spodarske 9 obrtniške narodne w t zhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol eta 2 gold., za četrt leta 1 goid.; pošiljana v j • 1 li i 11 /ia 1 Ili 1 1 jf1 _ V . j t A i 11 OA 1 X __— _—_ ___* . —^ a. _ a. a. —L. I I a ^ Sm — - ^ I ■ a m ft _ a. _ ■ I a. w I — - > I _ I yi I 1 I - a — M» m . 1 4. ^ 1 ria a. I * / I m B* « po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 ki Ljubljani v sredo 24. avgusta 1881. O b s © g : Razpis štipendij. Ali prav sadijo koruzo po Kranjskem? Zoper gosenice > V * usi in vsak drug mrčes na vrtu in polji. Gospodarske novice. Kmetijski stroji v Rumuniji Letošnja šolska letina. Žumberški okraj in Marijindolska občina v razmeri z deželo Kranjsko. Poziv ! Glasbene novosti. Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari Razpis štipendij. Na c. kr. viši kmetijski šoli na Dunaji se bodo z začetkom šolskega leta 1881/82. tri državne stipendije, vsaka po 400 gold., in sicer ena slušatelju poljedel-skega, dve slušateljema gozd ar skega učenja vnovič podeiile. Prosilci za te stipendije morajo se s svojimi proš-njami, katerim je pridejati zakonito ubožno spričevalo gozdu pregosto zaraščenem ni debelih dreves, zato umni gozdarji iztrebujejo gozd z izsekavanjem slabotnih preobilnih dreves. In prav tako je tudi pri koruzi. Pravijo sicer, da gosta turšica več stržev nastavi, in to število od-ločuje. Temu moram odločno nasprotovati, kajti to je kmetovalee, le na zeló kriva misel. Poglej, dragi in našel boš mnogo stebel brez nastavljenih stržev in njivo jeseni dobil boš le kratke, tanke strže, ki imajo tudi v sredi nekoliko prida zrna, proti repu pa je zrnje navadno nedozoreno, neporabno. Rastlini pomanjkuje : ona y potem gimnazijsko ali vélikorealčno zrelostno spričevalo in slučajno tudi druge priloge, obračati na c. kr. mini- brez solnea pa ni življenja, ni vspešnega zorenja sterstvo za nauk in bogočastje ter jih vlagati pri rektoratu zgoraj imenovanega velikega učilišča do 25. septembra tega leta. Na Dunaji 6. avgusta 1881. dovoljne hrane za izdelavo sadů, to je, strža je premalo za izdelavo zroja potrebnih redilnih snovi pripravila, to pa zato, ker je v prehudi goščavi rasti morala. Tudi je v pregosto vsejani koruzi prehuda senca, ■■■■■■■Ml flMNH Da in našel boš se še bolje prepričaš preglej vso njivo 9 da na steblih, katera slučajno redkeje stoje, na priliko, vsled tega, da ni vse sosedno posejano zrnje kalilo, ali Ali prav sadijo koruzo po Kranjskem 1 da so vrane seme izkljuvale, ali da so rastline vsahnile, boš celó po dva strža našel. Da se koruza s pridnim okopovanjem in osipanjem izdatno podpira v rašči m rodovitnosti znano 9 Poroca prof. F. Povše. obče tako oskrbovanje delavci dragi, ne more se Je marsikater posestnik le malo skrbi za V V ces 9 da so delavci predragi. Da so taj i ti 9 umno kmetijstvo pa Přehodivši nekatere pokrajine, posebno zasavsko nam po svojih naukih ponuja obilno zbirko kmetijskih dolino, našel sem, da je koruza skoro večinoma polegla ; stroje v (mašin), s katerimi moremo delo prav dobro vrgel jo je vihar na tla. izvrševati in tako si prihraniti mnogo stroškov. A vsaj tudi ni drugače mogoče, ker silno go sto je imamo okopovalne in osipovalne stroje Saj 9 k nam mo rej o vsajena in poleg tega tudi ne dostojno ali celó ne osuta, pri pridelovanji koruze mnogo koristiti. Mnogo delav-Vsled pregostega stanja je nemogoče, da bi vsakatera cev je treba nagnati na njivo, da okopljejo koruzo, da koruzna rastlina storila krepko steblo, kakoršno je edino jo osujejo, — cei teden preteče, predno so vse koruzne zmozno, da more prestati močneje viharje. Z osipanjem njive opravljene. okopovalnikom in posebno z osi- pa se ne le stéblu s přisuto zemljo daje večja zaslomba palnikom pa to delo lahko v dveh dneh z dvěma de- proti vetrovom, temveč se tudi rastlina bogateje vkore- obilniših korenin ; to vse pa pri- lavcema in enim konjem opravimo mni, to je, ona razvije 20 Za okopavanje enega hektara koruze treba je 25 delavcev fen dan), z okopovalnikom, katerega more, da trdno stoji in da je ne prebrne prvi mali piš. Kaj pa gospodar more od poležene koruze pričakovati, en konj vleče, pa uíui^« « je vsacemu znano. Vsled pregostega stanja pa rastlina celo njivo okopati, ter jima treba moreta dva delavca v enem dnevu 5 delavcev v po- tudi mui ic malo ali celó nobenega strža ne nastavi, vo«j muu, ^avci® v vioiau m o tem veljá isto, kar veljá pri žitnih rastlinah, pri ka- ondi stroj ne more delati. vsaj moc kâtcrê v vrstah med rastlinami okopavajo > ker terih uže priprosti kmet vé, da redka setev daje bogato Za osipanje je treba za en hektar tudi vsaj 20 klasovje. Pri lanoreji je sploh znano, da mora gosto delavcev, z osipalnikom pa moreta 2 delavca z enim sejati, kedor želí dobiti obilo prediva, komur pa je mar pridelati obilo semena, ta mora lan redkeje sejati. Iz njive, na kateri ste, konjem, ki vleče osipovalno drevo, še pred nočjo en hektar koruze osuti, če pa je zemlja ugodna in rastline hektara ko- ná pr. repa ali pesa id. pregosto pravilno oddaljeno posajene, moreta tudi posejani, boš malo debele repe in pese dobil. Tudi v ruze v enem dnevu osuti, in zagotovljeni smemo biti 9 210 da je koruza z osipalaikom lepše osuta, kakor pa z motiko. Gospodarji! pustimo veduo javkanje, ki nam nič ne pomaga, poprimimo se raji umnih gospodarskih nauko v in njenih praktičnih iznajdeb, ker le z umom si moremo kaj pomagati ! Prav te navedene številke, katere slonijo na istinitih pozvedbah , pa naj nas prepričajo, da si tudi mi zarad velike koristi teh strojev, s katerimi si toliko stroškov za delavce prihraniti moremo, okopovalnike in osipalnike omislimo, saj niso dragi, po 12 gold., ali oba, v enem stroji skupno ízdelana, dobimo lahko za 20 gld. Se ve da poraba takih strojev zahteva od nas, da sadimo koruzo v lepe vrste, katere so vsaj 2 čevlja narazen. Ko je njiva preorana in z brano poravnana, napnemo dolgo špago, in ob njej sadimo po 10 — 12 paicev narazen koruzo. Ako imamo veČe posestvo, moremo omisliti ali napraviti si orodje — Črtorezec — prav priprosto orodje, ki je sestavljeno iz tramiča, v katerem so premakljivo vstavljeni, črtalu podobni zobovi, ki stojé po 2 čevlja narazen in režejo črte, male grabničke, v katere se koruza meče. Ako želí gospodar nasaditi med koruzo tudi fižola, lahko to stori s tem, da v vrstah med posamesnimi ko- ruzami nasadi fižola. Ako je koruza lepo v rednih vrstah posejana, bo zrak, tudi solnčna gorkota , bolje dohajala med koruzo, in zrak bo med vrstami lahko vlekel, kar je koristno posebno ob času obilnega deževja, ker se preobilna mokrota hitreje vsled zračnega prepiba pogubi. Staroko-pitnež bo sicer ugovarjal, da se bo na taki njivi manj koruze přidělalo zato, ker so vrste po 2 čevlja narazen. A ne boj se, dragi, le poskusi dve enako veliki njivi nasejati s koruzo, eno po stari navadi, drugo po mojem nasvetu, in prepričal se bos v jeseni, ko bos strže z nje obiral, da boš imel iz vsakega stébla po 2, in če je letina ugodna, tudi po 3—4 strže, ki so dolgi, debeli in od vrha do konca z lepim zrnjem nabiti in da boš iz nove poskušnje dokaj vec mernikov koruze dobil. Želel bi se svetovati pri pridelovanji koruze, da bi se rabil podzemeljski rov ar, s katerim se spodnja plast zemlje, katere se oralo ne dotika več, rahljá in razrušuje. Podzemeljski rovár je oralo z ostrim leme-žem pa brez deske, torej zemlje ne vzdiguje, ampak jo le razrušuje in rahljá. Ta rovár sledi za navadnim plugom po brazdi, ter sega po 6 do 8 palcev v zemljo, katero prav dobro zrahljá. Na tako zrahljano spodnjo plast pade potem druga brazda zemlje in jasno je, ďa bo to koruzi v veliko korist, kajti mogla bo ne le v gorenji, od navadnega orala orani zemlji razvijati korenine , ampak te se bodo lahko žarile v spodnjo plast, kjer bodo našle krepak temelj ; rastlina se bo čvrsto vkoreninila in tako bo mogla dobro strpeti tudi moČ-neje viharje. Pa tudi sušo bo koruza na tako preorani zemlji bolje strpěla, ker bo po nategijivosti iz spodnjih plasti zemije, kjer je več ali manj vedno nekoliko vlage, dobivala vsaj toliko vlage , da se bo obranila živd do dne, ko blagodejni dež zopet zemljo napoji. Kedar je pa moča, pa se hitreje iz zgorenje plasti scedi voda, tako da koruzne korenine ne stojé v vodi. Koruza je rastlina, ki ljubi globoko zrahljano zemljo, in kdor želi od te prekoristne rastline dobiti re3 obilnega pridelka, naj ji postreže z globokim zrahijaujem zemlje. Gospodarske izkušnje. Zoper gosenice, uší in vsak drug mrčes na vrtu in polji priporoČa gospod Vincencij Lie bel, kakor pravi, po obilih in večletnih izkušnjah, potrjeno sledečo zmes : Vzame naj se (po vagi) 1 del solí, 1 del m ave a (gipsa), 1 del živega apna in 1 del pepela; vse to naj se drobno v prah zmelje in skozi sito přeseje, potem pa pridadó 3 deli petrol ej a, in vse dobro skupaj pomeša. Kedar se ta zmes upotrebuje zoper drevesne gosenice, naj se stanjša s 3 deli vode, pri druzih b*ij obcutljivih vrtnih rastlinah pa z 10 deli vode. S tako stanjšano zmesjo se s škropilnico poškropi drevje in vsako drugo rastlinje. O cvetji se ne sme rabiti. — Gosp. Lie bi pravi: „ni ga gocovejšega, cenejšega in rastlinam prav nic škodljivoga pomočka, kakor je ta zmes, ki je vrhu tega tudi še dober gnoj." Tudi za pokončavanje trtne uši (filoksere) jo priporoča, če se do */4 metra globočine okopane usive trte s to zmesjo polivajo. he vemo, ali gosp. Liebl ne obeta prevec? *) Gospodarske novice. Dva popotna kmetijska učitelja. „Wien. landw. Zeitung" razglaša konkurs za dva popotna kmetijska učitelja, in sicer enega za Istro, enega za Goriško. Službe razpisuje c. k. na-mestništvo v Trstu. Torej za Goriško, to malo deže- lico, kjer so uže sedaj: eoa italijanska kmetijska šola, ena slovenska kmetijska šola , in pa c. kr. svilorejsko in kemiško poskuševališče , je potreba kmetijskega po-potnega učitelja, a uboga Kranjska, dvakrat veča od Goriškega, brez kmetijske šole, ni vredna in ne potřebuje vsaj enega kmetijskega učitelja! Res, difficile, est, satyram non scribere. — Sicer pa za 1000 gld. — provizorno na kontrakt — ne bodo dobili v kmetijstvu skušenih mož, in podoba je, da ste ti službi vstvarjeni le za „Hoehschulerje" iz dunajské šole, ker ti teoreti-karji ne dobijo lahko služeb na kaki grajšeini. Ti ne-skušeni teoretikarji, ki ne poznajo razmer kmetovalcev, bodo le zeló malo mogli pomagati kmetijstvu, kajti zi-bajoči se v visokih teorijah bodo nerazumljivi kmetu. Prav imajo češki in poljski državni poslanci, da name-ravajo v prihodnjem državnem zboru staviti predlog, naj se razpusti kmetijska visoka šola na Dunaji. Kranjskim državnim poslancem pa naj dá gori navedeni razpis popotnih učiteljev v Gori ci in Istri povod, da se krepko potegnejo za pravično rešitev vloge družbe kmetijske kranjske , katero je o potrebi popotnega učitelja in reforme ljubljanske preparandije izročila c. kr. deželnemu šolskemu svetu ljubljanskemu 5. avgusta t. 1. Letina do konca meseca julija. Po porocilih c. kr. kmetijskega ministerstva konec julija bo za pšenico v gornji in dolnji Avstriji, na severnem Tirolskem in Koroškem dobra, na Solnogra-škem, Stajarskem in Predarelskera najmanj srednja letina, le na Kranjskem je bila slabo srednja. Dobra bo *) Giozno novico je dunajski kmetijski časnik ,,Wiener Landw. Zeitg." objavil, da se je 2. dne t. m. 821etni starček Liebl, več časa bolehen, ustřelil, naj več zato, ker gori navedeno sredstvo zoper škodljive mrcese v viših krogih ni našlo tistega priznanja, katero je on pričakoval. Vred. 271 posebno v takih krajih Ceske dežele, ki vso blizu gor kanje spretnih rokodelcev tudi tukaj, kakor povsodi, ne in potem v nekdanjem Tešinskem okraji Slezije. Zrno 110 večidel, posebno v mnogih krajih doluje Avstrije Ceske, vendar tudi lahkega iu puhlega ni malo. Za rž je v srednjih deželah razun edine Kranjske prav dobra letina. — Ječmen obeta enako dobro letino kakor ozimina; v dolnji Avstriji in na Kranjskem je dobro srednja. stavilo zaprék. Ako se polomi kak imenitnejši del, ki ga naši mašinisti popraviti ne morejo, mora ves dragi stroj v shrambo za staro železje. Kmetje orjejo s plugi po Zugmayerjevi sistemi, v podonavskih pokrajinah rijó z lesenimi orali v plodo-viti, humozni, mastni zemlji. , Parni stroji se kurijo se slamo, katere itak na v dolenji Avstriji pa je na mestih le za silo dozorel. druge načine porabiti ne zoajo. Ce je kmetje ne po- Oves je v severnih deželah dobro obrodil Na Koroškem in Kranjskem pričakujejo le srednje le- trebujejo za streho, jo spomladi v veiicih kupih na tine. Sočivje je v južnih in srednjih deželah po polji požgó suši mnogo škode trpělo ; v severnih pa dobro dorastlo. Da so stroji pri nas neobhodno potrebni Tudi \j oavuv b! J/V1 W } w WV t v» V4.V M* v V4VÍ. » x^m» uv u ti vj i i UllVUll V MVli v Ulil y OU dosti prosa je v Dalmaciji po suši konec vidi iz tega, da nekatere mošije pridelujejo K o r u z a je lepa v Bukovini, na Štajarskem, 30.000 mer nik o v pšenice in ječmena, in poleg se raz- do vzeio. Gorenjskem, severnem Tirolskem in Predarelskem, dru- god pa je suša zeló škodila. Jara ajda je v tega še druzih 30 000 mernikov turšice. Galiciji in Bukovini na mestih lepa, na mestih srednja; > do pozna ajda se je na Štajarskem, Koro s ke m in sever- 10.000 napoleonov (93.000 gold.) in še več samo let- pri Prebravši to se nikdo ne bode čudil, ako čuje nas nekateri zakupniki (zajemniki) placujejo nem Tiroiskem lepo vzdignola, na Kranjskem in južnem nega najéma. Kdor bi pa mislil, da so taka neizmerna Tirolskem jo je suša zadrževala. in konoplja so lepe v Galiciji in Bukovini. Ogrščica, lan in plodovita zemljišča dobro obdelana, bi se zeló varal. H m e 1 bo povsodi sređen. Krompir je večidel lep. Da p » tožijo !e na Českem, v Galic>ji in na Malomarnost in lenoba ste nesreči Rumunije. Vsi stroji stojé noč in dan, pozimi in poleti na v dolnji Avstriji in na Kranjskem mu škodi suša. Pesa m in zelju je večidel dežja sUno treba bilo. rirolskem; prostém. Zato so pa lokomobile tudi kmalu tako za- Pozno repo je v južnih deželah suša večidel zadusila. — Otava na deteljščih in travnikih je v severnih deželah v obče, v srednjih in južnih pa večidel samo na namakanih in močvirnih travnikih lepa, suhi trav-niki pri gorah in tudi mnoga deteljišča se vidijo kakor celó usahnili. — Dolga vročina je vinski trti sicer posebno ugajala, v južnih deželah pa , kakor tudi na Kranjskem, je suša uže začela škodljiva biti, ker jagode drobné ostajajo in se mnogo grozdja, v Dalmaciji nemarjene, da radovedni tujec beži kolikor mogoče hitro iz nevarnega sosedstva. Slatina meseca avgusta 1881. J. Schollmayer. bolske stvari. Letošnja letina. 55 Jahresbericht der Staats-Oberrealschule in tudi listje, osiplje. Drugače pa še vedno sraemo upati, Laibacll" prinaša na čelu nadaljevanje in konec uže v da bo v dolnji Avstriji in na Štajarskem prav dobra, v lanskem programu pričetega spisa prof. Binderjevega : južnih deželah, kakor tudi na Predarelskem in Kranj- ?>Die Bergwerke im rômischen Staatshaushalte". — Učilo jucj&xju ? ~ * ^•w — w™. —--JU CI ^ Vv CI IV I LIJ iuujiouicu o tel Čt toll Stroji bi bili še v splošnejši rabi , če bi pomanj- vojne Krajine sklenj ko je bilo pokrajenje^ (Provincialisirung) bila sta Žumberski okraj in 212 Marijinđolaka občina v zvezi s ces. kr. Slunjskim pol-kom. V geograficnem obziru leži Zumberški okraj na južni strani Kostanjevice in sicer unkraj 4 milje dolzih Gorjancev med Krko in Kol po. Ta okraj ima 71 vasi, nad 10.000 stanovalcev, mnogo gozdov in okoli 4 štirjaških milj površine. Obôina Mar i j indol s ka se nahaja na južni strani Metlike, na levem bregu Kolpe, je obkoljena od Adieške in Preloške župe in šteje 3 vasi ter okoli 400 duš. Stanovalci teh ozemelj so bistroumni, hrabri, in zaradi imenitnih vojnih zaslug bili so mnogokrat od vladarjev pohvaljeni. Pečajo se posebno sè živinorejo, kajti Žumberk ima mnogo živali : nad 2000 goved, 2500 ovác in kozá in blizo toliko prešičev. Geografična lega in druge okoliščine nanašajo , da ves promet teži na Kranjsko; živino sploh gonijo na sejme po Dolenj- skem. Po najstarejši, znani nam zgodovini prištevala sta se Žumberk in Marijindol k deželi Kranjski; tako zlasti neka stara listina od leta 1127. priča, da je Kranjska obsezala tudi Žumberk. *) Leta 1323. objavil je kardinal Bertrandus , kot papežev legat , kake pristoj-bine mu župe na Kranjskem — med njimi tudi Žum-berška — odrajtovati morajo. **) Valvasor (1. 1689.), kateri Kranjsko na 5 strani, namreč na gorenjsko, dolenjsko, Metiiško stran, v no-tranji del na Krasu in na Pivki in na Istrijanski kraj deli, med župami Metliške strani navaja tudi Žumber-ško. ***) V doticnem Valvazorjevem zemljevidu se Žumberk in Marijindol nahajata na povšini Metliške strani, to je, tretjega njegovega delà Kranjske. Isto tako Floriančičev znameniti zemljevid (1. 1744. na-tisnen) kaže, da sta Žumberk in Marijindol pripadala Kranjski. Ko so ob času velikih turških bojev v prvi polovici 16. stoletja turški Valahi pobegovali in prihajali na Kranjsko, sklenili so Kranjski stanovi, da se tem uskokom iz Srbije in Bosne okoli Kostelja in Osilnice zemljišča prepusté brez štibre, brez najemščine in brez druzih služnosti razen vojne dolžnosti. Vsled tega so se ti uskoki 1. 1530. naseljevati pričeli ob Gorijancih, okoli Metlike, Žumberka in Kostela. Potem izvira oklju-ček vojne Krajine na Kranjski zemlji, f) Odsihmal, v teku 16., 17. in 18. stoletja pridobili so uskoki od vladarjev različne privilegije, dotične listine pa kažejo, da se je Žumberk zmerom prišteval Kranjski deželi. (Kon. prih.) Slovstvene stvari. Poziv ! Gledé na okolnost, da so literarna in glasbena delà pokojnega mojega očeta Miroslava Vilharja tako redka postala in da se nekoja v nobeni knjižarnici več ne dobodo, ni samo popolnem upravičena, temveč tudi jako nujna potreba, da se omenjena delà rešijo pogube potom nove izdave. Ker sem se jaz namenil, vsa delà svojega očeta urediti in skupno izdati, popolnega gradiva pa pri roki nimam, pozivam najuljudneje vsa slovenska društva, vsa uredništva slovenskih novin in pojedine osobe, da mi k nabiranju manjkajočih mi del pripomorejo. *) Naznanila zgod. društva 1 1856. str. 38. **) Naznanila zgod. društva 1. 1856. str. 11. ***) Valvazor II. str. 212. -j-) Valvazor XII. str. 75. — Dimic „zgodovina Kranjska" I. zvezek, 2. del str. 138. Manjkajo mi naslednja delà: 1. Koledar, ako se ne motim, za leto 1851., v katerem so bile tudi mnoge pesni; 2. Koledar, pod imenom .,Sloga" (okolo 1862), v katerem je bila med drugim šaloigra ,,Slep ni lep" ; 3. Kole dar ček (okolo 1869) malega formata, v kojem so bili mimo druge tvarine tudi teksti mnozih uglasbe-nih pesni; 4. Politični časnik „Naprej", v kojem so bile nekatere pesni, kakor tudi vsi oni časniki, za koje je pokojni pisai; 5. Pesni njegove, tiskane pri R. Milicu; 6. Gledaliških iger III. in V. snopič; 7. Po dramatičnem društvu v Ljubljani izdani igri: ,,To sem bil jaz" in „Strijček"; 8. Rokopis „Slike poslancev", koji je valjda v rokah gosp. dr. Bleiweisa; 9. Četiri glediške igre; drame in šaljive igre, koje hrani v rokopisih slavno dramatično društvo v Ljubljani; 10. Mnoge uglasbene pesni, ki jih pojedina društva v rokopisih imajo. Mimo navedenih del bode po moji misli še mnogo druzih v rokah pojedinih osob in njegovih prijateljev, koje ovim potom naprosim, da mi jih prepustijo. Ker sem si prevzel, v ovih dveh prazninskih me-secih delo dokončati, je moja iskrena želja, da se slovenski rojaki in čestitelji mojega očeta pobrinejo, da omenjena manjkajoČa delà kakor hitro mogoče prejmem, Kar se tiče giasbenih del, nadejam se, da mi si. „Glasbena matica" svoje pomoci ne bode odrekla. V Karlovci 4. avgusta 1881. F. S. Vilhar, ravnatelj gradske glasbene škole v Karlovci. Glasbene novosti. Vabilo. Ravnokar izšlo je tiskom nekoliko mojih čvetero-spevov in zborov pod naslovom : „Slovanska Jeka", katere sem posvětil slavnému gosp. dr. Jan. Bleiweisu, ljubljenemu očetu slovenskega naroda. Na 43 stranéh velike osmerke je 19 četverospevov in zborov za moške in dva od njih tudi za ženske glasove in to v slovenskem, nekateri pa v hrvatskem in Českem jeziku. Vabim toraj s tem prav uljudno vse čast. gg. rodoljube, podpiratelje in ljubitelje domače naše glasbene umet-nosti, da me blagovolé z obilno naročbo na to delce podpirati in mi, kolikor jim je mogoče, po svojem kraji nabirajo naročnikov za-nje. Cena zvezku je za naroč-nike 1 gold., ako se jim ima po pošti poslati prosto, 1 gold. 10 kr. Kasneje se bode delo prodajalo pri bu-kvarjih po 1 gold. 50 kr., ker se mora le tem plačati za njih razprodavanje jako visoka provizija. Najmanj stroškov prizadene, ako se naročí s poštno doznako (Postanweisung). Da pošiijam, kakor so mi nekateri čast. gg. naročniki pisali, delo s poštnim povzetjem, jim prizadene to veliko veče stroške, ker stane potem zve- zek blizu 1 gold. 30 kr., kar pa niti njim niti meni ni na korist. Razposlal bodem po tej poti delo onim naroč- nikom, kateri kljubu temu tako zahtevajo. Naročila naj se blagovolé pošiljati z napisom: „Fran Gerbić, skladatelj v Cirknici pri Rakeku." Fran Gerbić, skladatelj. Naši dopisi. Iz Rusije 5. avg. : : (Dalje.) — Prav pri tej prilož- nosti se je pa tudi očitno pokazalo, da evropski libe-ralizem v Rusiji je brezcveten in brezploden divjak na preblagem narodnem drevesu. Obnašanje liberalnega časopisja pri tej priložnosti je podobno veleizdaji. Jeze svoje na radost in udanost, katero je narod svojemu 213 ljubljenemu caru razodel, to hioavsko časopisje ni moglo zatajiti. „Golos" je zaiavil, da ,,popotovanje cara v Moskvo nima nikakega pomena". Drug tudi v Petro-gradu izhajajoči liberalni listič „Strana" je pisala, da ona „ne vé, kaka čustva navdajajo cara v Moskvi, a kaka čustva navdajajo evropejski omikanega Člověka v Moskvi, to ona da vé". Dalje „Strana" izlaga čustva evropejski omikanega člověka v Moskvi. Nek Moskovski liberalen listič, ki se zove „Ruskija Vědomosti", je še bolj originalno izlil svoj žolc: ta listić ni niti z eno besedico omenil o tem, da je car s carico in otroci v Moskvi. Vse se čudi tej surovi neotesanosti liberal-nega listića , dasiravno radi priznavamo , da je vendar boljši kup z molcanjem razodevati svoje brezsilno zani-čevanje sveščenih čustev naroda, kakor pa po primeru „Poredka" noroglavo uriti se v varijacijah teme „Ruske misli", da rusko časopisje zdaj, zvezano na rokab ia nogah, je bolj razžaljivo, kakor je bilo ob času svobodě pod „diktaturo srca". Vsi sloji ruskega naroda, viši, srednji in niži, z narodnim časopisjem praznujejo narodni praznik svojega edinodušja se svojim ljubljenim carom, le mala, pa ošabna do zopernosti, peščica libe-ralcev trobi v en rog z vragi naroda — plevel se nahaja tudi na najlepšem polji. Nazadnje dozvolite mi še to-le opombo: V raznih slavjanskih in nemških Časopisih je bilo slišati, da „Rusj" Aksakova je tiskala nek článek, v katerem je bilo med drugim rečeno: ,,Sestavljen je celi sistem, da se zedinijo s pomočjo Bismarka in vse zahodne Evrope vsi katoliški Slavjani pod krilom habsburške dinastije. V ta cilj je izdal papež Leon svojo encikliko v proslavo sv. Cirila in Metodija". Na kar je „Vestnik Jevropi" med drugim odgovorit: „To je následek ruskega učenjaškega zahtevanja, da naj Slavjani zatajé svojo vero, svoj jezik, svoj alfabet, svoje narodne posebnosti." Jako se moti, kdor članek Aksakova tako objasňuje , kakor Stasjuievič. Vzemimo v roke kak drug uvodni članek iz časopisov tište vrste, h kateri spada Aksakova „Rusj", na pr. ta-le članek: „Poslednjo soboto se je končala važna in v mnogih zadevah osode- [)olna doba sedanje francoske zgodovine. Stiriletna par-amentska sesija je prišla h koncu in nove volitve bodo čez tri tedne, 21. avgusta. Na vsa usta hvalisajo, kakor franeoski, tako naši domači „liberalci" vspehe, katerih je dosegla Francija v teh poslednjih štirih letih, ko se je ta dežela, kolikor je srce želelo, oslajevala s tisto svobodo, katero so jej pred trideset leti vzeli. Bolj nadroben in objektiven pregled teh hvalisanih vspehov bode tedaj zanimiv tudi za nas Ruse, ker nam bode dal resničen pojem o tistih „visokih idealih" , katerih išče znana „inteligencija", tista „inteligencija", katera je v poslednji dobi s posebno skrbjo in marljivostjo opazo-vala franeoski „liberalen režim" ter izvlekavala iz njega razno podučno napeljevanje na blagor naši „mračni" očetnjavi.... V štirih zadevah se je posebno oznamenoval in do- ločil značaj delavnosti franeoskega parlamenta v poslednji njegovi zakonodajni perijodi, te štiri zadeve so: 1. vrnitev katoržnikov v državljansko in politično življenje, 2. fanatično preganjauje in zatiranje vere, 3. raz-djanje šolstva, 4. izgnanje iz civilne in vojne službe ljudi zmožnih in sposobnih za državno službo in odda-vanje vseh važnih uprav v roke ljudi, ki se ne morejo pohvaliti z znanjem in s sposobnostjo, pač pa z „liberalnim mišljenjem....." (Kon. prih.) V Gorici 21. avg. — Iz „Soče" sem posnel, da je deželni šolski svèt (menda v seji 16. t. m.) sklenil poslati prošnjo na ministerstvo, da bosta deželna jezika — slovenski za Slovence, italijanski za Lahe — spet obligát na predmeta, kakor pred 1. 1878. *) „Soča" tudi vé, kdo je to nasvetoval in da je nasvet sprejet s 5 glasovi proti 2. Jez vem pa še nekaj več. Brž tisti dan po seji sem slišal, da je med obravnavanjem neke druge točke neki ud dež. solskega sveta vskliknil: „Das ist aber doch schon zu arg!" Celó take nadrob-nosti p. t. občinatvo brž po seji izvé. Prihodnjič pri-nesejo časniki brž ko ne tudi kako tako-le važno (!) vest: „ X je... kihnil, pa nikdo ni rekel: „Bog poma-gaj!" Naše goriške ženice imajo za taka raznašanja tajnih ali malenkostnih reči rek: „babji meštir — Na slov. oddelku deželne kmetijske šole bodo p resku šn je za 2. polletje 24. t. m. Novo šolsko leto na tej šoli se začne 15. septembra t. 1. — Za opravo nove cerkve v bližnjem Gargarji je podařil presvetli cesar 300 gold. — C es arj e v roj s tni god se je obhajal v Gorici po navadi. — Nekdanja glasovita tukajšnja ,,gin- nastica" je morala — leto in dan bo tega — po vladini zapovedi prenehati. Njeni udje so napravili potem drugo društvo — ,,dramatićno-pevsko telovadsko" — ki pa ni moglo nic kaj oživeti. Društveniki niso mogli po-zabiti prejšnjega društva. Za to so pravila tako popravljali, da bi se spet približali odpravljenemu društvu. Prvikrat je vlada popravljena pravila zavrnila, drugi-krat z nekimi izjemami odobrila. Te izjeme so, da „te-lovadci" ne smejo v telovadski obleki na dan in da se belomodra društvena zastava javno ne sme nositi. Tako pripoveduje ,,Indipendente". Se nekaj druzega so na-meravali voditelji omenjenega društva — spraviti namrec pod-se „pompirje", to je, požarno stražo, ki je zdaj samostalna in le v nekem oziru od magistrata od- visna. Zgodilo se to ni še do sedaj. — Uže 30 let — pravijo — da ni bila Soča tako velika, kakor 18. t. m. zjutraj, pa še zdaj ne vemo , od kod je pri-drlo toliko vode. — Imeli smo po dežji nekaj hladnih dni in še bolj noči, zdaj je nastopila spet gorkota. — V Ogleji se napravi muzej za rimske starine; poslopje v ta namen je uže ukupljeno in v državni pre-udarek za 1. 1882. pride nek donesek za nakupovanje starin ; municipij oglejsk je prepusti! svojo zbirko muzeju in bode tudi v denarjih za-nj donašal. — V torek se začne v Gorici deželni zbor. Prem 12. avg. (Erineum.) Vrli strokovnjak gosp. Ogulin v Novomestu mi je na mojo kratko opombo o „Perenospori viticoli" pisal, naj mu nekoliko napade-nega trtnega perja v preiskavo pošljem, kar sem tudi brez odloga izvršil. In v največje moje veselje dobim odgovor , da to ni ona škodljiva gliva, nego le bolezen, katero na trtnem listji neka zeló mala žuželka (Pby-toptus) z ubadanjem in zajedanjem prouzročuje in se ,,Erineum" imenuje, to je, da se na onih objedenih mestecih prične neka klobučini podobna gosta mrežica izrašćati, katera se poČasi čez celo pero razširi, ter na perji ,,Perenospori" enake izbokline napravlja. Isti odgovor sem tudi přejel od gosp. H. Goethe-a, vodje deželne sadje- in vinorejne šole v Mariboru, kamor sem bil ob enem tudi nekoliko trtnega perja v preiskavanje poslal. — Ta nadloga je pa ,,Perenospori viticoli" tako podobna, da se pri hitrem opazovanji s prostim očesom težko razločuje, zato je včasi uže tudi veščake prevarila, kar gosp. Ogulin sam trdi. No, hvala Bogu, da smo Notranjci za zdaj še te škodljivke prosti; vsaj je drugih nadlog toliko, da druga drugi napotje delà. M. Rant. Iz Krškega 22. avg. — Včeraj sem tukaj imel po-potno predavanje o trtni škodljivki filokseri. Lepi *) ,,L' Eco del Lito rale41 je notico v „Soci" slabo prevedel, ker piše, da slovenšcina in italijanšcina ima biti učni jezik za obligatne predmete. Pis. 2Ï4 šolski prostori bili so polni ukaželjnih poslušalcev, za česar se imam zahvaliti posebno g03p. V. Pfeiferju, deželnemu in državnemu poslanců, gosp. kanoniku Edv. Polaku, predstojniku kmetijske podružnice, precastiti duhovščini in drugim domoljubnim osebam. Osnoval se je tudi tukaj v brambo nogradov poseben odsek, ki bode v zvezi z novomeškim odsekom si prizadeval odvrniti ali vsaj omejiti veliko nevarnost, katera žuga tudi dolenjskim nogradom. Ob enem pa ste se tudi podružnica novomeška in krška aedinili o vzajemnem za-stopu našega žalibog preveč pozabljenega vinorejstva. Zato s srčnim veseljem pozdravljam dan 21. avgusta 1881., ki je združii ti dve podružnici v skupno delovanje na korist dolenjski vinoreji in bode z zlatimi pis-menkami zato zapisan ostal vzgodovini dolenje Kranjske! Anton Ogulin. Iz ZeleznikOV 18. avg. (Nove nes-eče.) Nisem mislil, pisaje v zadnji list „Novic" o žalostnih razmerah našega kraja, da bom danes imel poročati še o večih nesrečah. Pretekla noč bila je za naš kraj tako strahovita, kakor jih enacih ne pomnimo veliko, ali pa no-bene še. Po okoliščinah soditi moral se je vtrgati v gorah zgornjega oddelka naše doliue oblak, ker bi dru-gač ne bilo mogoče, da bi se bila naša Sora spremenila okoli 1. ure čez polnoči v silovito reko, ter zagrnila jezeru enako vso dolinsko planoto s svojimi rujavimi valovi. Clovek bi nikakor ne verjel, da se zamore kaj tacega zgoditi, ako bi vsega ne bil gledal z lastnimi očmi. Po srednjih in zgornjih Zeleznikih nastopila je voda s silno naglico po trgih in ulicah , vdrla v hiše, kleti in hleve, in nagloma so se morali ljudje odmakniti v zgornja nadstropja; živino pa so s silo odgnali iz vode. Stra-šanski prizori bili so to, kar je pa še vse zvikševala gosta nočna tmina. Od 1. do blizo 3. ure hrumela je Sora prav kakor zdivjana, drveća v svojih razjarenih valovih odnesene mostove, žagovce (hlode), cela drevesa, drva, sploh vse, kar so dosegle vodene sile. V podružni cerkvi sv. Frančiška stala je voda malo ped visoko, in žaíostno je bilo danes zjutraj stopiti vá-njo. Nesnažna rujava giina pokrivala je vsa tla. Ko bi vodena sila do časa ne bila pretrgala jako mocnega jeza spodnjo-železniške fužine , brezdvombno odnesla bi bila dereča reka ves travnik poleg cerkve in farno pokopa-lišče , kar je stalo oboje pod vodo. Na pokopališči je bila skopala povodinj uže več lukenj. Po tretji uri jela je sila polagoráa odjenjevati; nastopivši dan pak nam je kazal pravo gnjusobo razdjanja. Zeló enako se nam je vidělo o jutru, kakor po kakein velikem požaru. In kaj bi ne? Vsled pretrganega jezá vpadla je Sora in hipoma ostalo je na suhem : doljno-železniška fužina s plavžem in cajnarico vred, 28 žebljarskih kovačnic, v katerih se je dozdaj še dělalo (16 stalo jih je uže poprej vsled žalnih kupčijskih razmér), 2 mlina in 2 žagi. Osobje teh naprav je na dolg« tedne ob zaslužek, kajti jéz je pretrgan ravno poleg zatvornic, in bo poprava silno težavna in zamudna. V fužini je gorel ravno plavž. Da pogori, t. j. če se ne dosiplje več oglje in ruda, in se pusti plavž ugasniti, potřebuje se sapa še kakih 27 ur; za ta čas morali so se hipoma najeti ljudje, ki bodo gnali kolo sapnega stroja samotež, dokler ne zgori vse oglje in ne izteče ruda. (Vsakih 10 minut pristopi po 7 drugih možakov h kolesu, da ga, in to z veliko te-žavo, gonijo). Koliko je pa druge škode! Tu v Želez-nikih odnesena sta dva mostova; od tod do Zalega Loga štirje (dva, ki sta služila kantonski cesti, in dva privatna). Trije izmed teh so bili pokriti. Od Železnikov navzdol razrušena sta, kolikor mi je znano, dva privatna mostova. Kantonska cesta je močno poškodovana na mnogih mestih; zidovi ob Sori zeló razrušeni; ježovi poškodovani; njive s sadeži poplaknjene; hlodov in lesovja odnesenega od sile; obrežja podpluta — z eno besedo: škoda silna, katere lastne rame nositi ne bodo mogle. Hvala Bogu, da življenja pri teh nesrečah ni zgubil nihče, kar pa bi bilo javaljne, ako bi bila povodinj podnevi. Naši ljudje so namreč zarad lovljenja drvá (naš krajni izraz) ob povodnjih tako nespametni in predrzni, da marsikdo za par polén postavi svoje življenje v nevarnost, in ga je, žalibog, uže marsikdo ravno ob enaki priliki zapadel. Toliko drva, žagovcev in sploh lesovja, ki ga je Sora drvila po svojem površji, bi bilo ljudi presilno mikalo, bližati se koščeni ženi, katera preži ob povodnjih zvito iz valov na kak pién. — Vsa škoda se o tem trenutku preceniti še ne dá; upam pa, da pride kaka vladna komisija, ki bo vse to preiskala. Ob svojem času hočem poročati o tem. Přístavek. Ravno sem zvedel, da je tudi zidani most kantonske ceste pod Sorico (,,pod Roštom"} razrušen. Po vsem je soditi, da je vse Ratitovsko gorovje, ki se razteza v severnem odzadji od Železnikov proti Sorici, bilo prostor nevihti, ki je tako strašanske vodene sile razlila v dolino. J. L. Iz Paradišča. — Pri novi volitvi obcinskega stare- šinstva županstva Grosupeljskega dne 11. avgusta t. 1. bdi so izvoljeni : Franc Košak, veliki posestnik v Stranjski Vasi, za župana, za svetovalce pa: Aiatija Ilova r, posestnik v Paradišči, Ludovik Pour, graj-ščak v Brinji, Jože Rome, posestnik v Stari Vasi, in Jožef Okorn, posestuik na Grosupljem, — vsi narod-njaki. Slava! Iz Borovnice 22. avg. — Včerajšnji dan bo ostal dolgo dolgo v spominu ne le Borovnicanom, marveč vsi fari in še mnogim drugim , ki so bili pri dvojni slavnosti: pri zlati maši našega velezaslužnega in visoko častenega gospoda Antona Jugovica in pa pri bla-goslovljenji zastave našega „bralnega društva". Naj to dvojno slavnost popišem vsaj toliko, kolikor morejo „Novice" imeti prostora za-njo. — Uže v soboto večer je bila vsa vas, posebno okoli cerkve, okinčana, z veli-kanskih majev in več poslopij so vihrale narodne zastave, pokali so možnarji in ko se je naredila noc, so bila okna vsake hiše razsvetljena. Godba je obhodila vas , vstavila se pred farovžem in tu je s pevci vred napravila častitljivemu zlatomašniku večernico. Kaj pa še le v nedeljo! Ljudstva je přivřelo od vseh krajev toliko, da se je vse trio, tudi duhovnikov in gospode je bilo prav lepo število, gnječa v cerkvi tolika, da se je vse trio. Po slovesnem duhovnem opravilu, pri katerem je čast. gospod župnik Rozman iz Ljubljane jako iz-vrstno in ginljivo govoril, je bil pod kozolcem v lepo okinčanem prostoru obed, h kateremu 3e je zbralo okoli 100 povabljencev. Gospod zlatomašnik, čeravno uže v 76. letu, je videti bil še korenjak in ves židane volje; bivši njegovi gospodje kaplani, kateri so bili vsi nav-zoči, so mu podarili v spomin srebern kozarec v po-dobi keliha s primernim napisom. Pri obědu je bilo več napitnic, tudi telegrafičnih zdravic je prišlo okoli 20, med temi ena od deželnega predsednika gospoda Winklerja. Vse je bilo radostno in židane volje, posebno veselost je vzbudila originalna „Brenceljnova" na-pitnica, katero so pevci zapeli. — Ob štirih popoludne so se z vlakom iz Ljubljane pripeljali „Sokoli-' in čitalnični pevci z zastavama, pa še več drugih Ljubljan-čanov. Na kolodvoru so jih pričakala in pozdravila belo oblečena dekleta, potem je šlo vše z godbo na čelu pozdravit jubilanta; proti večeru so „Sokoli" razveselje-vali gledalce sè telovadbo , ob osmih pa se je pričela večerná zabava z blagoslovljenjem zastave ,,bralnega društva"; blagoslovil jo je gosp. župnik sam, govoril pa je gosp. Grasselii. Za tem so se govori vrstili s pet-jem, godbo in plesom skoro do polnoči, ko so se Ljub- 275 ljančani z vlakom vrnili v Lj ubij ano. Sploh se sme otoku sv. masa, katere se je udelež.la skor vsa tuk • V a] sna reči, da je bil ta dan praznik, kakoršnega se Borovnica gospoda, pa tudi mnogo prostega ljudstva. Popoludne ne sme kmalu zopet nadjati. ljubljanske okolice 18. avg Zare3 naš slo- je svirala vojaška godba ljubljanska bada (( Na na vrtu ,,Louisen večer bilo pa je celo jezero krasno raz venski narod udan in zvest je svojemu presvitlemu ce- svitljeno. Vse vile in hiše okrog jezera svetile so se v ooriii i Taka misel nas navdaja danes ob rojstnem dnevu in*; t, 1 t«m s^i^ai; o^ tt čarobni luci, tu in tam švigali so raketi v zrak ter raz- sarju cesarjevem. Povsod se sliši pok možnarjev in prosto svitljavali bengalični ognji v raznubarvni bliščobi oko ljudstvo zbira se v farnih cerkvah k molitvi za svojega lico, na jezeru svetila se je dolga vrsta prižganih lučić, vladarja. Slovensko ljudstvo stori to , ker vé in čuti med katerimi je plavalo nad 100 najlepše ozaljšanih in dobro da UUUl U , U.C» i po ÍJWgW lij. UU Uí vy HJ* » V-4JJ » 1MU»1 mu lOAOVltlJCUiU ^ I U > ' v . U II IU Uli morejo priti boljši dnevi, ko se bodo spoštovale božje kar nas je še veliko bolj veselilo, Bogu in dobrotljivem vladarju mu razsvitljenih čolnov. Bil je to prizor res in národně pravice V • pvpnpi nn Se veča ljubezen, navdušenost, ve- bilo nepopisljiv; a ta dan pokaza! naš krasni Bled zopet ko je to da se je naš „slovenski selje bi pa bilo gotovo letos na Kranjskem o cesarje- raj". Godba navdusila nas je rodoljube s sviranjem slo- vem rojstnem dnevu, ko bi bila nas vlada razveselila z venskih melodij ,,kje dom je moj" in drugimi. Ko pa razpustom deželnega zbora. Večina nemčurska je naposled zaigrala cesarsko himno, klicalo je zbrano deželnega zbora in odbora Kranjcem ni pravičua in napraviia je ta stranka naši domovini s svojim naspro-tovanjem posebno v šolskih postavah (poslednjih Ve-steneckovih) toliko nereda in sitnosti, da moremo le po- občinstvo na ves glas: Bog zivi Slava mu! cesarja Franca Josipa ! Grozno je letošnje poletje vzl sti naši kranjski domovini ! Požár sledi za požarom, in povodenj za po- ViV U v/ W V w m J % \/ ## J^» A4 V A V/ m w m m W w v v j v^» m m m w * w m m m v-r- a v w V + * M V/ f A 4JI 4 • ^ U C ^ A W V4 A £ J V/ t • r tlj y fil j^/ T l / VA V li J C« V/ trpežljivosti našega ljudstva pripisovati mir po deželi. vodnjo s strašansko škodo v Železnikih, Kranji itd. Predsedniki krajnih šolskih svetov imajo le še to čast, Grozno je zopet trpělo tudi naše močvirje, kjer je velik da denar za šolske potrebe od nevoljnih ljudi terjajo, del poljskih pridelkov uničen. pa o nastavi ali volitvi učiteljev nimajo besede. Tako Pogorelci pošiljajo ali veliko več: usiljujejo se ljudem učitelji, ki klada 600 gold, podpore. v Knežáku dobijo iz deželnega za so ljudstvu nepriijubljeni, in potem taki učitelji nimajo (Ali imamo res toliko denarja?) vprašali smo ne pri otrocih ne pri stariših nikakoršne veljave ter se, ko smo te dni v ,,Laib. Zeitg. << brali razglas. v ka- Kako se v takih šolah uči in kak vspeh je pri terem ce3. kr. kranjski deželni šolski svet na- ces. kr. preparandijo ijub- časti. mladini, naj potem sodi umen člověk. S sedanjimi Sol- znanja da bode iii UL« I J^/ u UV VJJI U Vi A V% «JH V^AV T V t W m m^m j m i^* « vy » i^UU UJ ** f Vi kJU WW VJ V U. • i ^ U 1 Cl 11 U i J V i | Vi U skimi postavami ne bo prave omike; dokler ne bodo ljansko napravil kmetij ski vrt, katerega stroški šole zopet pod cerkveno oblastjo, je ves poduk po njih za različna delà bodo znašali 2750 enostransk in brez prave omike f ki ld.! Družba bi blažila srce, . kmetijska kranjska, olajáati vladi dobro vredbo kmetij -plemeniti del člověka. — O narodnih pravicah (sloven- skega nauka na tukajšnjem učiteljišči, uže menda dve skem uradovanji itd.) moramo le molčati in veseli biti, leti brezplačno ponuja svoj obsirni vrt tudi za nauk in al si. deželni Šolski svet ljub- če nas kaka viša obla3t zavoljo slovenskoga uradovanja poskušnje preparandije ne kaznuje ter dobro oŠteje, in blagor si moremo kli- ljanski je gluh ostal o tej ponudbi se ve da, ker cati. ako c. kr. uradniki kak slovensk dopis rešijo (se ve da nemški) brez mrmranja. Te in enake more > ki nas tlačijo, moral bi deželni zbor kranjski odpraviti, pa zaved a 1 slavni y naša državna blagajnica tako bogata , davkoplačevalcev troši brez potrebe': Namesti da bi se Je da lahko denar naš deželni šolski svèt da je prepa- žalibog! tega od sedanjega deželnega zbora ne moremo randiji ljubljanski pred vsem treba učitelja v je sedanji deželni zbor kranj- kmetijstvu teoretično in praktično izvede- nega, razpisuje licitacijo „fiir den anzulegenden land- pričakovati, in tako nam ski le kovaško kladvo, s katerim se po nas vdriha. Go- v 3 aj spod minister naj deželni zbor kranjski razpusti, ta zbor ni postavno izvoljen in zato za nas nevelja- und Lehrerinnen • Bildungsanstalt" ! wirthschafclichen Versuchsgarten fiir die k. k. Lehrer- Se zmerom staro ven t Nekateri državni naši poslanci letos z Dunaja pri- 201etno gospodarstvo! šedši so nas tolažili, češ, da bo deželni zbor razpu- Verjeli ščen. nado zopet bogatejsi. smo jim ; al zdaj smo za eno željo in ukaz deželnega odbora , po katerem ima v in 3raz- Ministerstvo notranjih oprav je c. k. okrajnega komisarja gosp. Fel. S a šel-na imenovalo za c. kr. ašel menda začasno ostane v službi c. kr. deželne vlade namesti Ravnokar se po deželi pošilja okrajnega glavarja na Kranjskem. Gos rednih šolah nemški jezik biti obligaten pred- vpokojenega met in da naj bi učitelji nemščino zdaj brezplačno v Schoppelna. šoli učili, kar so zdaj posebej učili in si tako pri kaki (Konec Vesteneckovega ponocnega skandala v ka-zini.) Přetekli Četrtek, 19. t. m., je bila pri deželni sod-niji v Ljubljani obravnava o pritožbi Vesteneck o vi odlokom ljudje in učitelji zadovoljni. Mislimo, da ne, zoper razsodbo okrajne sodnije, katera ga je bila na rodovini kak soldek prislužili. Ne vemo, bodo li s tem ker ljudstvo ne mara za nemško nepotrebno podučevanje 40 gold, ali 8 dni zapora obsodila. Predsednik sodniji na deželi, učiteljem pa je mnogo zaslužka odpadlo. Je bil gosp G rear, zatoženca je zastopal dr. Schrey, Tako je tudi s tem deželni odbor le svojo svojeglavnost tožbo pa gosp. Lapaj ne sam. Poslušalcev je bilo ve v nemčurstvu pokazal, pa nikomur ne ustrpgel. in liko in to iz odličnejih slovenskih krogov. Obravnavo » kaj pa bo z deželnim šolskim nadzornikom Pirkarjem? ki je trajala čez dve uri moremo kratko posneti. ij\j u uućjuiuiui ouioaiui uau^ui iui\uui x il aai j \j i±s t ni ju 11 a jaia \j\~> u u v u u. t t y uiui v lu iv> n.i ativu ^uauuti« Ljubljane. — Kakor se je po vsi veliki Avstriji Dr. Schrey ni vedel nič novega povedati , ponavljal svečano obhajal 51. rojstni dan presvitlega našega Je to, s Čemer je v prvi obravnavi zagovarjal svojega cesarja Franjo Josipa , iato tako se je po doslih nam klijenta, vendar se tudi tu ni mogel zdržati ? poročilih obhajal tudi po vsi naši domovini. Pri tej pri- bil pokazal svoje mržnje liki pa je zopet naš ljubljeni c. kr. deželni predsednik gosp. Winkler razodel svoje milostno srce s tem. da o da slovenskega jezika ; ne bi tudi po vrlem go Lap aj ne tu je opletal ter celó trdil, da je přišel v kazino Vestenecka nalašč dražit! Lotil . da ni natančen. ces je o priliki cesarjevega godu darova! 100 gold, siroma- se je tudi sodnijskega zapisnika kom ljubljanskim, 50 gold, otroški boluišnici, 50 gold, ampak napaćen in da po njegovih zapisih so priče pred varovalnici maiih otrćk. prvo sodnijo vse drugače govorile. Slednjič je izrekel Iz BI eda se nam poroča: Kakor druga leta, gotovo nado, da bo sodnija njegovega klijenta popolnem pa Kako vse drugače praznoval se je tudi le?os cesariev rojstni dan pri nas nekrivega spoznala, jako lepo in slovesno. Zjutraj bila je v cerkvici na zagovarjal svojo pravično stvar gosp. Lapajne! .Ie pa Pri- 276 _ Î)ovedoval je z mirno besedo, kako ga je v srce zabo-elo zasramovanje njegovega maternega jezika po Ve-steneckovi družbi; marsikdo bi bil morda na nje-govem mestu kar udaril, on pa se je zdržal, svest si, da bi bili judovski listi na Dunaji in drugje zagnali potem velikansk hrup in zasramovali kar vso deželo. Zato pa zaupa na sodnijo, da bo ona varovala njegovo čast, ter obsodiia zatoženega Vestenecka, da svet vidi, da so v Avstriji še pravični sodniki. — Dr. Schrey na to ni vedel nič druzega odgovoriti, ko da je zopet zaletaval se v tožnika in njegovo glavno pričo, gosp. Bučarja. — Po vsem tem je sodnija razsodila tako, da je Vesteneck kriv razžaljenja Časti po §. 496 in ima plačati 5 gold, kazni ali pa iti en dan v zapor; vrhu tega mora plačati vse sodnijske stroške.— Zoper to razsodbo ni nobene pritožbe vec in tako se je Vesteneck vendar enkrat na svoje lastne limanice vjel. Poslušalci so bili vidno zadovoljni s to pravično razsodbo, dr. Scbreyu pa se je zeló nos obesel. — (O delitvi konjskih premij za letosnje leto na Kranjskem) razglaša c. kr. deželna vlada sledeče: Na Kranjskem se bode za leto 1881. vršila delitev cesarskih dařil v srebernih goldinarjih, v srebernih in bronastih svetinjah, kakor tudi delitev priznanskih diplom : a) za kobile z žrebetom, b) za mlade kobile, c) za žrebice v sledečih konkursnih postajah: V Ribnici za politična okraja Po sto j i n a in K o-čevje 3. septembra. V St. Jarněji za politične okraje Krško, Novomesto in Crnomelj dne 5. septembra. Na Vrhniki za politične okraje Li ti ja, Ljubljanska okolica, mesto Lj ubij ana in Logatec dne 7. septembra. V Kranji za politične okraje Kranj, Rado-ljica in Kamnik dné 12. septembra. V vsaki konkursní postaji se začne delitev dařil v imenovanih dnevih ob devetih predpoludne. Tudi za to delitev daril veljajo one uredbe, po katerih so se dělila darila prejšnjih let. Posestniki tri-letnih za pleme sposobnih žebcev pozivljajo se, da naj jih iste dneve pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo , ker bi se utegnili pozneje kupiti. — Komisija ima tudi pravico visokemu c. kr. ministerstvu nasvetovati licencirane privatne žebce za podporo. Natančna razjasnila o eeli tej stvari dajo podružnice kmetijske družbe kranjske, c. kr. okrajna glavarstva, županstva in pa konjerejski odsek c k. kmetijske družbe v Ljubljani. —v V včerajšnji sodniški obravnavi so porotniki kmeta Si mna Narobe-a enoglasno uboja krivega spoznali; na ta izrek ga je sodnija obsodiia na 7 let v teško ječo. — Velecenjeni naš gosp. Franjo Gerbic, ki je na svojem posestvu v Cerknici bivajoc, ravnokar na svitlo dal zbirko krasnih pesem pod naslovom „Slovan ska Jeka", je za prihodnjo zimsko sezono za opero en-gažiran na narodno poljsko gledališča v Lvovu. Prepričani smo , da tako slavno, kakor dosihmal povsod drugod , bode gosp. Ger bič tudi v Lvovu izvrševal svoje operne partije v poljskem jeziku, ki je, kakor slišimo, poleg materne njegove slovenščine, uže 5. jezik, v katerem njegov krasni tenor gledališko občinstvo v različnih deželah očaruje. — Gospod prof. Anton Nedved je s prijaznim pismom iz BI eda 18. dne t. m. našemu Čitalniškemu pevskemu odboru poklonil 4 mične slovenske pesmi, „najmlajše cvetke" , kakor jih imenuje. Načelnik od- borov se je velecenjenemu skladatelju za prijazno dařilo toplo zahvalil. — (Javna zahvala.) Podpisani odbor društva „Sokola" šteje si v čast, gosp. županu iz Borovnice, slavnému ondašnjemu národnemu bralnemu društvu za prijazno vabilo k svečanosti blagostovljenja društvene zastave v nedeljo 21. dne t. m. in vrlim Borovničanjem sploh za bratski sprejem pri prihodu našega društva v Borovnico izrekati po tem potu svojo najiskrenejšo zahvalo; sosebno pa si smatramo v dolžnost, zahvaljevati se gospodu župniku jubilarju Antonu Jugovicu za njega gostoljubnost, kojo nam je blagovoiil izkazati ter iskrenim domoljubkam Borovniškim za krasni lovorov venec s trobojnico, s katerim so blagovolile pri tej priliki venčati našo zastavo. Borovnica in nje prebivalci ostali nam bodo v dobrem spominu; 21. dan t. m. pa si zabilježimo kot nepozabljivega v naša srca. Tedaj še enkrat Vam vsem skupaj presrčna bvala. Delajmo skupno v prospeh národa našega, kar storiti je tudi vseh dolžnost, in dosegli bodemo, česar želimo. — V to svrho kličemo Vam tedaj : Živeli ! Slava gospodu župniku Ant. Jugovicu! Živeli rodoljubi Borovniški ! Živile Borovniške Slovenke ! V Ljubljani 23. dné avgusta 1881. Odbor „Sokola". Tej zahvali se pridružijo s polnim srcem tudi členi čitalniškega pevskega zbora. Pevski odbor. i\«vicar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Presvitli ce3ar se po dovršenem po-potovanji po Salcburškem, Predarlskem in Tirolskem z lastnoročnim pismom do ministerstva predsednika grofa Taaffe-a s toplo besedo zahvaljuje za prisrčno s preje-manje po vseh okrajnah, katere je obhodil, pa tudi radostno razodeva svoje zadovoljstvo o napredku blagostanja teh lepih planinskih dežel. — Tukajšnji kršeni in nekršeni liberalni časniki so zadnje dni vsi polni bili kritikovanja govorov, ki jih je ustavoverski kolovodja dr. Herbst imel na svojem potovanji v Dečinu in Bensenu, kjer je pred svojimi vo-lilci opravičeval svoje politično vedenje. Jedno njegovih govorov je bilo: bodimo vprihodnje pametnejgi ko dozdaj. S^tem pa se je svojikliki zeló zameril. Iz CeŠke g a. Cesar in cesarica sta za zidanje novega Češkega gledališča v Pragi darovala 20.000 gld. ; veliki ta dar je prouzročil velikánsko veselje v vseh narodnih krogih. V obče se nabirajo tako bogati do-neski za novo gledališče, da je nabranih uže 500.000 goldinarjev. — Soproga kneza srbskega Milana se je za zdravja voljo v Francensbadu kopala v šotnih kopelih in pred odhodom je zahtevala račun, koliko ima za 12 kopelj plačati In kakošen račun dobi? — 1400 gold, za dva-najskratnov kopanje!! Tako strašansko oderuštvo delà po vsem Ceškem neprijetno senzacijo. Stajarsko. — Tabor Slovencev v Ptuj i je prepo-vedan. Zoper to prepoved bodo rodoljubi rekurirali na višje mesto. Žitna cena v Ljubljani 20. avgusta 1881. Hektoliter: pšenice domaće 9 gold. 10 kr. — banaške 10 gold. 3 kr. — turšice 5 gold. 53 kr. — soršice 7 gold. 50 kr. — rži 6 gold. 66 kr. — ječmena 4 gold. 39 kr. — prosa 5 gold. 3 kr. — ajde 5 gold. 36 kr. — ovsa 3 gold« 8 kr. — Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Alojz! Majer. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. * «