objavljal znanstvene članke s strokovnih področij geodezije, fotogrametrije, kartografi je in mejnih področij, 8,2, Kategorije člankov, Prispevek, ki ga želi avtor objaviti, mora spadati v eno izmed si edeč i h kategorij (2o ): a) :zvirno znanstveno delo prinaša opis novih rezultatov raziskav, tehnike in aparatov, Po našem mnenju sodi tekst v to katergori jo, če vsebuje pomemben prispevek k znanstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan tako, da ! ahko vsak kva- 1 ificiran znanstvenih na osnovi teh informacij (1) poizkus ponovi in dobi opisanim enake tezul tate oziroma v mejah eksperimentalne napake, ki jo navede avtor, ali (I!) pa ponovi avtorjeva opazoravanja, preračune ali teoretične sklepe in pride do enakega mnenja o njegovih izsledkih, b) začasna objava ali preliminarno poročilo, Tekst sodi v to kategorijo, če vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih in- formacij, brez zadostnih podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri objav- ljene informacije na način 1 kot je opisan v prejšnjem odstavku, Druga vrsta za- časne objave (kratek zapisL običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavi jenem delu, c) pregled (objav o nekem problemu, študija) Pregledni članek je poročilo o nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavi jena dela, samo ta še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana, Obseg dela je odvisen od značaja pugiikacije, kjer bo objavljeno. Dolžnost avtorja ;x.egleda je, do poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja, ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. 8.3.Prispevki naj bodo napisani pravi loma v slovenščini ali v enem izmed svetovnih jezikov. 9. Pojasnila S' .1. Avtorji naj poši jejo svoje prispevke uredniku znanstvenih člankov, dr, Florijanu Vodopivcu, asistentu na geodetsko-komunalnem oddelku FAGG, 61000 l jubl jana, Jamova 2. Slovenski pravopis 1962, s. 1045 Točke a), b), in c) so samo majhen del navodila UNESCA 5 9.2, Uredništvo 60 sprejelo samo tiste znanstvene članke, ki drt)gie še ni„c:, 6ili ob~ javljeni. 9,3, Če avtor ne bo mogel sam določiti UDK visi"i!cev, J:·::-, st . ,ri !o uredništvQ, 9.4.Sestavki, ki jih uredništvo ne bo vračalo, morajo biti naplsm~i::; r::lso!nim strojem, s širokim (dvojnim) razmakom in ,3 cm robcm. 9 5 D 1,. · k · · k ' r ~.,·•nr,o k \ . • o zrna l"e sta na1 ne presego ene av"rors e pole ,.:i1.}'J'J · 2:.no .0v,1, spevke bodo morali avtorji krajšal'i, all pa bodv izšli v nadaljevanjih. tudi izdaja posebnih zvezkov„ za katere to pravilo ne vel io, dal iše pd Možno if;; 9, 6, Običaj je, da lahko dobi avtor na svojo izrecno željo !O brezplqčnih ;:,epora- tov namesto honorarja. Ob pisanju tega navodila še niso znane možnosti honorirnnia člankov za "Geodetski vestnik" in bodo brolci o tern vprašanju obveščeni kosnejc" 9.7. Avtorji morajo pri svojem delu upo~t<;:>vati tudi predpi:c-e zakona o ovtorski pra- vici, zakona o patentih in tehničnih izpopo!nitvoh in ;;;i pripravi rr)kopisov zo tisk (19), Na žel jo bralcev bodo lahko kasneje objc.vljena bistvena določi la reh predpisov in druga navodila v zvezi s prisanjem znanstvenih člankov, i O, Povzetek Povod za objavo uredniškega navodila je dal sklep ZG!GS, da bo postG! "G~oder- ski vestnik" v letu 1975 znanstveno-strokovni iL;L r-fomen lego navodilo je, 0!0j~" šoti delo avtorjem, uredništvu, dokumenra!istom in brcdcem, Osnovna zamisel prenosa izidov raziskovalne dejavnosti naših institucij uporabni„ kom doma in po svetu je utemeljena s priporočili ISO in UNESCOin s prispevki domačih piscev. Zgled dobro urejevanega domačega lista je nzdravstveni vestnik"., Uredniškemu navodilu v "Raziskovalcu" sledi tudi naše in seznanja bralce z oblikovanjem znanstvenih sestavkov v skladu z jugoslovanskimi standardi o doku- mentaciji in priporočili UNESCO, Podrobno je obravnanvano pisanje izviečkov, oblikovanie prispevkov v celoti, stil pisanja in popravki, Obvezno je sodelovanje avtorjev pri iskanju in popravljanju tiskovnih in drugih napak v objavi jenem delu. Na koncu so pojasnjena še nekatera vprašanja v zvezi z obiikovanjem rokopisa in postopkom objavljanja. Avtorji naj pošiljajo svoje prispevke na uredništvo znan- stvenih člankov. 1 !, Zahvala, Zahvaljujemo se univ.doc, Jožetu Spanringu 1 dipL ing. agr., vodji !NDOK centra za biotehniko za dovoljenje, da ponatisnemo del njegovega članka iz "Raziskovalca" in prevode jugoslovanskih standardov iz dokumentacije in navodil UNESCO za pripravo znanstvenih tekstov za objavo, 12. Literatura 12.1. Uporabljeni citirani viri: 1. JUS Z.A4.020 i-1968 Oblikovanje periodičnih publikacij, Beograd 2. JUS Z.A4.021 1-1968 Oblikovanie člankov v periodičnih publikacijah, Beograd 3. JUS Z.A4.022 1-1968 Referati in sinopsisi, Beograd 4. JUS Z.A4.023 l-1968 Bibliografski podatki-bistveni elementi, Beograd 5. JUS Z.A4.024 Bibliografski zavihek (manšeta), Beograd 6. JUS Z.A4.025 1-1968 Kratka vsebina periodičnih publikacij, Beograd 7. JUS A. DO. 105 1-1974 Pisanje datuma v numerični obliki, Beograd 6 1 1 1 ~ 1 1 .., 8. JUS A.DO. 106 1-1974 Izmenjava informacij. Predstavljanje ordinalnih datumov, Beograd 9. JUS A.DO.107 1-1974 Ugotavljanje dneva tedna na osnovi datuma, Beograd lo. JUS A.DO.108 1-1974 Numeracija tednov v letu, Beograd 11. 1SO/R 690 Bibliographical references. Essential and supplementary elements 1 Paris, 1967 12. 1SO/R 833 Abbreviations of generic names in titles of periodicals, 1968 13. 1SO/R 2014 Writing of calendar dates in all numeric form, 1971 14. ISO/R 2145 Numbering of divisions and subdivisions in written documents 15. Kirn, A. Kreativnost v znanosti, Razprave., Problemi 10 {1972). 113-114, s. 1-18 16. Mohorčič, V. Navodila za objavljanje statističnih podatkov. Zavod SRS za statistiko, Ljubljana (1971), s. 120-143 17. Melihar, l. Priporočila UNESCO za izdelavo izvlečkov ter pravila za sestav- i janje znanstvenih del. Nova proizvodnja 14 (1963). 5-6, s.423 18. Perpar, G. Kako treba pisati naučni članak. Naučno tehnički pregled 17 (1967). 4, s. 53-99 19. UL SFRJ: Zakon o avtorski pravici 1957-08-28, dopolnitev 11/65. Zakon o patentih in tehničnih izboljšavah 1961, spremembe in dopolnitve 24/1974. 20. Organizacija združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO), Navodilo za pripravo znanstvenih del (prispevkov) za objavo. Prevod Spanring, J., Varstvo narave 7 (1973)., s.105-108 21. Zdravstveni vestnik 42 (1973), I, s. 1-2 22. Spanring, J., Uredniško navodilo dopisnikom 11 Raziskovalca 11 • Raziskovalec 3 (1973). 3, s. 91-93 UDK 002 + 050.4:655.53 003.050 + 025.325 050.4 (083.7) = 863 1 NDOK center za biotehniko (Spanri ng J. s sodel ovci) JUGOSLOVANSKI STANDARDI IZ DOKUMENTACIJE (Prevod) Po izvirnikih, ki so bili objavljeni kot priloga Uradnemu listu SFRJ št. 4/1968 z odločbo št. 06-447/1 (68/01/22) z vel javnostjo od L aprila 1968 l. JUS Z.A4.020 1-1968 Oblikovanje periodičnih publikacij s. 1 - 5 2. JUS Z.A4.021 1-1968 Oblikovanje člankov v periodičnih publikacijah 6 - 8 3. JUS Z.A4.022 1-1968 Referati (prikazi ali analitski izvlečki) in sinopsisi (avtorski izvlečki) 4. JUS Z. A4.023 1-1968 Bibliografski podatki - bistveni elementi 5. JUS Z. A4.024 1-1968 Bibliografski trak (zavihek ali manšeta) 6. JUS Z. A4.025 1-1968 Kratka vsebina periodičnih publikacij in drugih dokumentov 8 - II II - 14 15 - 16 16 7 Dovoljenje za prevod je dal Jugoslovanski zavod za standardizacijo z dopisom 06-5497/1 73/02/20. UDK 003/050 Dok um en taci jo 061 ikovanje člankov v periodičnih publikacijah (JUS Z.A4. 021, 1-1963 izdelan po priporočilu 68/04/01 = 1S0/R 215/1961) Predmet standarda 1. Ta standard predpisuje metodo oblikovanja člankov v znanstvenih in strokovnih časopisih ter drugih periodičnih publikacijah trajnega pomena ter vsebuje pra- vila za določanje posameznih elementov člankov, 2. Namen tega standarda je, da pravilno usmerja delo avtorjev, urednikov in izdajate! jev pri oblikovanju člankov. 3. Za g I a v i e (glava) 3.1. Zaglavje članka naj obsega naslednje podatke: - naslov (in podnaslov, če je potrebno) ime (imena) in priimek (priimke avtorja-ev m po potrebi začetnico oče­ tovega ali drugega imena - vse druge podatke 1 ki potrjujejo avtoriteto v obdelanem gradivu, kot so: akademski naziv avtorja, strokovni naziv, funkcija, naziv institucije, v kateri so bili doseženi rezultati dela, in podobno. Priporoči jivo je, da se priimek avtorja grafično poudari (npr. z velikimi črkami). 3.2. Besedilo naslova mora biti povsod isto kot v zaglavju; pri tem je dovoljena okrajšava v sprotni rabi. 4. A v t o r s k i i z v I e č e k (s i n o p ':. i s; in p r e v od 4.1. K vsakemu članku je potrebno dodati zgoščen izvleček, ki ga damo med za- glavje in besedilo, v smislu standarda JUS Z.A4.022. 4.2. Če članek ni napisan v kakem svetovnem jeziku, je umestno, da damo na koncu popolni ali skrajšani prevod članka v enem ali več takih jezikih (povzetek). 5. P r i po m b e (pojasnila) 5.1. Pripombe moramo omejiti na najmanjšo mero in jih damo na dnu ustrezne strani (pod črto). 5.2. Če uporabljamo števila za označevanje bibliografskih virov, ki so urejeni na koncu članka, tedaj moramo za pripombe uporabljati črke ali pa poseb- ne znake. 5.3, Znake za pripombe damo neposredno za ustrezno besedo oz. besede ali števila, po možnosti naj bodo natisnjeni nad vrsto ali pa v oklepaju. 8 6. Bi b I i o g r a f s k i poda t k i 6.1. Bibliografski podatki morajo biti v soglasju s standardom JUS Z.A4.023. 6.2. Kadar se v besedilu, ki se nahaja na dveh nasproti si ležečih straneh, po- javi ja isti bibliografski podatek, potem moramo uporabljati le-te izraze: ibid, (ibidem), tj. istotam (v istem delu), id. (idem), tj. od istega avtorja, inL (infra), tj. spodaj, loc. ciL (loco citato), tj. na citiranem mestu,op. ciL (operae citato), q. v citiranem delu (knjigi), sup. (supra), tj. zgoraj. 6.3. Če navaja avtor besedilo ali se sklicuje na kak dokument, ki ga je načel v sekundarnem viru, tedaj naj po podatkih o viru napiše"po (tem in tem) viru". 7. T a b e I e n s I i k e Tabele in slike naj bodo čim bliže besedilu, kjer so omenjene, kolikor je to tehnično izvedi jivo (in dvojezično podnaslov! jene, če tekst ni napisan v enem izmed svetovnih jezikov. o.p.) 8. Si mbo! i, krati c:e In enote 8.1. Simbole in kratice matematičnih enot in postopkov, fizikalnih enot in kon- stant itd. priše,110 po veljavnih standardih in drugih predpisih, (npr. po za- konu o merskih enotah in merilih ULSFRJ 45/1961.o.p.) 3.2. Kadar se v besedilu pojavi nova kratica prv1c, napišemo za njo v oklepaju popoln naziv, napr. OZN (Organizacija Združenih Narodov) ••. 9. Č I a n k i v n a d a I j e v a n j i h i n s e r i i i člankov 9, 1. Če se mora članek objaviti v več zvezkih, tedaj moramo vsako nadaljevanje oštevilčiti. Vsa nadaljevanja, razen zadnjega, morajo imeti v zaglavju in na koncu besedila podatek, ki nakazuje, da sledijo nadaljevanja. Vsa na- daljevanja, razen prvega, morajo imeti pred pričetkom besedila podatek, ki pove 1 kje so bila objavi jena. Zadnje nadaljevanje mora biti ustrezno ozna- čeno (konec). 9. 2. Če je serija člankov urejena pod splošnim naslovom, potem je treba v mejah možnosti uporabljati pravila iz tč. 9.1. 10. P r e I o m 10.1. Besedilo članka ne sme biti prelomljeno, tj. na različnih straneh zvezka, temveč naj bo objavi jeno na straneh, ki tečejo ena za drugo. 10.2. Vsak članek je treba začeti na lihi (desni neparni) strani 1 da bi se tako omo- gočila izdelava separatov. IL K I asi f i k a c: i j s k a označba Vsak članek naj ima v zaglavju eno ali več klasifikacijskih označb (notacij) za vsebino po sistemu Univerzalne decimalne klasifikacije (UDK). 12. D a t u m Zaželeno je, da ima članek tudi datum, npr. datum prejema v uredništvu pe- riodične publikacije ali pa datum, ko je bil prebran na kaki konferenci, Zveza z drugimi standardi: JUS Z. A4. 020 JUS Z. A4. 022 JUS Z.A4.023 9 predmeta in snovi označiti z izrazi: kratek, popoln oziroma teoretski. 3.2. Če je referat namenjen določeni skupini bralcev, je lahko selek- tiven in se v njem poudarjajo samo dejstva, ki to skupino po- sebej zanimajo. 3. 3. V referatu ne dajemo ocene vrednosti ali kritike, ker to ni njegova naloga. izjema je le "kri tič ni referat" (recenzija), v katerem se morajo kritični komen- tarji o članku jasno ločiti od osta- lega dela referata. 4. 5 t i I i Z a C i j a Slog Referat mora biti že sam po sebi razumi jiv brez branja članka ali publikacije in naj obsega cele stavke, ne pa da našteva le naslove poglavij. Pač pa lahko reproduciramo formule, sklice in diagrame. 4.1. V referatu se izogibamo okrajšav, razen tistih, ki so v splošni med- narodni rabi. Če so potrebni sim-:- bol i, potem se omejimo na tiste, ki jih uporablja, in ki jih je razložila z objavo revija oz. služ- ba, ki objavi ja referat. 4.2. Prvi stavek naj predstavi obdelane objekte, če to ni vidno že iz bese·· dila naslova, naj pa ne ponavlja besed iz naslova članka oz. dela. 5. B i b I i o g r a f s k i podatek Ta podatek, ki spremlja besedilo referata, naj bo v soglasju s stan- dardom JUS Z.A4.023. 4. (S t i I i z a c i i o) Slog Sinopsis mora biti razumi jiv že sam po sebi; pišemo ga v celih stavkih, ne pa da našte- vamo samo poglavja. Karakte- ristične formule, sklice in di- agrame lahko ponovimo v si- nopsisu, da bi jih mogli re- producirati za potrebe doku- mentacije. 4.1. Izogibajmo se okrajšav, razen tistih, ki so v običajni med- narodni rabi. Pri simbolih se omejimo le na tiste, ki so bili uporabljeni in obrazloženi v besedilu. Ta- ke simbole obrazložimo tudi v sinopsisu, in sicer v oklepaju, ko se prvič pojavijo. 4. 2. Prvi stavek sl nopsisa naj pred- stavi obdelane objekte, če ni to vidno že iz besedila naslo- va, naj pa ne ponavlja besed iz naslova članka oz. knjige. 4. 3. Sklicevanje na avtorja naj bo v treti i osebi. 5. B i b I i o g r a f s k i podatek Bibliografski podatek, ki spre- mi jo besedilo sinopsisa, naj bo v soglasju z JUS Z.A4.023. 11 6. P o v r š i n a b e s e d i I a r e f e r a t a Širina tiskanega referata znaša po navadi 18 cicerov (okoli 81 mm) (npr, v referatnem bi I tenu ali na koncu z,,anstvene revije), kar omogoča prenos na tipizirane kar- tice. Ta širina je izjemoma lahko tudi večja, toda največ 103 mm, da bi bilo omogočeno !epi jen je na tipizirane kartice. Zveza z drugimi 1ug. standardi: JUS Z,A4.020 JUS Z.A4.021 JUS Z.A4.023 UDK 025. 325 Dokurnentaci ja Bibliografski podatki - bistveni elementi 6. P o v r š i n a b e s e d i i a sinopsisa Širina tiskanega sinopsisa znaša na- vadno 18 cicerov (okoli 81 mm), kar omogoča reprodukcijo v razmerju 1:1 v biltenih in na karticah. Praviloma se tiska v petihJ. Višina tiskanega sinopsisa naj ne bo večja kot 65 mm. Širina tipkanega sinopsisa na pisalnem stroju znaša največ 120 milimetrov (45 tipkanih črk), kar omogoča reprodukciio v zmanjšanem merilu za biltene doku- mentacije ali pa z nezmanjšano re- produkcijo za kartoteko. 7. P r e v o d s i n o p s i s a, članka ali knjige, pomembnega za svetovno znanost Razen sinopsisa na enem ali več jezikih Jugoslavije, naj se da njegov prevod vsaj v enem svetovnem jeziku (po možnosti v angleščini, o. p. ). (JUS Z.A4.023 l. 1968, 68/04/01; izdelan po priporočilu ISO/R 77/ glej tudi R 190/68) Predmet standarda l, Ta standard določa definicijo pojma bibliogafskega podatka, njegovo oblikovanje, elemente in njihov vrstni red, interpunkcijo in grafično obdelavo. Definicija 2. Bibliografski podatki tvorijo skupek nadrobnih elementov, ki omogočajo identi- ficiranje neke publikacije ali njenega dela. S tem standardom se določajo elementi, ki jih šteje!Tlo za bistvene v vsc:kem * bibliografskem podatku. * S tem standardom niso urejeni bistveni elementi bibliografskih podatkov za bibliotečne katalogne listke in jugoslovansko bibliogafijo, čeprav se bo veliko elementov z njim ujemalo. 12 3. O b i i k o v a n i e Bibliografski podatek (vpis) se pojavlja kot: - sestavni del indikativne ali analitične bibliografije - sestavni del referata (prikaza), izvlečka (sinopsisa) ali kritičnega referata (recenzije) - opomba v dodatku k besedilu (pod črto ali na koncu besedila) - deloma vključen v besedilo ln deloma v opombo - docela vknjučen v besedilo, 4. E i e m e n t i b i b I i o g r o f s k e g a p o d a t k o (vpisa) Blbliografski podatek rnora vsebovati spodaj naštete elemente, če se v celoti a! i del no nahajajo v obravnavani pubi ikaciji. 4.1. Za knjigo ali drugo posebno neperiodično publikacijo: - priimek avtorja (enega ali več) in ime (enega ali ve,č) in drugi dopolnilni elementi, kot npr. akademski naziv, strokovni naziv, funkcija in pod. primer: DJORDJEVIČ: dr. Jovan SAINTE BEUVE C. Augustin, RABELAIS Frcmcols - naslov knjige ali dela: Ustavno pravo Causeries du lundi Gargantua i Pantagrue - jezik iz katerega je bilo delo prevedeno (če ni bilo prevedeno iz originala) - ime in priimek prevajalca (če gre za prevod) - Stanislav Vinaver - zaporedna številka izdaje, npr. - 3.eed. 2. izd. - številka knjige ali torna (če j'e delo izšlo v več knpgah ali delih) - kraj izida Beograd Paris Beograd - naziv izdaiatelja Savremena administracija - Prosveta - leto izida; če to ni označeno, pa ga lhako ugotovimo, ga damo v oglati oklepal ! 1949 1 1967 1857 1967 - določena stran ali pa prvo in zadnja stran citiranega odlomka. 4.2. za periodične publikacije (ali druge vrste serijske publikacije): - naslov periodične pubi ikaci je; npr. 11 Standardizacijo" 11 Standardizacija 11 - naziv intelektualnega izdajatelja (pri konvencionalnih naslovih glej JUS Z. A4.020, točka 3.2.) Jugoslovanski zavod za standardizaciju - kraj izida Beograd - daturn izida (v glavnem letnica izida) 1967 4.3. za pri!oge v zbornikih in podobno (glej točko 7.5.): priimek ~vtorja /enega ali več/ ter ime(-na) avtorjev rn drugi dopolnilni eiementi (glei točko 4. ! . ) KEMPF Branimir - naslov prilog (glej točko 7.5.) Književni rad Julija Kempfa nasiov zbornika in podobno, med drugim po potrebi še priimek in ime av- torja(-ev), intelektualnega izdajatelja (enega ali več) ali urednika (enega oli več) nekega zbornika (enega ali več) nekega zbornika (njegov naslov) Pož ešk i zborni k - zap. štev. iz.daje -· številka knjige ali dela (torna) - ho[ izida Slavonska Požega - noziv izdajate! jo (založnika) - leto izida (glej točko 8. l.) - določena stran oli pa prva in s. 145 ~ 147 II (prav 2) Malica Hrvatsko - ogranak 1966 zadnja stran priioge ali ci tironega odlomka 13 4.4. za članke periodičnih publikacij (ali drugih - priimek in ime avtorja (enega ali več) in BRATKO, l. - naslov članka Dolg Borisu Kraigherju - naslov perlooične publikacije Sodobnost številka letnika ali navedba letnice (glej 15/ - številka zvezka (enega ali več) štev. 2 - številka članka (separata), če obstoji - serijskih publikacij): drugi dopolnilni elementi še točko 5. 1.) vol . XV. /prav - datum zvezka - enega ali več (glej še točko 5. ! . ) feb. 1967, s. 116- 119 - določena stran ali prva in zadnja stran citiranega članka ali odlomka 5. V r s t n i r e d e I e m e n t o v b i b I i o g r a f s k e g a podatka 5.1. Elemente bibliografskega podatka je potrebno dati po vrstnem redu, kot 1e navedeno pod točko 4, razen pri tistih, ki so označeni z 5.2. Če je bibliografski podatek del nekega stavka, ni mogoče predpisati nobe- nega vrstnega reda toda priporoči jivo je, da se držimo vrstnega reda po toč­ ki 4. Primer:'' ... lahko se sklicujemo na Praktikum iz fiziologi je rastlin od Bo- si I jke GRDJIČ, katerega tretja izdaja je bi la obljavl jena v Zagrebu 1.1967 ••• 11 • 6. A v t o r j i 6.1. Če sta dva avtorja, navedemo oba POPOVIČ, dr. Teofilo, NIKOLIČ,Alek­ sander. 6.2. Če je več avtorjev, zadošča navedba priimka in imena prvega, nato dodamo pri domačih knjigah ui dr. 11 , pri tujih pa 11 et aL II npr. LAKOVIČ:,Milan i dr .. 6.3. Imena in druge dopolnilne elemente napišemo tako kot so v citiranem delu ali publikaciji. Priporočljivo je, da skrajšana imena oz. začetnice spopolni- mo tako, da damo v oklepaj manjkajoče dele, ki jih ni v publikaciji. Npr. BEKER, M. in ČURČiM, l(van). 6.4. Urednik ali intelektualni izdajatelj nekega zbirnega dela se šteje kot avtor. 6.5. Akademski ali strokovni nazivi in pod. naj zaradi identificiranja avtorja ostanejo, če so potrebni, npr. JOVANOVIČ:, Dragoljub, JOVANOVIČ, dipl. ing. Dragoljub. 7. N a s I o v 7.1. Naslov napišemo tako, kot je naveden v citiranem delu ali publikaciji. Če je potrebno, uporabimo pri tem transi iteracijo po drugih standardih. 7.2. Če se nam zdi, da je naslov predolg, ga lahko skrajšamo, toda ne smemo izpustiti prvih besed niti spremeniti smisla naslova. Izpuščene besede ozna- · čimo s tremi pikami. (Prevajamo ga samo v referatih, o. p. ). 7.3. Če se naslov publikacije skrajša, mora biti v soglasju s standardom JUS Z. A4.026 (v pripravi) oziroma po JUS Z. E l. 007. 7.4. Ime izdajatelja, prevajalca ali druge osebe, ki je sodelovala pri pripravi knjige ali publikacije, dodamo pri naslovu, če se s tem olajša identificira- nje dela. 14 8. D a t u m 8 .1. Če publikacijo nima datuma, pa ga lahko ugotovimo, ga vnesemo v bibl io- Q!afski podatek v oglati oklepaj. 8.2. Ce se bibliografski podatek nanaša na neko periodično publikacijo, ki se šteje kot celota (glej 4.2.) vpišemo vedno začetni datum (ali leto) za ko-.. J-eri m dodamo: - črtico ali puščico, če periodična publikacija še izhaja - črtico ali datum (ali leto), ko ie bil objavljen zadnji zvezek, kadar gre za publikacijo, ki je prenehala izhajati. 9. K r a t i c e Če se kratice v neki publikaciji uporabljajo samo v nekem oz1em geografskem območju ali pa so zelo ozkega pomena, napišemo zraven še popoln naziv, zlasti kadar gre za orgcmizacijo, ki je odgovorna zo objavljanje, za kraj izida aii pa za izdajatelja, npr. PIK ''BELJE" (Poijoprlvredno-industrijski kom- binat 11 BELJE"). i z g I e d 10. L o č i I a i n g r o f i č n i Uporabljati moramo tak sistem ločil ski podatek lahko razumljiv. in grafične obdelave, da bi bil bibliograf- 11. V naslednjrh primerih je prikazano, da se ne moremo vedno držati sprejetih določil tega standarda. Pomembno je, da se dosledno držimo istega načina obli- kovanja bibliografskih podatkov za isto delo ali v isti bibliografiji. Razen pripo- ročenega je citirano tudi 11 primerov dovoljenega razporeda: Primeri: 1. LARKE, Arthur C. Podoce prihodnosti (prev. Kolar, Drago). Ljubljana. "Življenje in tehnika 1\ 1967, s. 153-158. 2. DORONJSKI (Steva".1). Aktualni aspekti reorganizacije Saveza komunista. Socializem. t.X. (1967), br.l, s. 14-22. 12. V besedilu " ... za tiste pa, ki se ukvarjajo z univerzalno decimalno klasifi- kacijo (UDK) obstoje pravila, Osnovna načela ••• in postopek •.. za UDK, izdana pod FID pubi. br. 293 Mednarodne federacije za dokumentacijo (Hag, 1955). ••II• 15 1[ AKTUALNI INTERVJU UREJANJE PROSTORA IN GEODETSKA SLUŽBA (Razgovor z Mi lanom NAPRUDNIKOM, dipl. ing., direktorjem Zavoda SRS za regionalno prostorsko planiranje) Celotna geodetska služba od Geodetske uprave SRS, občinskih geodetskih uprav, Geodetskega zavoda SRS ter občinskih geodetskih organizacij združenega dela je sredi priprave srednjeročnih programov geodetskih del za območje republike in posameznih občin za obdobje 1976-1980. Prav gotovo je eden osnovnih in naj- važnejših usmerjevalcev za program geodetskih del urejanje prostora v najširšem smislu. V skladu z resolucijo o dolgoročnem razvoju SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/72) in zakonom o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in drugimi akti skupščine je Zavod SRS za regionalno prostorsko plani- ranje izdal v zadnjem času dve publikaciji, ki obravnavata urejanje prostora, in sicer: 11 Zasnova urbanizacije" ter " Poglavitni smotri in smernice za urejanje pro- stora". Zato smo zaprosili tov. Mi lana Naprudnika, direktorja Zavoda SRS za regionalno prostorsko planiranje, da za Geodetski vestnik odgovori na vprašanje v zvezi z urejanjem prostora, kakšne naloge ima pri tem geodetska služba. Kolega Naprudnik se je naši prošnji I jubeznivo odzval. Vprašanje: Kot je že uvodoma navedeno, je vaš zavod izdal pred kratkim dve publikaciji, in sicer: 11 Zasnova urbanizacije", ki obsega tudi vpliv zasnove urbanizacije na planiranje infrastrukturnih sistemov ter "Poglavitni smotri in smernice za urejanje prostora", Kako bi na kratko ocenili pomen teh materialov na splošno? Še pose- bej nas zanima, kakšne naloge oziroma kakšne geodetske načrte 1 karte in druge izdelke bi morala opraviti oziroma zagotoviti geodetska služba v republiki in občini? Odgovor: Poglavitni smotri in smernice za urejanje prostora so v dokumentu, ki ga je v 1 etu 1973 sprejela Skupščina SR Slovenije kot prvi dogovor v naši republiki o politiki prostorskega urejanja tako z njegovoega družbenega kot fizičnega vidika. Resolucija je bila objavljena v Uradnem listu SR Slovenije. Če smo kritični, mo- ramo priznati, da je le ožji krog I judi, predvsem tisi tih, ki se bavijo z urbanisti- čnim oziroma prostorskim načrtovanje, začel sprejeta načela vgrajevati v svoje delo. Da bi opozorili vse, ki jih urejanje prostora zadeva, to pa so vsi samou- pravni nosilci planiranja, tako politično-teritorialne skupnosti kot združeno delo, smo se odločili, da jih ponovno objavimo in to v obliki, ki bi čimbolj nazorno opozorila na cilje, za katere smo se kot republika že odločili. Brez dvoma je to nov korak v naši načrtovalski in informativni praksi, potreben v času, ko se vsi od krajevnih skupnosti, občin in republike, ter od TOZD do OZD in samou- pravnih interesnih skupnosti pripravi jajmo za bolj načrtno usmerjanje našega na- 17 dal inega razvoja; ko pripravi 1amo družbene načrte ra~~voji::, zc• nCisbdnje srednje- ročno obdobje, Odgovori na anke;o, ki srne: io ob tej prH •ki r1os!oli r ni,m v:;-h·ju~ je1 dr:1 smo na prnvl poti, ZosrK,vo urbanizaclje ja:? gradiv(,., gionalnega prostor~b';l;zr.i plane. zu rno r"*·r,~d!oc ka!<·r) ~1,1~ 1-:iit s(-;), nr·::;=c: r-r:::.nJ:}--3 !l:",''! tJ bf""d~';;:.<.,, r,(··1 r.~or,. ·,·· ~.~::.= •. o),.~•.::i1•i··1f~..,, : .... ,() !.!',:--·1,•. ~..,11 -- .,_),' • , ..... i '"'i ,-. ...., ..,,.;, ., •'-'"~·~,_,,,...,o~,"""""" .. , 1-J_...._,,,.,._.,\;, .... . _ .•.. ·-· _ s te·rr, ~zrcn1naia rcrzJH-:'.e v rc!zvi:i"os-ri o T na~ b~ do:;egli ~orekci bt_;!j nut;rtne9G ~_..1'.;tHf:X'" ... • "!',. , • ,. :· ,, , .. , " " . • i h . •. 1otq(., p1:;1se.1rv,e, ,; ';'1;.,rn pa wd: uea0vn1t'l rnest in oprem11'r::mosn p<'oslcr•,:J z ,;.1;;,;:r •• ,nm•: fur,l,cl"1cm•i Gra,1°1·, .. ~u ;,"' -~e~1·, .. ,;t ..·•!r,, n1•al.,,,:."1•t-,,·1(J" t,.: !"''10 ·1·1 1~,n v L-,·c'l'o·r"' ,.-,.:,:·p,,-(' v "'' • o - ,,. v ~ _. •: ,.,., 1,.. t ,., ,_ k'·• 1 ,.._,, ....... 1 • t o ;: ...,, , J:..1"' ., 1,,1 _1.1 ··,. ·- r 1 - , _ sore'1€:m sku1:>ščini SR Si(Nen:h~, Ob vseb;n:;ki pricirovi gradiva s0 nbmo mo,:;1H :z.c,-• ~ . r ,...., gnit! sistemskim vprnšanjem o tem„ kako v postopku plcni,cmio 1P.:cd1zin::.t1 družbt:ne ci[ ~,3 ·,l praks~ se srno c>b rnodeiu bvdo,~~;";g:(:J roz··/ot)i~:-J S~ n~ tudi kazdce, ki bJ jih ni:i; upoš·:·evciii nosilci pianircmio pri izde!o",: ;h r1n:·- voinih progrornc;\/ G najpreI pr!biti, dci je prost,;;r5,ki PJZ\toj vsebinsko pciTE)bnc- rcr.zt.:1n'1ts·H S1•:~stc:t .. dno ceioi'nego družbent, geo-grafska: prikazovanje, grofično-vizuel na informocija, sinoptika kmilrnr.;o, tografija, n""n-meiT:·1cka· analitsl-i f)n;:;topl--i rn•"'rl1"vr- n,,.,.-d,e r,-·v'•·u•"'· ~---- • ,.J • 'l'• ..,._ '-• s ._, ..;t' ,.,.., .,;r,,-. r,._...:;,t, _,,·-·r numerična obdelavo„ geo-fizikcdna: sklepanje" prognoza, verjetnost, naravne zakonit,:;si-! . . . ,. sI nrezna sJopn ;c1 „ Tako nimamo samo za zeml jor temveč !'udi za iuno se!erH:>~!ošb::c, selen0-gro/·:.k,:;; 1 •• 1 • 1 J:• oi I o f • • '' ., " " • j..' v se eno-metrqs • 1 0 O• 1 "•' <• O ec I na I zrneo mnogi ,1 gt:;o-·el ernei nov, K1 ; in pi CHJCU 1e :•;, , -,,c,Jruv•.;znc,ns iven:c~ jo za človeka in njegov vek določeno stalnost all staHC!Vi'iriost, rnedbem ko I'"' po - membna značilnc,st informacij v met•aorologiji prav v nepr.a:;h:m} din-',:11111U pojcv,y.:. T 1 -, 1 • k'"h t "i I i i O ••• 0 •• "°' . o s:o c: ovek npr, v vremens i • progno~o ·1 rnr