f*S poitl prejeman:
za
•elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , Jetrt , . 6 „ 50 .
mesec
2,!
Vapravnlitvu prejemaš:
M
telo leto naprej 20 K — h pol leta . 10
četrt mesec
6,-, 1„70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in lnserate sprejema uprtvnlitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrnnkovaca pisma ne vsprcjemajo.
Urednlitvo je v Seme-
tiskih ulicah St. 2,1., 17.
l2hajav<akdan,izvzemil
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 163.
V Ljubljani, v petek, 18. julija 1902.
Letnik XXX.
Socialni pomen zadružništva.
G. Pire je te dni izdal knjižico, v kateri govori o gospodarskem položaju kmet-skega ljudstva na Kranjskem. Knjiga je posvečena dež. predsedniku baronu Ileinu ter se odlikuje po km, da bagatelizira potrebo socialnih reform ter vse pričakuje samo cd tehnične povzdige kmetijstva. Seveda kako se bo kmet tehnično povzdignil brez zadružništva, to je vprašanje, kateremu se akade-mični prijatelji kmetijstva s svojo phtonično ljubeznijo do poljedelstva kaj radi izogibajo.
Zato pa opozarjamo danes zopet na knjigo g. Premrova: »Navod za poslovanje raiffeisenskih posojilnic«. Osobito Bklepni sestavek je jako poučen. Tu ga priobčujemo v celoti:
V zadnjem trenotku so nastopili možje, ki so b strahom opažovali, kako drvi kmečki stan v pogin, v propad, možje, ki so iskali leka tej grozni družabni bolezni in so ga našli vasocijaciji, v zadružni organizaciji, sloneči na čelu gmotne in nravne vzajemnosti. Na temelju neizpodbitne resnice, da je le v edinosti moč, združili so v celoto posameznike, ki so bili doslej zatirani vsled nasil-stva privilegovanih stanov, da so s to celoto začeli nevstrašni boj proti siloviti premoči vse razdirajočega kapitalizma in ž njim spojenega brezpogojnega tekmovanja. Računali pa so tako: Svobodno tekmovanje razkrojilo je celoto v interesovano posameznike; na-darjenejši in silovitejši posamezniki dvignili so se nad celoto in našli zavetje v kapitalizmu: Torej boj brezpogojnemu svobodnemu tekmovanju, boj kapitalizmu! Eplu-ribus unum! Zatirani posamezniki ne zmorejo sami ničesar v tem boju, a združeni morajo zmagati. Riba pri glavi smrdi. Sedanja socialna beda je plod brezsrčnega denarnega gospodarstva. Omejiti treba torej denarno gospodarstvo, kar se more vršiti le z jednakim orožjem, z denarjem. Zbirati torej treba denarne sile manj premožnih, zatiranih zasebnikov in b temi
zbranimi denarnimi silami skušati kolikor mogoče omejiti nadvlado kapitalistov ter olajšati socialno bedo. bkratka, porodila se je ideja ljudskih bank, porodile so se hranilnice in posojilnice. To je prva vspešna stopinja v boju zatirancev napram privilegovanim slojem.
Nasilstvo, prekucije ne izdajo nič, temu zadostno priča praktični vspeh — francoske revolucije. Revolucijo naj nadomesti — evolucija. Protigibanje, reakcija mora biti, ali ta reakcija je so-oialna, ona se vrši polagoma in mirno, nje delovanja ni toliko videti, pač pa je spoznati nje uspeh. V edinosti je moč! V za-družnosti je moč!
Neštevilne so danes panoge zadružništva, ali naša naloga ni, da bi se ozirali po ostalih panogah, temveč držati se hočemo posojilništva, katero smo videli nastati kot produkt reakcije proti kapitalizmu.
Optimistični naaori gospodarskega liberalizma so padli. Liberalizem je stavil naravni red pred socialni, a ta misel ga je varala in pokopala. Stavil je interes posameznika pred interes skupnosti, ali tudi to ga je varalo, kajti skupnost je zahtevala iz pijanosti svojega oslobojenja, svoje atomiza cije, uveljavljenje splošne koristi. Stavil je gmotno stanje pred moralno, stavil je ma-terializem pred etiko, ali etika je zmagala, dočim je propal materializem. Danes se ne zahteva več od narodnega gospodarstva edino le rešitev gospodarskih problemov v dosego gmotne blaginje, temveč rešitev teh problemov, a spojenih z etično stranjo kulturnega napredovanja!
Posojilništvo, kakor hitro se je prikazalo, bilo je že na razpotju. Dve poti je imelo izbrati: ali je hotelo služiti le pohlepu za materialnim dobičkom, ali pa je hotelo slu žiti občnemu blagru na podlagi krščanske ljubezni. Zmagalo je poslednje dejstvo, zmagal je Viljem Raiffeisen nad Schultze - D e 1 i t s c h e m.
V teh dveh osebah se konkretira cel razvoj današnjega posojilništva, konkretira se cel boj onih pravcev narodnega gospo
darstva, katerih Brno ravnokar omenjali, namreč: ali dosego golega zboljšanja gospodarskih razmer, ali pa isto spojeno z duševnim napredkom družabnih elementov. Oba sta imela pred očmi boj proti kapitalizmu, a Schultze-Delitsch je videl le mali obrtni stan, dočim je proučaval Raiffeisen le propadajoči kmečki Btan.
Dr. Moritz Ertl piše doslovno: »Schultze-Delitsch je izumil v pridobitveni in gospodarski zadrugi za pridobitveno življenje posebno za obrtni stan, napravo, katere velikanske vrednosti ni absolutno mogoče tajit'. Ali s stališča gospodarske poli-like jo treba konstatovati dejstvo, da je pro-vzročila ta vrsta asocijacije, navzlic zago-vornikovim prvotnim ciljem take izrastke, ki se dado tolmačiti ne toliko v obliki te zadruge, marveč edino le v napačni vporabi te oblike, vsled nerazumnega pojmovanja liberalne gospodarske epohe.«
Dalje pa piše isti pisatelj: »R a i f f-e i s e n pa je položil v obliko pridobitne in gospodarske zadruge vse funkcije gospodarske družnoBti. Radi tega si je pridobila ta oblika juridične osebnosti, katera se je razvijala kot poklicana zadruga kmetijstva, vse etične kvalitete občne gospodarske družbe. Etične in občne gospodarske težnje, ki jih je imel pred očmi sam ustanovitelj raiffeizenske zadruge, so provzročile mnogo več nego nekatere formalne naprave, ki so le pomagale zijamčiti te težnje, da se je ta vrsta zadruge tako uveljavila«.
Schultze-Delitsch in Raiffeisen, oba sta ustanovila svojo crganizacijo, oba sta jo uveljavila in dvignila nje ugled, oba sta že davno legla v grob, ali njih organizacije žive dalje v proslavo njihovih nepozabnih imen. Raifleisenov duh pa je bil močnejši, njegova moralna zaslomba je bila izdatnejša, zato so postali mogočni njegovi nauki, sloneči na krščanski ljubezni, na etičnem momentu gospodarske bitnosti, in so se razširili po vesoljnem kulturnem svetu. Njegovo zadružno organizacijo adop-tirali so vsi narodi, povsod, kjer je živel bolni kmet, kjer so živeli resnični prijatelji ljudstva. Neumorno je delal očka Raiffeisen
do poslednjega svojega trenutka za občni blagor, a kako zadostilo bi bil danes doživel, ko bi zdaj videl, da je slednjič i Schultze - Delitscheva organizacija sprejela po smrti svojega voditslja raiffeizenske vodilne in moralne ideje!
Opetovano smo povdarjali tekom besedila predležeče knjige načela, katera morajo voditi ralTeizensko posojilnico. Vspeh teh načel, vspeh delovanja posamezne posojilnice pa pride v dobro le oni gospodarski celoti, oni srenji, kjer posluje, b tem je pa dosežen le majhen del gospodarske asana-cije. Posamezna posojiloica ima svoj omejeni delokrog, ki ji sicer ponuja življenjski pogoj, ne pa pogoj namenjenega ji učinka. Se lo naslonjena ob zvezo, ki spaja v svoji sredi enake interese in po enakih ciljih te-žeča zadruge, zamore krepostno nastopiti pot svojega delovanja. Kakor osredotočijo posamezne zadruge posamezne gospodarske faktorje, tako mora ekzistirati naprava, ki centralizira posamezne zadruge v trdno or-ganično celoto pripravno in zmožno, da nastopa proti sebičnosti in kratkovidnosti raznih politično in gospodarsko vladajočih faktorjev.
Nastale so zveze, katerih naloga je v prvi vrsti stroga kontrola za izvrševanje raffeizenskih načel, pravilnega poslovanja, vodstva, in denarna vzravnava posameznih zadrug; v drugi vrsti pa osredotočenje oelega zadružnega gibanja v osebo zvezinega načelnika. Z ustanovitvijo centralnih blagajnic in strokovnih zvez in s centralizacijo teh zvez v višji organ, je za sedaj deloma dosežen ideal one gospodarske naprave, katera je poklicana vmešavati se z odločujočo silo v svetovno narodno-gospodarsko pol.tiko, v asanacijo propadajočega kmečkega stanu.
Zvezina naloga je jako obširna, tako, da nam ni mogoče spuščati se na tem mestu v podrobno nje razlago. Bodi dovolj ta kratka opomba, da morajo zveze s poukom razširjati organizacijsko delo, z revizijo nadzorovati pravilno delovanje te organizacije, vravnavati in opravljati poljedelski kredit, a vedno na podlagi načela: Kapital
LISTEK.
V Toplice.
(Dalje.)
Ob 2. popoldne se je pričela božja služba za Slovake. Ogromna cerkev je bila do zadnjega kota napolnjena. Vso je mrgolelo pod menoj, ko sem s kora zrl po cerkvi. Verniki so bili največ kmetisko ljudstvo iz mesta in okolice v narodni raznopisani obleki. Prav vspodbudno se vedejo, glasno odgovarjajo pri molitvah in skupno pojejo. To Bkupno petje veličastne cerkvene melodije je name globok vtis napravilo. Govornik je v krasni pridigi slavil papeža kot najvišjega duhovnika, učitelja in pastirja. Nobene besedice nisem izpustil, tako pozorno sem vlekel na ušesa. Sveto opravilo je trajalo poldrugo uro. Nikjer nobenega nereda, smeha ali suvanja, kakor Be žal vidi tuintam pri nas doma, — res v tem ljudstvu je globoko vkoreninjena sv. vera.
Prav razveselil sem se, ko sem videl dekleta z modrimi trakovi in svetinjami: Marijina družba je tudi tukaj vpeljana, pa ne samo za dekleta, tudi za moške. Gosposka moška družba šteje 80 članov. Pred kratkim
so skupno romali na božjo pot v Sašinec. Ko so se v procesiji vračali domov, jim je vse mesto z godbo šlo nasproti. Pa naj kdo reče, da katoliška vera gineva in propada, čim dalje, bolj spoznava svet, da samo ona hrani zaklad resnice in samo v njej je rešitev. Vsa moderna kultura in omika no more zadovoljiti človeškega srca, ki hrepeni po višjih uzorih in le v veri najde mir in uteho.
Ob 4. in 6. uri je bila božja služba za Nemce in Madjare; najprej rožni venec, pridiga in litanije. Z večine je bila navzoča gospoda, vmes malone polovica moških. Zopet sem čul vseskozi glasno odgovarjati, pele so gospodične spodaj v cerkvi, na koru je spremljal sam organist, ker je ženskemu spolu kor nedostopen. Rektor mi je rekel, da pri slovesni peti maši poje okoli 40 go-spodičen in deklet celo koralno mašo. Kako dobro morajo biti izvežbane, da ne nastane zmešnjava, ko je pevski zbor spodaj v cerkvi, orgljavec pa na koru.
Bil sem pri vseh treh božjih službah, kar me je tako na duhu poživilo, kakor pieščanske kopeli na telesu. Vsakikrat je na koncu celebrant pri obhajilni mizi podajal k poljubu svetinjo sv. Alojzija, ker je bila ravno osmina njegovega godu. Vse se je
gnetlo k oltarju, nihče se ni odtegnil, tudi izmed moških ne, tako kmetiških kakor gosposkih.
V Trnovi je re3 versko življenja doma. Žal, da tudi v tem mestu židovstvo napreduje in je že zasedlo več hiš nekdanjih ponosnih meščanskih patricijev.
Še nekaj me je pri jezuitih v Trnovi vzradostilo. Obiskal sem p. Diiubnerja, ki vzlic slabotnemu telescu neugnano dela in piše. Ža več let izdava nabožni list »Posol b. Srdca Ježišoveho«, ki ga ljudstvo rado čita. Tablico, s katero se družine posvečujejo presv. Srcu, imajo skoraj v slednji hiši na vratih. P. Daubner je pripovedoval, da se društvo sv. Vojteha prav živahno giblje in Blovaško ljudstvo oskrbuje z nabožnim berilom, tako, da se žo vzbuja bojazen Ma-djarov, ki bi radi tudi to društvo po-hlastnili.
Odkazali so mi gostoljubni patri celico, tik katere je svoja zadnja leta preživel in tudi umrl naš vrh rojak p. Stare. Videl sem prvič in zadnjič tega znamenitega redovnika kot bogoslovec na neki novi maši v Smledniku, če se ne motim, Aljaževi. Pridigal je o vzvišenem poklicu duhovstva. Imel je navado, vpletati v svojo govore mično dogod-bice in šaljive prilike, da je poslušavce še
bolj raznetil in pozornost poostril. Mnogo let jo v poprejšnji dobi deloval ravno v tem samostanu in bil zlasti Slovakom priljubljen pridigar. Sodeloval je kot govornik in spovednik pri več kot 300 sv. misijonih in zapustil v rokopisu veliko število pridig, ki jih nameravajo dati v Usek. V družbi je bil cel veseljak in neusahljiv vir humorja. Pod talarjem ni nosil nobenih oblačit, tako je bil krepkega utrjenega zdravja. Par žepnih robcev je bilo vse, kar je potreboval. Zadnjo mesece življenja je venomer ponavljal resne besede:
„Es naht das furehtbare Gericht,
doch Tag und Stunde weiss man nicht."
Rekel je, da ne mara na postelji umreti. Uganil je. Na smrtni dan je še maševal in opomnil p. rektorju: »Danes sem pri sveti maši sprejel sv. R. Talo por modum viatici (kot poslednjo popotnico).« Čez dan jo s hodnika gledal na samostanski vrt, zvečer bo ga našli mrtvega v celici — na tleh za vratmi. Kap na srce ga jo porazila. Med dragimi Slovaki, katerim je z apostolsko gorečnostjo oznanjeval sv. resnice, sniva blagi mož večni sen, duša njegova pa že uživa večno slavo.
bodi spojen s k r š č a n. idejo ljubezni do bližnjega!
Tudi na slovenskem razvija se posojil-ništvo cd dne do dne bujnejšo, a strokovna organizacija mu zvesto sledi ob strani. To kar smo teoretično izvajali v poslednjem razdelku, vršilo se jo in vrši se še danes pred našimi očmi v naši ožji domovini.
»Pri nas naSlovenskemje t e č i n a naroda k m e č k e g a stanu in zato je umljivo, da se mora njega organizaciji posvetiti največ moči«, piše v »Socijalizmu« dr. J. E. Krek. To dejstvo se v resnici od poklicanih činiteljev tudi ne prezira, a z žalostjo moramo opazovati, kako nas tudi v važnem delovanju socialne rešitve slovenskega kmečkega stanu ločijo pogubonosni separatistični nazori, malenkostni kampani-lizem! V novejšem času se pa izdatno bistrijo pojmi in nadejamo se, da pride vendar še čas, ko nas združi strokovna organizacija v skupno stremljenje gmotne in nravne dobrobitnoeti našega milega slovenskega naroda. To Bog daj!
Deželni zbori.
Tirolski dež. zbor je včeraj rešil več manjših stvarij ter končal svoje zasedanje. — Predarlski dež. zbor je koncem svojega zasedanja sprejel premembo deželnega in volivnega reda. — V koroškem deželnem zboru je dež. cdbor predlagal, naj kmet. kemično presku-ševališče sprejme v dež. upravo. Dalje je dež. zbor sklenil, da se razširi norišnica za 60 000 kron, poleg bolnišnice pa se zgradi opazovalnica zs umobolne za 100.000 kron. — Včeraj je imel štajerski dež. zbor 23. sejo ter dovolil 273 000 kron za razne vodovode. Deželni zbor je vzel na znanje poročilo o učiteljskem pokojninskem zakladu. L. 1890 so znesli troški 618.088 kron za leto 1902 se potrebščina proračunava na 455 000 kron. — Nižjeavstrijski dež. zbor je včeraj prevzel poroštvo za čisti dohodek železnice Kirschberg-Marijino Celje v znesku 844.000 kron.
Urunevaldske slavnosti.
Mej Poljaki se je letos pričelo živahno gibanje. Povod temu je v prvi vrsti pruska ošabnost, ki z vso silo skuša ponemčiti poljski rod, ki od pamtiveka biva na svoji rodni zemlji. Pa tudi Sienkie\v;c2ev roman »Kri-žari« je mej Poljaki iznova vzbudil spomine na slavno poljsko preteklost in slavno zmago pri Grunevaldu. Dasi so Poljaki previdni, vendar ne morejo zadušiti navdušenja v ljudski duši ob spominu na poraz pruskih čet. Tako ie bila v sredo v Gneznu v stolni cerkvi tem povodom slovesna zahvalna služba božja, katero je opravil poljski kanonik. Be-rolinski listi že poživljajo vlado, naj pokliče poljsko duhovščino na odgovor, češ, da ruje proti pruski državni oblasti. Isti dan so tudi na Dunaju živeči Poljaki priredili Grune-valdsko slavnost. Po govoru Bazilewskega je urednik Smolski predlagal resolucijo, ki graja prusko vlado zaradi preganjanja Poljakov. Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Navzoči socialisti pa so predlagali še drugo resolucijo, ki izraža nezaupanje ga-liškemu dež. zboru in poljskim poslancem v pruski zbornici. Ta resolucija pa je dala povod, da je bil shod razpuščen.
Rusija in Bolgarija.
V septembru se vrši velika slavnost na Šipka-prelazu, kjer so Rusi pod generalom Skobelovim v zadnji vojski zapodili Turke v beg. Ob enem bode otvorjen na prelazu ruski samostan. Te slavnosti se udeleže ruski veliki knoz Nikolaj, ruski vojni minister in nad 70 ruskih generalov, 46 častnikov in 100 vojakov. Bolgarska vlada je v pokritje troškov dovolita 750.000 lrankov.
Anglija in naselbine.
Angleži imajo dolge noge in dolge prste. Kjer kaže dobiček, so prvi zraven ter pograbijo, kar jim pride pod prste. V Sredozemskem morji drži angleški lev v svojih tacah mogočno trdnjavo Gibraltar, otoka Malto in Ciper. Egipet in Južno Afriko so si Angleži osvojili s silo in krivičo. bedaj jih bode v oči obširna pokrajina Maroko na se-verozapadu Afrike. Maroko je za svetovno trgovino in politiško morda še važneja postojanka, nego Turčija. Dežela sicer ni tako
bogata, ali je s trdnjavo gibraltarsko ključ do Sredozemskega morja. Tudi vladar v Fesu je bolnik, kakor sultan v Carigradu. Ta bolnika pa imata pazne čuvaje, ki ne puste, da bi Angleži pograbili te dežele, kakor so burske. Posebno Nemčija pazi, da pri delitvi ne ostane praznih rok. Kedar pa pride delitev, tedaj bode krvav ples. Angleži to čutijo ter se pripravljajo. Ža desetletje skušajo angleški ministri vse prostrane naselbine ožje pritegniti b kraljestvu. V prvi vrsti priporočajo trgovinsko zvezo vseh naselbin z materjo zemljo. V tej zvezi bi bila prosta trgovina, vsaka naselbina pa bi mogla za tuje blago določati poljubno carino. Ta načrt je sicer lep, a neizvršljiv, ker razmere raznih naselbin so jako različne. Pregovor pravi: Ko je vreča prepolna, se sama razveže«.
Gibanje Albancev.
Albanski osrednji odbor je povabil kneza Aladro Kastriota, naj se naseli v Italiji. Knez je odgovoril, da mora radi svojih privatnih interesov del leta prebivati na Francoskem, kjer ima obširna posestva, vendar je obljubil odboru, da bode tekom prihodnje jeseni obiskal albanske kolonije v Italiji. Osrednji odbor namerava v teh kolonijah ustanoviti strelska in telovadna društva, da tako vzgoji mlade ljudi, ki bodo zmožni udeležiti se morebitne ekspedicije v Albanijo. Prihodnjo jesen se bo ustanovilo v Albaniji dva nova laška poštna urada in ustanovil bo odbor ondi tudi zopet dve laški knjižnici. Laška trgovina v Albaniji jako napreduje. Glavne tvrdke v Albaniji so začele svoje potrebščine naročevati v Benetkah in ne več, kakor doslej, v Trstu in na Reki.
Po burski vojski.
Angleški narod je na razne načine slavil zmago nad Buri Vnanji svet pa je prepričan, da bi se bili Buri lahko še dalj Časa ustavljali angleški armadi in da je bil konečni izid vojske sploh negotov. Zakaj so se burski poveljniki kar čez noč udali, to je sedaj še tajnost. Sicar pa bodo Angleži drago plačali svojo grabežljivost. Ne glede na ogromne vojne stroške morajo sedaj v južni Afriki za stražo uzdržavati 50.000 mož. Vrhovni poveljnik general Lyttleton je razdelil vso pokrajino v 12 okrajev. Po vsej deželi bodo dosluženi vojaki razdeljeni kot nekaki vohuni, da pazijo na gibanje prebivalstva. Angležem pa preti nova nevarnost od črncev. Od Zulu dežele gori do Zambe-sije se je med črnimi rodovi pričelo živahno gibanje proti Angležem. Vsi ti črni rodovi so si med vojsko preskrbeli puške in pa-trone, da ob ugodni priliki napadejo naseljene Evropejce. Ako se to zgodi, bodo Angleži imeli mnogo truda in dela, da jih ukrote.
Nezakoniti čin železniške uprave.
Iz Zagreba, 8. jul.
V najnovejšem času razburja hrvatske domoljube nezakoniti čin, ki ga je izvela tukajšnja uprava državnih železnic. Odpuščeno je n a m -rečizte upravekar i z n e n a d a 26 uslužbencev pri tej železnici, češ, da jih zdaj ne potrebuje, ker v poletnem času je na železnici manje posla; v odpustnem spričevalu je pa zapisano, da so odpuščeni radi neznanja službe. Razume se, da bo se ti nesrečni ljudje, ki so kar čez noč izgubili službo, pritožili po javnih glasilih glede tega nečloveškega ravnanja. Naši domoljubni časopisi seveda niso molčali o tej zadevi, nego so jo preiskovali dalje, da izvedo pravi razlog, zakaj se tako postopa z našimi ljudmi.
A pri tem se je dognalo, da ravnateljstvo teh železnic ni povedalo resnice v svo jem poročilu o tem dogodku. Dozdaj so se po navadi v V°letnem času odpuščali iz službe le taki uslužbenci, ki so bili le za čas potrebe nameščeni, vsi zdaj odpuščeni, pa so služili pri železnici že več let ter so službo dobro opravljali. Zdaj je pa naenkrat ne razumijo. Kako to pride? Vse te uslužbence so poklicali iznenada na izpit in vsi bi morali odgovarjati v mažarskem jeziku, katerega pa ne znajo, ker se je dozdaj iz-praševalo tako uslužbence v hrvaškem jeziku. Kar stoji tedaj napisano v odpustnih spričevalih, tedaj ni resnično, da ne razumijo službe, saj so jo vendar toliko časa vršili, nego da ne znajo mažarskega; uprava pa zdaj zahteva, da zna na železnici tudi zadnji sluga mažarski, drugače ni za službo. Uprava se izgovarja, da to ni res, nego da so odpustili s Hrvati tudi nekaj Mažarov; ali vsi
ti odpuščeni Mažari so dobili kmalu zopet službe, od Hrvatov pa nobeden, nego so njihova mesta dobili čisto mladi Mažari, ki so jih privlekli v Zagreb z Reke in Ogrskega. Stvar je tedaj čisto jasna, da Mažari ne trpe zdaj nobenega Hrvata več pri železnici, če ne zna mažarski. in da je zdaj na Hrvatskem pri železnici Hrvatu nemogoče dobiti službo niti kot najnižji sluga.
In vendar imamo jasen zakon, po katerem je na oelem Hrvatskem uradni jezik le hrvaški, tudi pri železnici, in da morajo biti pred vsem nameščeni le domači sinovi, le v pomanjkanju le teh še le drugi. Tukaj se tedaj zakon očitno krši in ni čudno, da je občinstvo tako ogorčeno. Odpuščeni uslužbenci so iskali pomoči tudi pri banu, ali pri njem niso našli tolažbe, kajti malo časa pred njimi je bil pri banu Bam upravitelj želez niče, ki je bana pridobil za se, češ, da tako mora biti, ker tako zahteva služba. A zakon? Na to Be Mažari ne ozirajo, saj do zdaj merodajni hrvaški faktorji niso še no-benkrat odločno zahtevali, da se vrši, nego prepuščajo Mažarom vse njihovej volji, narod naj pa trpi radi take nerazumljive malomarnosti.
Da se pridobi občinstvo za odpor proti takemu nedostojnemu početju, je sklenila dijaška skupščina 3. julija, da se skliče dne 13. julija velika skupščina meščanstva, v katerej naj bi se razpravljalo o načinu, kako bi se dalo v bran postaviti po zakoniti poti takemu nezaslišanemu preziranju državne pogodbe v Hrvatskej od mažarskih zejedni-ških oblasti, in kaj bi se moralo vse storiti, da se Hrvatu v lastnej njegovej domovini ne bi nič več na tak način jemal kruh izpred ust ter poklanjal tujcem. Ti pokret je gotovo hvalevreden, toda dokler bodo ma-žaroni tako ravnali, kakor so do zdaj, ni nobene nade za boljšo bodočnost, če se v glasilu te stranke, v »Danu«, piše, da je za službo neobhodno potreben mažarski jezik, in da bi se to moralo priznati tudi od hrvatske strani, in če na take mažaronske eks-pektoracijo molče uradni časopisi ali se še celo vjemajo s takim mnenjem, ki je popolnoma nasprotno veljavnim zakonom, potem ni nade, da bi se moglo v tem vprašanju kaj spremeniti.
oaj tudi vsega tega ne bi bilo, da se je znal hrvatski sabor odločno upreti precej s početka takim nedostojnim poskusom od mažarske strani. Toda hrvatski sabor je popuščal s hrvatsko vlado leto za letom ter ni nikdar uvaževal pritožb opozicije, a zdaj se je Mažar tako vzoholil, da goni Hrvata iz lastne svoje domovine in namešča na nje govo mesto le svoje ljudi. Zdaj je prišlo že do skrajnosti, do borbe za kruh, pa radovedni smo, kako se bodo nasproti temu vprašanju obnesli merodajni hrvatski krogi. Narod zahteva svoje pravice, a te se mu morajo dati prej ali slej.
Sklep šolskega leta.
Štirirazredna deška ljudska šola v Kranju je končala šolsko leto 15. t. m. s sv. mašo in zahvalno pesmijo v mestni župni cerkvi. Iz letnega poročila povzamemo, da je bilo koncem leta 164 učenecev. Od teh je bilo sposobnih za višji razred 118, nesposobnih 45 in neiz-prašan 1. Učnih moči je bilo 6. — Na obrtno nadaljevalni Soli je bilo 99 učencev, sposobnih 67. Poučevali so poleg kateheta 4 gg. učitelji. _
Štirirazredna dekliška šola v Kranju je istega dne 15. t. m. končala šolsko leto s sv. mašo. bolo je obiskovalo 127 učenk, med tem so bile 104 sposobne za višji razred ali oddelek, nesposobnih 18 in neizprasanih 5. Po narodnosti je bilo 127 Slovenk, 2 Nemki in 1 Italijanka. Letno poročilo, ki je zelo marljivo sestavljeno, prinaša važnejše odredbe šolskih oblastev ter se spominja 2 veselih dogodkov v cesarski rodovini, namreč: poroke nad-vojvodinje Elizabete Marije s knezom Otonom Windischgraetzom in zlate poroke nadvojvode Rajnerja in njegove visoke soproge.
V Ribnici je tamoSnjo petrazredno deško šolo obiskovalo 263 dečkov; za višji razred je sposobnih 192, nesposobnih 63.— Dvorazredno dekliško šolo je obiskovalo 247 deklic; za višji razred je sposobnih 157, nesposobnih 84. Na obeh šolah je poučevalo s kateheti 10 učiteljev.
Na celovški realki je bil sklep šolskega leta dne 12. julija. Poučevalo jena zavodu 20 učiteljev. Vstopilo je 327 učein-cev, med letom izstopilo 14. Iz Celovea jih je bilo 91, iz ostale Koroške 133. Po ma-ternem jeziku je bilo: 300 Nemcev, 10 Slovence v, 1 Ceh, 2 Laha. Število Slovencev je pač mnogo premajhno. Po veroizpoveda-nju je bilo 283 katoličanov in 30 lutenran-cev. Odliko je dobilo 36, prvi red 197, skušnje ponavljaT30. drugi red ima 39, tretji red 8 učencev. Šolnine se je vplačalo 10.735 K. Sedem dijakov je imelo štipendije v znesku 1857 kron. Slovenščine se je učilo 31, petja 89, stenografije 59 učenoev. Zrelostni
izpit je delalo 21 dijakov, 2 sta dobila od-iko, 4 ga morajo ponavljati, 2 sta padla. Joučevalo se je v 9 razredih.
Cerkveni letopis.
S Prežganja pri Litiji se nam poroča: Sv. Petra in Pavla dan se je tu blagoslovila nova zastava dekliške Marijine družbe. Zastavo je prav lepo in po ceni naredila gospa Ana II o f b a u e r v Ljubljani.
Pri Devici M. v Polju so minulo nedeljo deklioe igrale znano igro »Lurška p a -s t a r i c a « na občno zadovoljnost. Mnogim so solze zalivale oči, ker gotovo blaži čustva priprostega ljudstva, ki za trenotke vsaj pozabi muke trdega dela.
fin]ižeTU08t in umetnost. Cerkvena umetnost.
V izložbi g. Fr. Schmidt je danes izlo-žen dragocen veleum, katerega je izdelala umetna vezilja gdčna Fani Czerny (pred ško-: Ijo 19) v zlatem vezenju in s svilnato slikarijo. Srednji del vela ima podobo presvete Trojice, slikano s šivanko. Barve so. jako epo zadete in harmonične, oblike so mojstrsko izražene. Okvir slike in strani pa kažejo v izbornem zlatem vezenju lilijin in rožnat ornament. Čujemo, da je delo namenjeno za Hrvaško. Domačo umetnico pri-joročamo.
Izpred sodišča.
Zopet Japelj i* Tomi Ulja. Včeraj se je pred deželnim kot Bklicnim sodiščem vršila vsklicna obravnava Janeza Japeljna iz Tomišlja. Janez Japelj, že 6krat predkazno-van, je bil namreč obsojen na 5 dni zapora, >oostrenega s postom, ker je dno 29. maja v neki gostilni v Tomišlju proti več osebam izrekel sledeče skrajno žaljive besede : »Knific e največji goljuf, ker mi je ukradel 28 m gozda«. — Šlo se je namreč za del gozda, o katerem se je tudi tretja najvišja instanca izrekla, da je cerkven, ne pa Japelnov. To jravdo je vodil kot tačasni župni upravitelj gosp. beneficijat Knific. — Proti obsodbi naredil je Japelj vsklic. Pri včerajšnji obravnavi se je zagovarjal, da je rekel: „Knific e .samo' požeruh in ne goljul", in da mu e pri tej priložnosti očital »samo« to, da ga e »pripravil« ob 28 m gozda, za kar lahko navede več prič. Vsklicno sodišče je pa gledd na to, da sta že dve popolnoma verodostojni >riči pod prisego z odločnostjo izpovedali, da je rabil besedo »goljuf", zavrnilo njegov vsklic in sicer kot neutemeljen. Objednem ga jo obsodilo, da mora trpeti stroške vskliepe obravnave.
Ženski jeziki. Marijana in Amalija Gnjezda sta bili v Idriji obsojeni in sicer prva na 3 dni zapora, druga na 8 dni radi žaljenja na časti. Jurij Gnjezda je bil namreč nedavno občutno okraden. Dotično tatvino ie preiskavala tudi sodnija in je kot priči zasl šala obe današnji obtoženki. To je obe tako razburilo, da Bta šli po hišah in pravili, da ni nobeden drugi okradel Jurija Gnjezde kakor — ta mladi gospud visokošolec, ki se je nalašč zato napravil za agenta, na Dunaju si izposodil bicikelj in pridrral na njem — domov krast! Objednem sta skrivnostno pripovedovali, da je Jurij Gnjezda lahko bogat, ko ima „fovš" denar, sami pa se trudite noč in dan, pa še ne moreta priti do — bogastva. Pri vsem tem sta se izrazili, da more biti »ferdaman«, ker ga ljudje tako preklinjajo. Proti obsodbi je napravila Amalija Gnjezda vsklic, ki ji pa ni nič pomagal. Izgovarjala se je, da se je tako v obče v Idriji govorilo in da sta oni dve ie »ponavljali«, kar sta od drugih slišali.
Huda ženska. Alič Ivana iz Lazov in Valentin Jamnik sta se pri neki priliki spo-rekla in spopadla. Jamnik je dobil na Čelu večjo rano, Ivana pa jo zgubila — šop las. Vrhu tega ju je še sodišče zaprlo in sicer prvo na 48 ur. Dočim se je Jamnik udal v božjo voljo in je žo presedel svojih 24 ur, so je Alič še popreje pritožila na vsklicno sodišče, ki je pa njen vsklic kot neutemeljen zavrnilo.
Preh !tra vožnja. Mihael Novak, voznik, je bil obsojen na 30 K globe in 10 K odškodnine, ker je 2. junija povozil in nekoliko poškodoval Jos. Mihevca. Danes se je zagovarjal, da se je usula cela množica učencev iz šole na Grabnu, ko je ravno ondi vozil. Konji so se splašili in se spustili v tek, in ker se ni hotel Mihovec pravočasno umakniti, ga je voz zadel in podrl na tla. Čuti se nekrivega, ker mu je že naprej klical, da se naj umakne. Sodišče je pa njegov vsklic radi krivde zavrnilo, ker ni zavrl voza, pač pa se mu je kazen znižala na 10 kron globe.
Gospodom organistom.
Oklic!
Ctcilijino društvo v Ljublani bo izdalo o priliki svoje petindvajBetletnice »Spominsko knjižico«, ki bo poročala o dosedanjem delovanju društva. Da bode napovedani spis tem natančnejši, zatorej prosimo, da nam pošljajo gg. organisti,k
■o se šolali v orglaraki šoli v Ljubljani, poročilo, kdaj so izstopili iz orglarske šole, kje in koliko časa so službovali na posamnih krajih.
Poročila naj se naslovč na društvenega tajnika dr. Andreja Karlin-a, kanonika v Ljubljani.
Cecilijino društvo v Ljubljani.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. julija.
Neresničnost poročil »Slov. Naroda«.
Sinočnji »Slov. Narod« piše! »Iz Novega mesta smo dobili velezanimivo naznanilo, ki je — ako se izkaže kot resnično — očiten dokaz, da stoji škof popolnoma na strani deže1no zbors k i h obstrukcionistov, da odobrava razgrajanje in psovanje dr. Šusteršiča in da brani Suster-šičevo kliko proti tistim duhovom, ki z obstrukcijoniso zadovoljni. Iz Novega mesta nam do-poslano poročilo se glasi: Skof je novomeškega vikarja gospoda W»-tzelna zaradi njegove, ozir. gospoda prošta Elberta obsodbe obstrukcije v deželnem zboru premestil — kam še ni znano. Beležimo danes to vest brez daljnega komentara, saj se bo o njej ae govorilo, čo se izkaže kot resnična. Radovedni smo, kaj poreče ministerski predsednik gospod dr. pl. Korber, saj je škof Jeglič — ko je bil takoj po zaključku deželnega zbora pri njem — vse drugače govoril, kakor pa sedaj — dela.« V prijetnem položaju smo, da »Narodu« lahko povemo resnico, da mu je ne bo treba dolgo iskati. Vprašali smo na merodajnem mestu in izvedeli, da vikar Watzl ni premeščen in da ae doslej Seniprav nič mislilo pri škoiijstvuna njegovo premeščenje. — Kaj neki poreče gospod ministerski predsednik dr. pl. Korber, ako izve, v kako nolepo dotiko ga spravlja »Slov. Narod« s svojimi neslanostmi.
Baron Hein v Kranju — uradniška demonstracija; Včeraj se je od neke oficielne strani — namreč od iste, ki je agitirala za izvolitev Pirčevo — po Kra nju živahno agitiralo, da se mora baronu Heinu prirediti demonstrativen sprejem. Dotični so šli tudi nad župana, Češ, da mora pozdraviti deželnega predsednika slovensko in nemško. Med meščanstvom so agitirali, da morajo razobesiti vse zastave, „kajti," rekli so dotičniki, „to je potrebno zaradi vodovoda in zaradi političnih razmer." Stari Kranj, nekdaj „ lajbolj narodno mesto na Kranjskem", je torej izobesil vse zastave, kar jih je imel, in je slovesno pozdravljal gospoda deželnega predsednika Vikt. barona Heina.
Goriški knez nadškof Andrej Jordan je včeraj prisegel v roke ces. namest nika grofa Goc3sa.
K poroki črnogorskega princa Mirkota. Knjigovodja, gosp. Josip Korošec v Ljubljani je zoan po svojih sorodnikih v Črnigori s kraljevim knezovim dvorom, ter je čestital k poroki princa Mirkota, na kar se je knez brzojavno sledeče zahvalil: Njegovo kraljevsko visočanstvo knjaz Nikola iz-volio je zapovjedati mi, da Vam najtoplije zahvalim na srdačnimi Vašim željama. — Vladimir Petrovič.
Člani slovenske drame v Kamniku. Kamniška čitalnica priredi v nedeljo dne 20. t. m. v svojih prostorih gledališko predstavo „Oče in očim" ali »Ženski Otelo", igrokaz v treh dejanjih. Kot gostje nastopijo v tej igri člani slovenske drame iz Ljubljane. — Vstopnice za sedeže se dobivajo pri trgovcu g. Ivanu Koželju. — Začetek ob 7,9. uri zvečer. — Vstop je vsakemu dovoljen.
Gorenjski potresni vlak, ki je prihajal v Ljubljano okoli pol 9. ure zjutraj in odhajal ob 8. uri zvečer, je bil jako pripraven za Gorenjce, a je prenehal voziti. Dne 6. t. m. je drž. želez, svet sklenil, da se ta vlak zopet vpelje.
Promocija. Jutri bode na dunajskem vseučilišču gdč. Ana Ogrinz promovi-rana doktorjem modroslovja.
Velikansko neurje je bilo v sredo v Leskovcu in okolici. Grom, strela, toča, dež — kakor bi iz škafa lilo — pa siloviti vihar razsajal je čez hrib in plan. Po gričih je naliv, kjer so vinogradi, mnogo prsti nesel v dolino ; po gozdih in vrtovih pa leid drevesa s koreninami na tleh. Lahko se misli, kako občutno je zadela nevihta polje in nežne vinograde. Škoda — kakor se je moglo v naglici poizvedeti — znaša v le-skovški občini nad 50.000 kron.
S Pohorja se nam piše, da ondi hodijo agenti, ki razpečavajo srečke »Rdečega križau, pa ne avstrijskega, ampak italijanskega, čez 70 kron eno, in sicer na račun »Balog« v Monakovem pod imenom »Bank-Commandit GeBellschaft«. Ljudstvo seda na Iimanice. »Uradni list« c. kr. okrajn. glavarstva v Celji št. 24 iz leta 1901, potem v štev. 10 in zopet v štev. 19 letos priobčuje ukaze, s katerimi »se je županstvom naročilo, da naj prebivalstvo, kolikor se da, živo Bvarijo pred kupčijskimi zvezami s podjetji za srečke«.
Kopališče v Kamniku je letos precej dobro obiskano. Od 15. maja do 15. julija je bilo v kopališču 208 oseb.
Otroke v sibell »Uradni list" celjski na naslov „vsem županskim uradom in župnijskim predstojništvom" naznanja: „C kr. državno pravdništvo v Gradcu je z dne 10. marcija 1902, št. 46, obvestilo, da razvada, da odrasli jemljejo dojence k sebi v poBteljo, vsako leto marsikatero dete spravi ob življenje. Zaradi tega ee mora dvorni dekret ?. dne 6. septembra 1784, s katerim Be ukazujo, da se imajo dojenci in majhni otroki v zibel ali na kakšen drugi primeren kraj, ne pa v posteljo k starišem polagati, splošno razglasiti in prebivalstvu na znanje dati, da se po njem ravna, kakor je to ukazalo c. kr. namestništvo v Gradcu z dne 10. aprila 1902, št. 10.590.
Za Konjioe in Mozirje! KUradn list" pišo: Prošnje na c. kr. namestništvo v Gradcu za izvanredno dovolitev ženitve mladeničem, ki še niso ali pa so še naboru zavezani (§ 50. vojnega zakona), se nimajo vro-čevati c. kr. okrajnemu glavarstvu v <-elji, ampak c. kr. polit, ekspozituram v Konjicah, ozir. v Mozirji.
Strela. Barbara Bergman, Angela Šale in Marija Hafner v Tinjah so žele na polju žito. Udarila je strela med nje in prva je obležala mrtva, drugi dve je pa težko ranila.
Velikansk vihar v velikovški okolici. Iz Velikovca se piše: Veliko škodo je napravil grozni vihar po celi naši okolici. Dasi je razsajal silni vihar samo slabe pol ure, vendar ,je škoda po njem povzročena jako velika, sosobno v ruški, šentpeterski in vovberškj občini. Podrl je vihar več poslopij, tako Hitarjev skedenj v Vovbrah, hiSo in skedenj pri Puškarju v Št. Jakobu v klo-šterski fari, koje poslopje je bilo še-le pred štirimi leti povodom požara na novo zidano, pri Jakenu v ruški fari pa skedenj. Posebno veliko škodo je napravil vihar po gozdih, sosebno v ruški občini, kjer je bilo podrtih kakih deset tisoč debel. Največjo škodo ima baron Ilelldorfova grajščina. Tudi mladih sadnih dreves je vihar mnogo podrl. Kako močen je bil ta vihar, se posname lahko iz tega, da je podrl več stoletnih velikanskih lip, tako dve veliki lipi na Lisni, lipo pri podružnični cerkvi v Lipi, potem lipo pri Škofu in pri Posračniku na Rudi. V bližnji okolici je provzročil vihar manj škode, vendar je nekaterim kmetom podrl več gozdnih dreves ; v mestnem lesu pa leži kakih sto lepih dreves po tleh. Po cenitvi iznaša škoda v ruški občini 160.000 do 200.000 kron, v občini Št. Peter pa 60.000 kron.
Slavnost slovenskih koroških Ognjegascev. Prihodnjo nedeljo dne 20. julija se bode v Št. Jakobu v Rožu blagoslovila nova zastava tamošnje slovenske požarne brambe. To bode lep slovenski praznik. Slavnost se prične ob 3. uri pop. z blagosiavljanjem zastave v cerkvi. Potem sledi na vrtu »Narod, doma« veselica zgodbo inpetjem. Sodelovalo bode tamburaško društvo »Bisernica" iz Celovca.
Maturantlnja. Na državni gimnaziji v Gradcu je napravila maturo gdč. Mariana U r b a s, hčerka umrlega profesorja Vilj.
Urbas. Ž njo je maturiralo še pet drugih gospodičin.
Duhovske sadove s Korolkega.
Nastavljeni bo kot kaplani čč. gg. semeniški duhovniki:B. Gusger v Milstatu, Ivan HornbOck v Vetrinju, Fr. L a s s e r v Šmiheiu nad Piiberkom, Josip M a i e r v Volšbergu, Rup. R o 11 e r v Kotmarivasi, Iv. S e r a j n i k v Prevaljah. Čast. gosp. O. B r u n e r, provizor v Vajčah, je postal župnik v Svincu. — Opat olivetancev v Tancenbergu, v. č. o. Bon. E c k e r je imenovan za knez. Škot. konzistorijalnega svetovalca.
V tržaškem deželnem sboru je
vladni zastopnik vit. J e 11 m a r odgovarjal na interpelacijo poBl. dr. Gregorina. Glede stanja, v katerem so nahaja rekurz, uložen na naučno ministerstvo v stvari slovenskih ljudskih šol v Trstu izjavil je vladni zastopnik, da na tržaško namestništvo ni došlaše nikaka tozadevna rešitev. Vse kakor čuden odgovor! Deželni glavar je na to zaključil zasedanje deželnega zbora in pozval poslance, da zakličejo trikratni »Živio!« cesarju, na kar so poslanoi molče vstali.
Načrt sakona o uredbi učit. plač na Goriškem. Plače so 600, 700, 800 z razmerjem po vrstah I.*/I0 II.*/10, III */,„. — btanarina: vodja ljudske šole 500 kron, začasnim učiteljem 400 kron. Opravnina 100, 150, 200, 300 kron (eno- do štirirazredne šole.) — Vsa pokojnina v 40 letih. — Ako je kdo služil le pet let, pa je postal nesposoben, ako temu ni sam kriv, dobi pokojnino za deset let. Drugače dobi odpravnino za pet let službe enkratno, pozneje po dvakratno letno plačo. Toda manj nego 800 kron za učitelja in 600 kron za učiteljico ne sme znašati. — Vdove dobe polovico pokojnine, ki bi tikala soprogu, toda ne pod 600 kron in nad 80 odstotkov zadnje moževe plače. Otroci dobe do 20. leta po 166 kron. Ako so otroci v šolah tudi po 20. letu, jim lahko ostane prispevek do 24. leta.
Strela v Šiški. Včeraj smo poročali, da je v Šiški strela ubila na polju neko žensko. Dotični ženski je ime Katarina J e -z e r š e k , kurjačeva žena.
Imenovan je profesorjem za risanje na idrijski mestni realki g. F. Levičnik.
—	Absolvirani trgovski akademik g. Marko Tratnik je imenovan poštnim praktikan-tom v Celju.
Is Zagreba. Štirinajst dijakov praške trgovske akademije z dvema profesorjema so tu slovesno sprejeli. Pozdravil jih je dr. Juraj Vrbanič Ogledali so si prvo hrvaško hranilnico, stolno cerkev, Mirogoj, Makaimir, papirnico, akademijo, trgovsko šolo, streljano in kar je še znamenitejšega v Zagrebu.
—	Proti spiritistiški maniji, ki se širi po Hrvaškem, je izdal gospod Ilorman tehtno raz pravo o spiritizmu. Hitro se je razprodala in zdaj izšla v drugi izdaji. Neverjetno, kako 83 tu nekateri zaverjeni v spiritizem. — V umetniškem paviljonu jo razstava pohištva. Mizarska zadruga je sklenila, da eno hišno opravo podari revni nevesti iz obrtne rodbine. Prošnje se naslavljajo na zagrebškega župana.
Na tisoče rib poginilo je v Savi pri Ljubljani. Neka tovarna je spustila strupeno vodo v Savo.
Družba sv. Vincencija ima jutri dne 19. julija ob pol 7. uri v Marijanišču sv. mašo s skupnim obhajilom, v nedeljo popoldne ob 6. uri pa občni zbor.
Nevihta in strela. Poroča Be nam: Pet let je že tega, kar je strela na Sveti Gori med službo božjo povzročila toliko strahu ter omamila in ranila mnogo ljudij in danes zaznamovati mi je novih nesreč, katere so se vrstile od 9, —11. t. m. jedna za drugo. Naj b tem popolnim cz. popravim Vaše zadnjo poročilo. Pretečeno sredo (9. t m) popoludne je nastala huda nevihta, med katero je tudi strela bila, ki je žal končala tudi jedno človeško življenje. Najprvo je udarila na Vidrgi v ka^čo, katera jo pogorela, na to v smreko na Sveti Gori in v tretje na Rovišah v lipo, pod katero je vedril Kaplarjev 251etni lant. Bil je na mestu mrtev. Nevihta je bila tako Bilna, da je raz oder, kateri jo bil napravljen na cerkvenem zvoniku v svrho prenovljenja, pometala nebroj desk. Pogreb od Btrele ubi-
tega je bil v petek zjutraj. Ravno ko so prinesli mrliča na Sv. Goro ter ga nesli mimo cerkvenega zvonika na pokopališče, nastala je hkratu tako silna nevihta, da je vrgla huda sapa zvonikovo ogrodje z vso silo ravno na mrtvaški sprevod. To bo je zgodilo tako hitro, da se ljudje niti umakniti niso mogli. Mnogo ljudij je pokopalo težko lesovje. K sreči ni bil nobeden smrtno zadet, več ali manj poškodovanih pa mnogo. Dve deklici sta bili posebno hudo ranjeni in sta morali ostati na bv. Gori. Jedna je bila poškodovana na glavi, pretreslo jej je možgane, ranjena je na obeh nogah, nalo-milo jej jo tudi kost na jedni roki. Druga je bila poškodovana na nogah. Ostali so se mogli toliko opomoči, da so šli lahko sami domu. Kmalu po tem grozovitem dogodku je sledila druga neBreča. Usula se je kot orehi debela toča, katera je po dolini med Vačami, Š&nt Lambertom in Savo uničila vse poljske pridelke. Polje je bilo s točo nasuto, da je bilo videti, kot bi zapadel sneg. Skoda je velika, ker je toča vzela popolnoma ves letošnji pridelek.
Novi kolodvor v Pontebi Novi kolodvor na tej mejni postaji je dogotovljen ter se otvori dne 20. septembra t. 1. na slovesen način. Občina povabi k otvoritvi dež. predsednika koroškega, okr. glavarja iz Beljaka in železniška ministra, avstrijskega in laškega.
Župan v Karlobagu - odstavljen.
Junaški čin je zopet izvršila hrvatska vlada. Pri slavnosti gasilcev v Karlobagu je ta-mošnji župan rekel, da se naj navzoči ravnajo po načelih Starčevičavih. S čudno naglico, kakoršna ni pač v navadi sicer v hrvaški državi, je bil župan odstavljen !
Dvojna mera. Na Hrvaškem odpuščajo iz službe hrvaške železničarje, mažarski železničarji v Zagrebu so si pa dovolili po noči prav mažarsko zabavo. Hrvaškega polioaja so vzeli med se in ho ga suvali in porivali od enega do drugega, kakor žogo. Mažarom se ni zgodilo nič!
Utonil je v vodi Reka pri Divači vojak 97. pešpolka. Ponesrečenca so že mrtvega izvlakli iz vode. Mrtvec leži v kapeli v Divači. Imenuje Be Soldat in je rodom iz Kobarida.
Nova javna bolnica se zgradi v Gradcu. Dotična zadeva je že v štajerskem deželnem zboru. Postelj bo v novi bolnici 1500.
Ljubljanske novice.
Deputacija obč. sveta se v zadevi tržnice danes mudi na Dunaju.
Obrtno gibanje v Ljubljani. V mesecu juniju so naznanili na novo obrti oziroma dobili koncesije: Guido Stadler, Stari trg št. 15, kleparslvo; Agata Cstarani, Ribji trg št. 3 prodaja ruma in špirita v steklenicah; Filip Razinger, Rimska cesta 19, sedlarstvo; Alojzija llaring, Dvorni trg št. 1, trgovina z oblekami za otroke; Nikolaj Janitscb, foto-grai; Jakob Jančar, Japlove ulice št. 5, prodaja živil; Berta Klemenčič, Mestni trg 3, šivilja za dame; Martin Gorjanc, Krojaške ulice 4, čevljarstvo; Rihard Adamič, sv. Petra cesta 34, trgovska agentura; Mat. Dol-ničar, Rimska cesta 14, mizarstvo; Marija Roje, Dunajska costa 29, prevažanje tovorov; Anton Bajer, Karlovska cesta 2, trgovina s cvetlicami; Marija Zaverl, prodaja z živili. — Odpovedali oziroma opustili so : Viktorija Elsner, Lingerjeve ulice 1, trgovino z manulakturnim blagom; Jem. Janša, Breg št. 4, pekovski obrt; Terezija Medic, Linhartove ulice 4 trgovino s špecerijskim blagom; Marija Sagorz, Florijanske ulice 24, trgovino z deželnimi pridelki; Jovana Kra-maršič, Poljanska cesta št. 23, krojaštvo za dame; Marijana Kolol, Krakovski nasip 6, trgovino z gorivom ; Marija Ankerst, Wol-fove ulice 12, šivilja; Ivana Novšak, Jurčičev trg, branjarijo.
Št. Jakobsko-Trnovska možka podružnica sv. Cirila in Metoda bo imela v pon-deljek dne 28. julija t. 1. ob 7. uri zvečer v sobani Ciril in Metodove družbe v »Narodnem domu« svoj občni zbor. Zajedno bo tudi volitev podružničnega odbora. K vde-ležbi uljudno vabi odbor.
Gojenci Mahrove šole bo imeli včeraj zvečer na vrtu »pri zvezdi« odhodnico.
Abiturijentsko veselico prirede abituri-jentje ljubljanske tukajšnje gimnazije in realke v soboto 19. julija 1902 v zgornji dvorani »Narodnega Doma« na korist družbi bv. Cirila in Metoda. Sodeluje pomnožena ljubljanska društvena godba (lok) in iz prijaznosti g. Ivan Završan (bariton) in gospice različnih ljubljanskih učnih zavodov. Dirigent: g. A. Foerster. — Ka-pelnik: g. II. Bcnišck. — Začetek ob S. uri
zvečer. — Vspored obsega 12 točk. — Prosta zabava. — Cene prostorom: sedeži I. do III. vrste š 4 K, IV. do VI. vrste a 3 K, ostale vrste & 150 K. Stojišča a 80 h, di-
!adke vstopnice \ 50 h. — Z ozirom na do->er namen se preplačila hvaležno vspreje-majo. — Vstopnice se dobivajo v trgovini g. P. Lozarja na mestnem trgu iu na večer pri blagajni.
Kolesarsko društvo .Ilirija" je izvolilo naslednji odbor : S u 1 g a j Al. predsednik, S p e i 1 Arncst, podpredsednik, Maček I., blagajnik, K r a n j c Zdravko, G o 11 h a r d t Iv., reditelj, Oblak Josip, tajnik, Urbas Miroslav, orodjar, A c c e 11 o Ferd., S p e i 1 Slavoj, reditelji.
Mestna rešilna postaja posredovala je v pretečenem mesecu 36 krat, in sicer prepeljala je iz mesta v bolniške zavode in nasprotno 15 bolnikov, od tujih občin prevzela je v svrho transporta b kolodvora v bolniško zavode in nasprotno 18 bolnikov, 3 krat pa je posredovala pri ponesrečencih na licu mesta, ter je nato dotične ponesrečence — 2 povo-ženca in moža z ubodlino — prepeljala v bolniške zavode.
Nesreča. Delavec pri telefonu Franc Gubenc se je včeraj pri delih na mestnem magistratu ponesrečil. Lestva mu je stisnila roko.
Strela zopet mej policaji. Strela se je navadila policijske stražnice na Karlovski cesti. Včeraj popoludne je zopet strela udarila v telelon te stražnice in telefon razrušila.
Razne stvari. — Najnovejšo od raznih strani.
Proti rodovniškim šolam je Iran coski ministerski predsednik Combes izdal strog ukaz. Do 70 redovnih šol, ki imajo sicer svetne voditelje, se mora v osmih dneh zapreti, »Gaulois« pa objavlja odprto pismo, v katerem več opozicijskih poslancev odločno protestuje proti Cjmbesovemu ukazu. — Francoski veleposlanik je od turške vlade zahteval četrti obrok za Lo-randa in Dubinija. — Stejn, bivši predsednik Oranje države, se je z družino od peljal na Angleško. — V češkem deželnem zboru je poslanec Schticker predlagal, da bi bili okr. šolski nadzorniki državni uradniki v 8. in 9. plačilnem razredu. Poslanec Kallina jo govoril proti predlogu, Češ. da bi bili nadzorniki le vladni birokratje. Predlog se je izročil šol. odseku. — Želez n. ministerWittek ustrajno nadaljuje pogajanja gledč podržav-ljeuja severne, severozapadne železnice in drž. želez, družbe. Na vrsto pride tudi vprašanje glede južne železnice. — Odpeljan metropoli t. Časopisi iz Zofije poročajo, da je metropolit Firmilian iz Uestiiba s silo odveden. — M i s t i f i k a c i ] a. »Magyar Hirlap« poroča, da je vest o odloku honvednega ministra v zadevi ogrskega služ-benaga jezika mistifikacija.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celovec, 18. julija. Po velikanskem viharju v Viharji vasi je najbolj oškodovan posestnik Tomašič. Tri velika njegova poslopja so v razvalinah. Največja poslopja so žrtev katastrofe. Vsa drevesa leže na tleh. Po poljih je vse pobila toča. Mnogi posestniki so na be-raški palici. Rešili so si samo golo življenje. Porušenih je osem poslopij. 100 vojakov je prišlo iz Celovca na lice nesreče.
Zader, 18. jul. V dalmatinskem deželnem zboru je predlagal Prodan, naj se poslovnik tako izpremeni, da bodo hrvaški poslanci obljubovali zvestobo hrvaškemu kralju, ne pa avstrijskemu cesarju. Hrvati so razžaljeni, če se jim ne da pravica, da obljubujejo zvestobo svojemu kralju. Biankini je ostro napadal avstrijsko vlado. Hrvatom je žal, da so Avstrijo branili proti Turkom, ker je avstrijska vlada slabša od turške. Namestnik je izjavil, da je inogoča k večjemu ta izprememba, da bi obljubovali Hrvatje udanost avstrijskemu in dalmatinskemu cesarju.
Dunaj, 18. julija. V političnih krogih so prepričani, da je med avstrijskim in ruskim dvorom nastala huda napetost. Avstrijski poslanik jo izginil z ruskega dvora, kakor bi bil pobegnil. Jako so zamerili italijanskemu kralju, da je šel najprej v Peterburg in da je na avstrijskih tleh potoval samo in-cognito.
Dunaj, 18. julija. Nekateri madjar-ski listi so poročali, da sta se avstrijski
in ogrski finančni minister pogodila, da se vpelje monopol užigalio. Od kompe-tentne strani se izjavlja, da to ni res.
Inomost, 18. julija. Avtonomijsko vprašanje ni rešeno, ker se stranke niso mogle zjediniti. Obravnave o tem vprašanju se bodo nadaljevale.
Petersburg, 18. julija. Italijanski kralj se je včeraj ob 3. uri pop. po železnici odpeljal s Petrovega dvora. Pri odhodu so bili navzoči car Nikolaj, veliki knezi, ministri in mnogo generalov.
London, 18. julija. Kraljevo zdravje je vedno bolje. Rana je zaceljena. Kralj se vrne 18. avgusta, torej en dan pred kronanjem, v London.
London, 18. jul. Včeraj je Balfour prvič predsedoval ministerskemu svetu. Navzoč je bil tudi Chamberlain. Bro-dovje se povodom kraljevega kronanja povrne v Spithead. Oblasti v Portsmouthu so dobile povelje, da pripravijo razsvetljavo. Pričakuje se tudi tuje brodovje.
Pariz, 18. julija. (C. B.) Listi poročajo, da bode Loubet pri svojem po-vratku iz Algira prišel na laško ozemlje, kjer se bode spšel z laškim kraljem. Laški kralj bo Loubetu obisk vrnil v Parizu.
Sanzibar, 18. jul. (C. B.) Sultan je po noči umrl.
1 .4 | CU OJA-4 | *.«aiii»	Gtacj« b»ro- mt»t.7i v m j.	Temp«- po Cfcitija	V itoovi	Na d«	ae cw p
17, 9 zvež.	732-4]	228	sl. jTah.	del. jasno	26
.o| 7. zjutr. |8. popol.	735 0 734 5	19 4 267	sl. sever sl. jvzh.	oblač. pol obl.	
Umrli »o:
12 julija. Alojzij Kosirnik, kurilčev sin, l1/, mes , Tržaška ce-ta 24, življenjske slabosti.
13. julija. Ivan Fon, sodarski pomočnik, 36 let, se je na Gradu obesil.
14 julija. Boštjan Hribernik, umirovljeni čuvaj, 71 let, Martinova cesta l8, ostarelosti. — Cecil ja Ka-lista Krainer. usmiljenka, 41 let, Radeckega cesta 11, jetika. — Fran Vovk, zasebnik, 76 let, Dunajska cesta 17, Marasmus carcinoma ventriculi. — Marija Bukovec, usmiljenka, 23 lej, Radeckega cesta 11, jetika.
15.	julija. Angela Škraba, posestnikova hči, 2'/, leta, Črna vas 44, jetika
16.	julija. Valerija Stopeinig, narednikova hči, 11 mes., Dolenjska cesta 46, božjast.
17.	julija. Rozalija Andlovič, mizarjeva hči, 3'/4 leta, Cerkvene ulice 21, jetika, dugljivi kašelj
V bolnišnici:
10 julija. Katarina Seliškar, posestnica, 61 let, pljučna tubeikuloza
14 Franja Buda, tovarn delavka, 26 let, Perito-nitis. — Mihael Fegler, posestnik, 29 let, Gen. graena intestus.
V hiralnici:
12. julija Meta Zorman, delavka 62 let, ostarelost. — Ivan Jerše, gosta č, 86 let, Dementia et Marasmus senilis.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 5C6-2 ni, srednji zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temperatura 22 8°, oormale: 19-8°.
Dunajska h o r z ^
dn6 18. julija.
Skupni državni dolg v notah . . . , .	10l'?5
Skupni državni dolg v srebru.....101-65
Avstrijska zlata renta 4%......12160
Avstrijska kronska renta 4 %.....99-76
Ogerska zlata renta 4 ni.......121-50
Ogerska kronska renta 4%......97-iK)
Avstro-ogerske ban< ne delnice, 600 gld. .	1697-—
Kreditne delnice, 160 gld..............680 i 0
Londo«« vista......................239-t'O
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem drž.velj.	117-10
ŽU mark............23-40
20 frankov (napoleondor)......19-06
ualijanski bankovci . . . •..........94 20
C. kr. cekini...............11-25
858 1-1
Tužoim srcem naznanjamo vsom sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, svak, stric, gospod
JOSIP MAYER
izprašani kaneclijski praktikant
danes ob pol 2. uri popoldne po dolgotrajnem bolehanju, večkrat previden s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb predragega ranjkega pojde v nedeljo, dne 20. t. m., popoldne ob 6. uri iz šolskega poslopja pri l)ev. M. v Polju na župnijsko pokopališče.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi pri D. M. v Polji.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Dev. Mar. v Polju, dne 18. julija 1902.
Žalujoči ostali.
Mesto posebnega obvestila.
Zahvala. 868
Se enkrat kličem predragim družabnicam »Krščanske ženske zveze" v Ljubljani pri srčni z »Bogom" I Ob enem si dovolim zelo cenjenim odborovim damam za ljubeznjivo poslovitev, prekrasni mi darovani šopek, po-sebno pa še cenjeni gospici Amaliji P o v-š e t o v i za njene mile mi v slovo govorjene, toliko ginljive bes< de, izrtči svojo najsrčnejšo zahvalo.
Z najodlčnejšim spočtsvanjem vdana Marija Druškovič
Partija boljšega
manufakturnega blaga
(večinoma za m< š'<e obleke v približni vrednosti 4000 K je za nizko ceno na prodaj.
Pojasnila daje in sprejema ponudbe g. Ivan Pintar v Ljubijani, Soteska št. 10, in sicer do 23. julija 1. 1 857 (3-i)
Gričar & Mejač
uljudno naznanjata, da ostane prodajalna do 15. septembra 1.1. ob nedeljah in praznikih zaprta
792 (12-3)
prediva
vsako množino Kupi Anfon Kolenc v Celju
po gld. 28.— 100 kg, kar se do 23. t. m. dopošlje.	844 (b—3)
I.
i r	i , Natalija
0. F na n z e n s b a d vrelec.
OglJen6evo-kUU Litlilon-vreleo učinkuje v vseli slučaj h urino-ki8l8 diafeze, pri pomanjkljivem Izločevanju urina iz krvi, kamnu, boleznih v ledvicah in mehurju, udnlci, revmatizmu itd. Zdravniške avtoritete so ga porabljale z izbornim vspehom. Pospešuje odvod vede. Prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah in trgovinah z miueralno vodo, evenluelno pri kopa-llikem oskrbnlitvu Natalje-vreloa, Franoove kopeli.	753 10-5
\) najem
so dd pod Ugodnimi pogoji Že veliko let obstoječa
trgovina
z mešanim blagom iu prodajo tobaka
pri okrajni Besti tik farne cerKvo in Hodmn .
Natančneja pojasnila pri Karolu Pla-ninšku, trgovcu na Dunajski cesti v Ljubljani	888 S—2)
Laki za kočije, podstavke in razkrojljivi laki S^Tn
sin v Londonu so izmed vseh lakov, kar se jih izdeljuje na Angleškem, priznano najboljši, ker se hitro sušž ob vsakem letnem času in dajo izredno krasen lesk. Ti laki so najlrpežnejši in ne provzročajo niti marog, niti ne postanejo bledi. DoM se po tovarniški ceni pri tvrjki BRATA EBERL t Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	9 11-3
* Duhovnik £
išče mirnega stanovanja za me-
seca avgust m september v kal« m župnišču ali samostanu. Pou agai ali nadomestoval bi tudi v ložjem ^ dušnem pastirst\u.	^
F. S. Šegula, župnik v p. ^
.A. 839 (2-1)	Maribor.	^
i A lAiitftiiA- —■ ■ * — . * . ■ J. . .A. . A ■. A . , A ,
> 'B 11 KI I	I *	.V—V* .V1 W 1 ' V -
l . ' | -M I'
oj > rt ..
•S 'JjjfflO
N A .i - " .O ^ - ^ .
S £ o ^ '8 •So rt N >
a^t o a j Sj*!^ sa —. o * P 2 bo > o C a rt
- -H	rt^
•s s 11 £ f,
o
>
O «1
> x>
sassfi
•a s o-h h rt >o ^ w N 3 S | Z
_ m O **
M § M rt g g C 3 -r-,^ Not3
n 'S N '5.03
H/l
O
o. o
Cm
~ c%Umetnijski zavod !
za slikanje na steklo
B. ŠKARM v Brnu.
Izdeluje zlasti:
tft^f VK
^cerkvena okna ^ različne izvršitve.
PH Vladimir Ravnihar
posluje kot
kazenski zagovornik
na Miklošičevi cesti štev. 26 v pisarni advokata dr. Josip furlana.
853 3-2
Janez Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporočata:
\ s-rf" \ \ /'-vf p v-
}<:V, -
r^m
810 (6-2)
šivalne stroje, kolesa,
lil« glasbene stroje,
pisalne stroje, fMMmp	blagajne varne pred ognjem,
v.:
zastopstvo F. Wertheim in Co. Dunaj.