A leto inn. sievmn ZEL V UnNlini. v srafo 18. novembra 1925. Ceno Din rso SLOVENSKI I**«!« vsa* dan popoldne, Uvsenfti Mdelio in pfnalka. — lasoratl: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, laiave, reklame, preklic« beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inserotni davek posebej. — „Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 420 D i Opravu Utr o: Knailovs vJfoa itev. S, prftllefe. — Telefon itev. 304. Vrednifttvo: ftnaflova ollo tt. 8V I. nadstropje. — Telefon ilov. 34, W Poitnina platana v gotovini« !!dlSli!!l!?,,a!? „I OstnuRa prosvetnegn ministre sprejeta Pri včerajšnji prireditvi, ki jo je priredil ljubljanski magistrat v čast tvorcem obnovitvenih javnih del na ljubljanskem občinskem področju, je med govorniki vzbudil posebno pozornost starosta ljubljanskih meščanov, v ljubezni in delu za belo Ljubljano osiveli starina dr. Krisper. Z največjim priznanjem je opisal nastanek ene najlepših ljubljanskih uiic, Miklošičeve ceste, pokazal na bodoči razvoj, ki čaka belo Ljubljano, ter podčrtal, da mora Ljubljana sodelovati z Beogradom, ker je mesto poklicano, da postane naj-zapadnejša stražnica Jugoslovenstva in celo Slovanstva. Za našo državo pose-«be pa velja, da bo Ljubljana v najbližji bodočnosti središče jugoslovenskega alpskega prometa. Vse te bodoče naloge nalagajo Ljubljani, da bo morala prednjačiti z modernimi in naprednimi javnimi napravami tako v estetičnem, kakor higijenskem, gospodarskem in prometnem ozirti. Te besede o Ljubljani kot tretji prestolici jugoslovenske države, kot žarišču jugoslovenske ideje, edinstva in sloge med brati Srbi, Hrvati in Slovenci, kot stražnici Jugoslovenstva in Slovanstva, so vznikle, to vemo dobro, iz nevsahlega srca pravega ljubljanskega rodoljuba. Kaj čuda, ako je ta lokalni pa tri jot v naj plemenitejšem smislu besede tako vzvišeno izrazil svojo ljubezen in ponos do mesta in dal s tem takorekoč znamenje, da se naj ljubljansko meščanstvo z nekoliko večjo u Jan os i jo in ljubeznijo oklene tradicij ljubljanskega mesta, da se intenzivnejše posveti ljubljanskemu mestu in da se raduje nad njegovim napredkom. Kult rodnega mesta, kult občinske pripadnost, ponos nad lepim mestom, ambicija napredovati in ustvarjati so brez dvoma prava in krepka gibala razmaha m blagostanja, napredka in inicijative. To ni samopasno sa-modopadenje nad lokalnim mestom, to je vtelešeni idealizem za skupne cilje zavednih občinarjev. Tako je govoril dr. Krisper, tak smisel je imel njegov presrčni nagovor, njegov pozdrav in njegova odkritosrčna zahvala gereniom, vladi, Beo-oradu, podjetnikom in končno nadvse agilnemu, brezprimerno udanemu magistra lo emu uradništvu. Tudi napitnica gerenta Turka je imela svoje globoko moralno jedro. Mož, ki je šel mirno po začrtani poti naprej, skozi burje napadov m obrekovanj, je po končanem delu izjavil, da je vse delal iz gole dolžnosti do rodnega mesta, iz ljubezni do bele Ljubljane, brez upov in želj do Častnih mest, odlikovanj in drugih posvetnih remuneracij. Cut dolžnosti ga je vodil od začetka, prirojena delavnost in ljubezen za javne narodove cilje! Oduševljenje za vse lepo, napredno, koristno in idealno res ne potrebuje učenosti. Zahteva samo udanost, delavnost in odkritosrčnost. S posebnim zadovoljstvom so na včerajšnji večerji slovenski zastopnici ugotovili, da načelo nacljonalne soii-:. ma r napreduje tudi med južnejši-tm brati Misel voditelja napitnice g. Kesa, podjetnika iz Zagreba, ki je dovršil asfaltna dela na Aleksandrovi in Miklošičevi cesti, je bila zahvala bratom Slovencem, ki so podprli domačo rvrdko. Slovenci so zopet tudi tu podučili brate Hrvate in Srbe, da treba v lastni nacijonalni državi negovati osnovni princip napredka in blagostanja prastari, preizkušeni gospodarski bo b ni klic: Svoji k svojim! K on: io ne smemo pozabiti lepih, stvarnih izvajanj inž. Prelovška, ki je z enostav ic jo, samo v stvarnosti živečega tehnika podčrtal racijo-nalno gospodarstvo sedanjega gerent-skega sveta. Brez tega gospodarstva, brez sredstev bi ne bili prav nič zalegli računi, proračuni, konstrukcije, intencije, inicijative m načrti strokovnih uradov ljubljanskega magistrata. Na gerentih in občinskih svetih je, da skrbe za sredstva. Uradništvo bo še po začrtani poti nadaljevalo z delom in ustvarilo še večja epohalneiša dela. To, kar je storila Ljub'jana v zadnjem letu, je brez primere v zgodovini komunalnega gospodarstva. Razumemo govor predsednika hišnih posestnikov g. Pretili a, ki se Je zahvalil občini in gerentom, da so Izvedli tako velika dela, ne da bi bili niti za las povišali dosedanje občinske davščine. G. Freiih smatra taka dela Vodstvo prosvetnega ministrstva začasno poverjeno ministru Trifunoviću. — Pogajanja z Radićem. — Začasna rešitev vladne krize« — Beograd, 17. novembra. (Izv.) Min". strski predsednik Nikola Pašić je včeraj dopoldne sprejel ostavko prosvetnega ministra Vetje Vukičevica. S tem je po splošnem mnenju rešeno to vprašanje, ki Je štiri dni vzbujalo veliko zanimanje v vseh političnih krogih. Ka :or se govori, ima prevzel prosvetno ministrstvo Stepan Radić, ven dar pa o tem še ni odločeno. Mogoče le, da prevzame prosvetno ministrstvo kak drug član vlade. Radič pa bi prevzel njo. gov resor. Bivši prosvetni minister Vukiče-vič Je bil včeraj doooldne sprejet v avdi-jenci pri kralju, kateremu je poročal, >U Je Pašić sprejel njegovo ostavko. Za tem se je Velja Vukičević v radikalnem poslan skem klubu dalje časa posvetoval z nek — t eri m i radikalnimi poslanci. Ob 17. popoldne je imel ministrski pred sednik Pašić daljšo konferenco z zunanjim ministrom dr. Ninčičem o vseh vprašanjih, k! so v zvezi z Vukfčevičevo ostavko. — Radikalni krogi izjavljajo, « da se more vprašanje izpopolnitve vlade, zlasti glede na prosvetno ministrstvo, za v leči fee za nekaj dni, ker ae pričakuje prihod Stepana Radića v Beograd, da se končno reši vprašanje njegovega sodelovanja v vlad O tej stvari se je snoči vršilo v zunanje* i ministrstvu daljše posvetovanje ministrov dr. Ninčiča, Miše Trifunovića in Krste MI1%-tića. Zvečer je kralj podpisal ukaz, s katerim se za vršilca dolžnosti v prosvetnem ministrstvu imenuje minister ver Miša Tri-funović, S sprejetjem ostavke Vel je Vuk?-čeviča je zaćasno zaključena kriza vlad-* Splošno se pričakuje, da do večjih izpre-memb ne pride In da se ianopolni vlada samo z vstopom Stepan a Rad Ha. Iz radikalnih krogov se Je razširila tudi vest. da bo minister ver Miša TrifunoviS vodil posle prosvetnega ministra s*»:t.o par dni, dokler se ne doseže sporazum s Stapanom Radićem o njegovem vstopu v vladj Kakor hitro se resi vprašanje Radičevegi sodelovanja v vladi, bo podpisan ukaz o njegovem tmenovanju in bo Radič takoj nato zaprisežen kot minister. Parlamentarne voiitue v Češkoslovaški Rezultati prvega skruiiniia. — Ofe^rje opozicije. — Ostavka celokupn c vlade« — Praga, 17. nov (Izvirno.) Rezultati prvega skrutiniia v dopoldanskih urah še niso znani, vendar pa se računa, da dobe v prvvrni skrutiniju: češka agrarna stranka 24 mandatov češka klerikalna stranka 21 » komunistična stranka 20 » češka soc.-dem. stranka 17 » češkoslov. socijal. stranka 18 » narodnodemekrat. stranka 5 s živnostenska (obrtn.) str. 3 » Brez mandatov ostanejo: stranka dela C'rana prace, dr. Str^nskv), židovska stranka in Praškova stranka, ki se je odcepila od agrarne. Izmed nemških strank dobe v prvem skrutiniju: »Bund der Landwirte« agrarci socijalni demokratje krščanski socijalci nemški nacijonalci narodni socijalisti — Praga, 17. novembra. (Izv.) V prvem skrutiniju za slovaško in karpatsko Rusijo je bilo izvoljenih 43 poslancev tako, da preostale za drugi in 12 mandatov 2 > 10 » 6 3 2 tretji skrutinij še 27 mandatov. V Slovaški so doslej dofrli: republikanska agrarna stranka 8 .mandatov, zveza poljedelcev in madžarska nacijonal-na stranka 7, Hlinkova stranka 16, komunisti 5, krščanska socijalna stranka madžarskih poljedeiqev r»a 1 mandz:. V Karpatski Rusiji so dobili: republikanska agrarna stranka 1 mandat, zveza poljedelcev in madžarska nacijonal-na stranka 1 mandat, komunisti 3, av-tonomistična stranka Hlinke 1 mandat. — Praga, 17. novembra. (Izv.) Opozicijonalne stranke računajo, da bodo imeli Nemci 6° mandatov, komunisti 37, avtonomistična stranka Hlinke 20, Madžari 15, Poljaki in Ukrajinci 4, skupaj torej opozicija 145 mandatov. — Praga, 17. novembra. Ministrski predsednik Svehla je izročil predsedniku republike dr. Masaryku pismeno ostavko celokupne vlade. Predsednik je ostavKo sprejel ter poveril ministrskemu predsedniku in ostalim Članom vlade začasno vodstvo vladnih poslov. Ostavka je seveda samo formalnega pomena. Nemčija vstopi v poslanilko konferenco Nemčija dobi zastopnika v poslaniški konferenci in v zavezniški vojaški komisiji* — Nota poslaniske konference. — Chaniberlain odklonil plemstvo« London, 17. novembra. Po locarnskfr I proti njenim razorožitvenhn obveznostim dogovarih In sestavi razoroZItvene note se je pojavilo vprašanje o bodočnosti poslani Ske konference In posvetovalne vojaške komisije v Versalllesu. Kakor poroča «DaiIy Telegraph», Je verjetno, da bo poslanička konferenca ostala še nadalje, vendar pa bo vstopil vanjo nemški poslanik, tako da bo prenehala poslovati kot or?an zaveznikov in da bo v bodoče vršila samo posredovalno vlogo v spornih vprašanjih, ki bi nastali na podlagi mirovne pogodbe. Za vsa sporna vprašanja na podlagi mirovne pogodbe ostane »ćveda v vel'avi poravnalno postopanje, določeno na locarnski konferenci V versaillesko vojaško komisijo bi vstopil tudi nemški general s svojim štabom. Ta komisija naj bi proučevala prestopke Nemčije za višek finančne spretnosti In raeljo-nelnega občinskega gospodarstva. Ver-tamemo! Prepričani pa smo, da bo sedaj tudi g. Freiih kot predsednik ljubljanskih hišnih posestnikov hotel tekmovati z ljubljansko občino in da bo od svoje strani pozval Člane, da po možnosti prenove svoje stavbe, da popravijo semintja nekoliko prekomodna pročelja, ki lahko skvarijo dober vtis, ki ga sicer napravi danes bela Ljubljana na tujca. Tudi s te strani treba žrtev, dela m ljubezni, ako hočemo, da mo naše mesto prvo med prvimi v državi •.. Po ogromnih delih, ki so se dovršila letos na ljubljanskem občinskem področju, smemo po pravici ugotoviti: Bela LJubljana vstaja! predno bi se predložili v proučitev Zvezi narodov. Berlin, 17. novembra. Kakor poročajo Usti, se ie vršila dopoldne pod predsedstvom državnega predsednika seja vlade, ki se je bavila z noto poslanlške konference o posledicah locarnske pogodbe. Pričakujejo, da bo še danes prispela zavezniška nota, ki obravnava posledice v razorožit-venem vprašanju. London, 16. novembra. Kakor poroča« jo, bo preje! Chamberlain v priznanje njegovih zaslug za sklenitev locarnske pogodbe ob novem leta angleški red za zasl.i-se. Plemstvo, ki mu ga je kralj ponudil, ie Chamberlain odklonil z utemeljitvijo, da kot sin slavnega Josipa Chamberlaina nima to-berega naslova rajši od imena in naslova svojega očeta. Prestop vojvodinskih radikalov v SOS — Osijek, 17. novembra. (Izv.) V Baranji ni mogla rasen radikalne stranko nobena druga stranka prirejati politični \ shodov, ker je tamošnje prebivalstvo p* osvobojenjn v polnem številu vstopilo v radikalno stranko. Radi brezbrižnosti radi. kalne stranke, zlasti radi nezadovoljstva nad s pora sumom s radičevci prestopajo sedaj tamošnji Člani radikalne stranke v ve. likom Številu v samostojno demokratsko stranko. Večje gibanje v tem pogledu se Je rojavijo v Kneževih Vinogradih v Baranji, kamor so za 15. t. m povabili voditelje SDS, da bi govorili na javni skupščini. — Vsled posredovanja radikalov shod ni bil dovoljen, pač pa se je vršil zaopnidki sestanek, ki se ga je udeležilo okoli 400 s«-Ijakov. Na tem sestanku je bila sprejeta resolucija, v kateri izjavljajo zborovale!, da izstopajo iz radikalne stranke m vstopajo v SDS. Z zborovanja je bil poslan tndi brzojavni pozdrav S. Pribiceriču. RAZDELITEV AVSTRO-OGRSKIH PREDVOJNIH DOLGOV — Dunaj, 17. novembra. (Izv.) Praška konferenca za razdelitev avstro-ogrskin predvojnih dolgov še ni zaključena. Doslej so se zaključila samo pogajanja s konzorcijem inozemskih upnikov. Do srede pa se vrše posvetovanja delegatov nasledstvenih držav. V nedeljo ie bil podpisan zapisnik o dogovoru med zastopniki dolžnikov in upnikov. Tega zapisnika samo romunska delegacija ni podpisala. Uvod pogodbe naglasa, da lahko vsaka država do 15. decembra prekliče svoj podpis. Sporazum ie bil dosežen glede državnih zadolinic Pogodba obsega šest členov in določa člen L vsote nefundiranih dolgov, ki odpadejo na posamezne države. Od avstriskega dolga in sicer od 4 odst zlate rente odpade na Avstrijo 83.9 milijonov goldinarjev, na Poljsko 66.6, na Romunijo 7.4, na Jugoslavijo 9 in na Češkoslovaško 72.6 milijonov goldinarjev. Od 4 in po! odst. zakladnic iz leta 1914. odpade na Avstrijo 61 4 milijonov kron, na Poljsko 21.9. na Romunijo 3.7. na Jugoslavijo 4.5 in na Češkoslovaško 23.8 milijonov. — Člen 3. govori o obligacijah Družbe državnih železnic, člen 4. pa o ogrski fundirani renti iz leta 1910. ZA ZGRADITEV MALIH STANOVANJ — Beograd, 16. novembra (Izv.) Organizaciji %tanovan:skih najemnikov ter hišnih lastnikov sta predložili ministru socijalne politike skupno spomenico, v kateri se pri-tožuietp, da je preteklo že šest oiesccev. odkar Je v veljavi novi stanovanjski zakon, vendar pa vlada Še ni ničesar storila za zgraditev malih stanovanj, dasi se veljavnost stanovanjskega zakona že .iribržaie svojemu koncu. Zato zahtevajo stanovanjski najemniki in hišni lastniki od vlade, naj takoj podvzame primerno stanovanjsko akcijo in naj pred v: .m začne graditi poslopja za državne urade. Od vlade zahtevajo, naj vstavi 30 milijonov dinarjev v državni proračun za zgraditev malih stanovanj, kakor je bilo to določeno v stanovanjskem zakonu. VOJNA ORGANIZACIJA MALE ANTANTE — Bukarešta, 17. novembra. Tu se vrše že nekaj dni posvetovanja vojaških komisij Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Romunije v svrho izgo-tovitve skupnih strategičnili načrtov za države Male antante, uvedbe enotne oborožitve ter vežbanja vojske kakor tudi preskrbe z orožjem in municijo. SOLUNSKI OBSOJENCI PRI KRALJU Beograd, 16. novembra, r. V znanem so« lun skem procesu na smrt obsojena in kasne je pcmiloščena Gr. M:!ov«nović ter Čeda Popović sta ae včeraj zglasila v dvornem maršala tu ter zaprosila za avdijenco pri kralju, ki je njuni prošnji ugodil in ju spre« jel. Sklicanje nemškega parlamenta Berlin, 16. novembra, s. Svet senior-jev državnega zbora je sklenil sklicati državni zbor za 20. novembra. 23. se prične razprava o locarnski pogodbi. Stuitgart, 16. novembra, s. Danes je dospel semkaj državni predsednik Hin-denburg. Članu demokratske stranke je podal izjavo o politiki nemških nacijo-nalcev ter je dejal med drugim: Zagotovili so me, da imam zaupanje cele stranke. Lepega dne pa stojim vsled sklepov te stranke popolnoma sam ter vidim, da je moje stališče omajano. Ta izjava je pomembnejša, ker je bil Hin-denburg. kakor znano, postavljen za kandidata za mesto državnega predsednika na predlog nemških nacijonal-cev. OBKOLITEV DAMASKA Jeruzalem, 1& novembra, s. 500 f ran-cozov je včeraj zasedlo Dumo. Francozi so zavzeli todi druge kraje. Menijo, da bo prišlo kmalu do ofenzive, ker razpolaga geie-ral Gameihi skoraj s 30.000 možmi KRIZA POLJSKE VLADE Varšava, 17. novembra. (Izv.) Na zahtevo dosedanjih strank koalicijske vlade je poverena sestava nove vlade dosedanjemu zunanjemu ministru grofu Aleksandru Skrzvnskemn AVTOMAT. SV\HČHtK praktičen CZH Z LATO NAlrV PRVORAZREDNA MAJUCAl NOVINE ZA RUSIJO IN ŠPANIJO- Beograd, 16. novembra, n. Ministrstvo po* £te je dovolilo, da se smejo novine pošiljati v Rusijo in Španijo po polovični tarifi. Borzna poročila Ljubljanska borza* LESNI TRG. Hrastovi hlodi od 28 cm uapr. 2 ui d. napr. irc. n. p. 6 vag. 460f 460; hrastovi plchi obrobljeni 70, 80 mm, od 2-50 m naprej, fre vag. meja 1400, —; hrastovi plohi neobroblieni 70, 80, 110 tnm, od 2 ra napr. Irc vag. m. —, 1100: bukovi plohi neob-robi j eni 100 mm od 2 m napr. 1, II, monto po možnosti suha fre vag. meja 580, —. 2ITNI TRG. Pšenica bačka 76 kg, fco. n. p., blage 240; koruza stara, par. Novi Sad, blago 160; koruza stara, par. Ljubljana, blago 195; ko? ruzs, umetno sušena, par. Novi Sad. blagi-144; k oru/.a umerno sušena, fco. vag. Topola, blago 142.50; koruza nova. Času primerno suha z kval. gar., fco. vag. Novi sad, 2 vag.. denar 110, blago 110, zaključki 110; otrobi debeli v vrečah, par. Novi Sad, 1 vag. de^ nar 145, blago 145, zaključki 145; otrobi, drobni, fco. na M. post. denar 110; oves bač? ki, fco, n. p^ blago 170; oves, sremski, sla^ vonski, fco. n. p., blago 170; ajda, domač«, fco. vagon Ljubljana, blago 280; pro>o do-mače, f"0. prekm. post., blago 215; krompir bel. fco. n. p. prekm., blago 62; fižol bel, ban. v eg. vr. b/n, par. Postojna, blago 275; fižol rjav, blago 260; orehi dol. fco. n. p-, blago 850; jezice blago 225; seno sladko, stisnjeno fco. n. p. Štajersko, blago 75; senu polsladko, blago 60; slama stisnjena, blagr 50. EFEKTL 2 H % drž. renta za vojno škodo 313, 1% in vest. pos. iz L 1921 76; Celjska pose« jilnica d. dč 200—205; Ljubljanska kreditna banka 210; Merkantiina banka 100—102—101 Prva hrvatska štedionica 960; Kreditni za* vod 175—185; Strojne tovarne in livarne 120; Združene papirnice 120—126; Stvabna dru i ba d. d. Ljubljana 100—110; Sešir d. d. 14o —150; ±Y» % kom, zad. dež. banke. 20—22; 4Vj% zast, L kr. dež. bnke 20—22. Zagrebška borza Dne 17. novembra. — Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.8525—10.931, Prag*. 16632, Pariz 225.30—229.30, Newyork 56.128 do 56.728; London 272.89—-274^9; Trst 225.44—227.84; Berlin 13.388—13.488; Duna| 790.SO—800.S0. — Valute; dolar 55.43—56^X5. EFEKTI. 7% invest. posoj. 1921 75—76, 2%% drž. resite za ratnu štetu 313—314, Ljubljanska kredima 210, Hrv. eskomptna banku 123—123, Kreditna banka Zgb. 133—134, Hipotekarna banka 64—65, Jugobanka 110 —111. Praštediotia 950—955. Slavenska banka 49—50, Eksploatacija 42—46, Drava d. d. Osijek 250, Šećerana, Osijek 490, Iste d. d. 60, Nihag 30, Gutmao 380—390, Sla-veks 150, Slavonija 43—43.50, Union, paromlin 400—410; Vevče 120, Agria 46*/t—i 48. Inozemske borze — Curih, 17. nov. Borza: Beograd 9.20, Pariz 20.75, Newyork 518,*/», London 25.14 Vs, MHan 20.725, Praga 15.375, Dunaj 73.10. — Trst, 17. nov. Predborza: Beograd 44.15—44.30, London 100.25—100.75, Pariz 121.15—121.25, Newyork 25—25.10. Praga 74—74.50, Dunaj 350—360, Curih 482—183. w 1!H 2. vitek «n*d«m« TORPEDO o tfthftfk* BIAHCNI g najceneje pri Jem____Palača Ljubljanske KtAVAf kreditne banke in • ^B^0W ^% Gosposvetska c 14 Vrt Mflerntatml MU ta oprt stran 2. •SLOVENSKI NAROD« dne 18 novembra 1925. Stev. '263 Ljubljansko občini delo 1. 1925 | Nove cestne gradnje, razširjena elektrarna« — Zasluge min. n. r. dr. Žerjava in njegovega pomočnika Iv Mohoriča. — Racionalno gospodarstvo brez novih davščin« — Cilj bele Ljubljane: postati najmoderneje urejeno mesto v državi! Svečana otvoritev Miklošičeve Vcčcria v "t**™* ceste Ljubljansko prebivalstvo, zlasti ono, ki stanuje v bližini velike Miklošičeve ceste, je včeraj doživelo nevsakdanje slavje. Ob pri* sotnosti raznih dostojanstvenikov, magi« stratnih uradnikov, gerentskega sveta, zu# nanjih občinskih zastopnikov m ob prilični udeležbi radovednega občinstva, se je vče* raj ob zvokih godbe Dravske divizije sve* čano otvorila danes naj ponosne jša in naj. modernejše zgrajena veiikouiestna cesta Ljubljane: Miklošičeva cesta. V času, ko je navdušenje za rojstno občino in za napre* dek bele Ljubljane 6koro popolnoma iz* umrlo, je včerajšnja simpatična prireditev prvi znak, da bo tudi Ljubljana obnovila kult rodnega mesta, ter začela negovati po* nos in ljubezen do našega belega mesta. — Godba je odkorakala izpred magistrata do konca Miklošičeve ceste, nakar se je vrnila do Justične palače, kjer je priredila kon* cert. Občinstvo je živahno komentiralo do* godek, občudovalo nenavadno razkošno raz* svetljavo, krasno asfaltno promenado itd. Uvidelo je, da je dovršeno brez hrupa, brez demagogije eno največjih del, odkar obsto* ja Ljubljana. Zato je tudi umestno, da se praznuje v širšem obsegu in da se ljubi j an* Ijansko občinstvo pritegne k slavju v izdata nejši meri. Povsod drugod znajo ceniti na« predek lastnega mesta, povsod beležijo ta* fco veliko delo, kakor je dograjen je Miklo* sičeve ceste, kot izreden dogodek. Prepri* cani smo, da bo nova Miklošičeva cesta znatno pripomogla k obnovi nekoč tako Žive ljubezni do bele Ljubljane. Po intimni svečanosti na Miklošičevi cesti se jc gerentski svet z mestnim stro« kovnim uradništvom in zunanjimi gosti nas potil v razširjeno elektrarno, kjer se je vršil pregled novih prostorov in strojev. Inženjer Sonc je tolmačil naprave in razlagal po* vabljencem poedinosti. K poslopju elektrar* ne se je dozidalo novo poslopje, v katerem so postavljeni novi električni stroji: dva velika Diesel^motorja z dvema generator* jema. Diesel«motorje je dobavila «Graška tovarna za stroje in vagone*, generatorja s pritiklinami in ostali električni materija! pa tvrdka «Elin». Montažna dela je vodil di* rektor «Elina», inž. M i k 1 a v c, ki je tudi z redkim strokovnjaškim znanjem montažna dela dovršil tako, da so stroji pripravljeni za brezhiben obrat. Montažna dela so tra* jala štiri tedne. Teža obeh generatorjev zna* ša 15 ton. Država je na intervencijo sloven* skih naprednih poslancev popustila pri samih teh strojih nad 100.000 dinarjev carine, kar jc s tem bilo prihranjeno ljubljanskim davkoplačevalcem. Tudi v tej sporedni za* devi gre velika zahvala ljubljanskega prebi* valstva ministru n. r. Gregorju Žerjavu in njegovemu bivšemu pomočniku, tajniku jg. Ivanu Mohoriču. Tvornica sama jc rabila pet mesecev, da je izgotovfla generatorja, kar posvedočuje v zadostni meri izredno mehanično preciznost in kompliciranost ob najmodernejši konstrukciji teh dveh novih strojev ljubljanske elektrarne. Naročeni so bili začetkom februarja, izgotovljeni kon* cem julija. Vodstvo mestne elektrarne je pri celi akciji postopalo sila dalekovidno. Raz* sir jena elektrarna je zamišljena kot provi* zoričnu kalorična centrala za bodočnost, ko bo Ljubljana razpolagala s primerno vodno centralo na Savi in bo ljubljanska elektrar* na predstavljala rezervo za slučaj preniz* kega vodnega stanja bližnje Save. Razširje* na elektrana more kljub temu ob primerni potrebi postaviti še druge stroje. Tako je dovolj prostora za parno turbino, še en Die* sel*motor, za pretvarjalce itd. Zelo sodob* ne so tudi varnostne in higijenske naprave, armature itd. Novi stroji proizvajajo tro* fazni izmenični tok in bodo služili razsvet* I javi in konzumu električnega toka v pred* mest jih, dočim bodo dosedanji stroji pro* izvajali istosmerni tok za središče mesta. — Stare in nove stroje vežejo p sebni pre* tvarjalci. Duša vseh teh del, s katerimi je za desetletja rešeno vprašanje električnega toka na področju ljubljanske mestne obči* ne, je bil tihi in skromni ravnatelj mestne elektrarne, g. inž. Alojzij Ciuha. Postavil si je neveni j iv spomenik. ski dvor». Zvečer ob 9. se je vršila v restavraciji •Ljubljanski dvor* intimna večerja, kateri so prisostvovali predstavnik vlade, gerent* ski svet, strokovno magistratno uradništvo, ki je vodilo gradbena dela tekom 1. 1925., nadalje lastniki izvršujočih tvrdk, zunanji zastopniki in novinarji. V posebni sobi so večerjali monterji in delavci, ki so sodelo* vali pri delih v elektrarni in pri tlakovanju ljubljanskih cest. Po večerji, ki jo je pripravil z redkim okusom in strokovnjaštvom šef restavracije «Dvor», g. Pupovac, ki je osebno vodil vso poslugo, je prvi povzel besedo predsednik gerentskega sveta, g. dr. P u c. Pozdravil je velikega župana g. dr. B a 11 i č a in ostale prisotne gospode, podčrtal intimni značaj večerje," ki je po uspešno dovršenem delu zbrala sodelavce h prijateljskemu večeru, da si obnove%smernice m nagibe, ki so vodili ljubljanski magistrat in sodelujoče pri tako velikih delih, kakor je ljubljanska klavnica, razširjena mestna elektrarna in dokončano tlakovanje glavnih ljubljanskih ulic. Vse v najsodobnejšem stilu. Gosp. gerent je pre* čital prisotnim pregledno listo v letu 1925. dovršenih gradbenih del, ki so na mah iz* premenila lice bele Ljubljane in jo postavila med prva mesta naše države. V 1. 1925. so se zgradili: Novi asfaltni hodniki v Knaf* lovi, Gledališki, Beethovnovi, Studentovski, Floriianski, Tavčarjevi ulici, na Vodniko* vem, Krekovem, Sv. Jakoba trgu, na Miklo* si če vi cesti. Skupno 2600 m širokih robni* kov, 100 m ozkih robnikov in 6300 m2 as* falta. Novi porfirni hodniki so se zgradili v Igriški ulici, na Sv. Petra cesti, na Vidov, danski cesti, v Komenskega ulici. Brez Ko* menskega ulice, ki je še v delu 600 m, porf. robnikov in 750 m2 porfirnih plošč. Tlako* vala se je Studentovska ulica z drobnim granitnim tlakom. ,— Asfaltna cestišča so se zgradila na Miklošičevi cesti in v Tav* carjevi ulici, skupno 6414 m2 asfaltnega tla* ka. Tudi so se nadalje otvorile nove komu: nikacijc Žibertova ulica v Šiški, del Lepega potu na Mirju, del Marmontove ulice na Mirju. Nadalje se je zgradilo otroško igri* šče na novem tivolskem parku. Novi pre* hodi se delajo na več krajih mesta. Večje preuredbe in razširjave so se dogotovile v delu Streliške ulice, v ulici Rimske legije, * delu Aškerčeve ulice, v Tobačni ulici, del Ceste v Rožno dolino, del ulice na Mirju, del Glinške ulice, del Žitnikove, del Za* družne ulice. Končno se je uredil Vodniko« trg (živlski trg). Vsa ta ogromna dela so bila mogoča, ker je med ljubljansko občino in vlado na Bleiwesovi cesti zavladalo razmerje, ki ga je težko najti v zgodovini. — Nadalje je dr. Puc omenil podporo, ki sta jo dala ge* rentskemu svetu min. n. r. dr. Gregor Z e r* j a v in tajnik g. M o h o r i č, ki sta izpo* slovala pri finančnem ministru, da je drža* va stavila ljubljanski občini del kaldrmine na razpolago. Z racijonalnim gospodarstvom v mestni elektrani so se nove naprave že vnaprej eskomptirale, tako da so nove in* vesticije deloma že pokrite po večjih do» hodkih in z narastlim kon rumom. Nadalje je dr. Puc podčrtal širokogrudnost in pa* trijotičnost ljubljanskih carinskih organo>, ki so ljubljanski občini, v pravem duhu za* konskih predpisov Šli na roko, kar upa, da bodo tudi v bodoče storili. Sodelovala je nadalje gradbena direkcija, podjetniki, brezkonkurenčna uradniška elita ljubljan* skega magistrata, kakršno je redko najti zbrano v kakem mestnem uradniškem ka* dru. Podčrtal je končno zasluge podjetnika Antona Resa, ki je izstopil iz sindikata, da je omogočil najnižjo ponudbo. Dr. Puc je po pravici naglašal, da so se vsa ta epehal* na dela izvršila brez najmanjše nove obre* menitve ljubljanskih davkoplačevalcev in da se je vse storilo na podlagi enoletnega intenzivnega dela, studiranja, proračunjava* nja in interveniranja, tako da je pozitivno delo rodilo naravnost zgodovinske sadove. Za napitnico dr. Puca so se vrstili go» vori staroste naših delavcev na polju tuj* skega prometa g. dr. Krisperja, gerent« Turka, podjetnika Resa, nadsvetnika Z u p a n c a, dir. Frelovška in drugih. Animirana večerja se je zaključila ob 1. Udruženje slovenskih avtonomnih nest Razne okoliščine, komunal no*gospoda r * ska in politična izkustva zadnjih let so do« kazala, da treba misliti na ožjo svezo med slovenskimi mesti ter da treba v svrho utrditve avtonomnih pravic slovenskih mest misliti na tesnejšo zvezo. Vrsta skupnih in* te reso v narašča z vsakim dnem, tako da je postalo vprašanje, ki se tiče energičnega za* stopa interesov slovenskih mest napram dr* žavni oblasti, doma in v Beogradu, kakor osnovnih, avtonomnih pravic, že pereče. —-Predsednik gerentskega sveta v Ljubljani, dr. Puc je z ozirom na to izb~al včerajšnjo svečano zaključitcv letošnjh gradbenih del mestne občine ljubljanske in povabil za* stopnike slovenskih mest na sestanek v Ljubljano. Sestanka so se udeležili: dr. L e* s k o v a r, mariborski župan, dr. H r a š o* ve c, celjski župan; dr. Senca r, ptujski župan, nadalje magistratni ravnatelji gg. dr. Za r n i k iz Ljubljane, Kochler iz Maribora in Š u b i c iz Celja. Na sestanku je poročal magistratni rav* natelj dr. Z a r n i k o načrtu novega občin* skega reda in o potrebi domovinskega, dr* žavljanskcga in ubožnega zakona. Temu po« ročilu je sledil referat mag. svet. dr. Fuxa o zelo važnih socijalno*političnih načrtih. Iz poročila in sledečih razgovorov se je ugotovilo, da obstojajo med slovenskimi mesti dejanski in številni interesni kontakti. Sklenjeno je bilo. da se osnuje radi tega v skupno zaščito interesov in v varstvo av* tonomnih pravic slovenskih mest *Udruže* nje slovenskih avtonomnih mest» s sedežem v Ljubljani. Udruženje bo na zunaj zasto» pano po tajništvu v Ljubljani. Po končanem sestanku se je vršil v re* stavraciji «Zvezdi» skupni obed. Predsed* nik ger. sveta dr. Dinko P u c je pozdravil novoustanovljeno udruženje, ki mora pri primerni inicijativi in energiji doseči velike uspehe. Nova ustanova je tudi v nacijonal* no*poIitičnem oziru dragocena, ker nas to* pijo tu prvič naša štajerska mesta kot stebri narodne ideje. Napitnci dr. Puca se je za* hvalil mariborski župan dr. L e s k o v a r. Se včeraj je Udruženje odposlalo na pristojno mesto v Beograd odločen protest proti nameravani ukinitvi Poštne direkcije v Ljubljani. Novi organizaciji, ki se je porodila iz globokega izkustva in ki je namenjena kar najaktivnejši in kar naj iskrene jši komunal* ni politiki naših mest brez najmanjše sepa* ratistične primesi, želimo obilo uspehov! i Protest Čehosiovakov in Jugo-slovenov v Pragi V Pragi, 15. nov. Ogabno nasilstvo tržaških fašistov, izvršeno na jugoslovenslrih bratih, je Izzvalo v češki in jugoslovenski javnosti 6ilno ogorčenje in splošno obsojanje. Pod tem vtisom je bil sklican v petek 13. t. m. protestni Bhod, ki se je vršil v veliki dvorani Meščanske Besede. Bila je polna udeležnikov ne le iz jugoslovenskih in čeških, marveč tudi iz ruskih krogov, čeprav je bila tacaš cela vrsta volilnih shodov. Shod je potekel dostojno in se razvil v krasno manifesta, eijo za češkoslovaško - jugoslovensko pobratenje in za slovansko misel. Otvoril je shod M. TJ. dr. Semerad, pripominjajoč, da se ima dokumentirati naše sočustvovanje s tlačenimi brati Slovenci. Na-š nastop ni naperjen proti vladi m italijanski državi, marveč proti onim, ki so zakrivili nasilje. Za predsednika je bil izvoljen Roko Bradanovič hi za podpredsednika advokat dr. Mandič, ki Je bil tudi glavni referent. Za njim Je govoril tudi urednik Vavrinek, potem Kovačevič, za nJim Še dr. Mullner, na kar je bih* sprejeta nastopna resolucija: rJugosloveni v češkoslovaški republik1, združeni s češkoslovaško brez razlike strank, protestirajo ogorčeno in z največjim poudarkom pred forumom cele Evrope proti opetovanemu in nezaslišanemu nasilju, izvršenemu na nesrečni in trpeči jugo. slovenski manjšini v Italiji. Izjavljajo, da to nasilje, nedostojno vsakega kulturnega naroda, toliko bolj utr- juje pri vseh občutek bratske ljubezni m veze simpatije celega sveta za zatirano in ubijano jugoslovensk • manjšino ter za nje. nega junaškega voditelja dr. Jos. Wil-fana. Upajo trdno, da izposlujejo jugoslovenski krogi trpeči manjšini svojega naroda primerno zadoščenje kakor tndi jamstvo, da se podobni obžalovanja vredni do. godki ne bodo ponavljali. Proglašajo slovesno solidarnost Čehosiovakov in Jugoslovenov na poti borbe za zmago velikega vsako nasilotvo izločujočegi Slovanstva.« Sklenjeno je bilo, da se odpošlje reso lucija predsedniku beogradske skupščine, da se prečita v plenarni seji, dalje se Dru. štvu narodov in inozemskim 6vetov :■; dnevnikom. S. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča v Linblfeni. DRAM A. Začetek ob 20. zvečer. Torek, 17. novembra: «Zapeljivka». Premi* jera. Izven. 251etnica umetniškega delova* nja gospe Polonice Juvanove. Sreda, 18. novembra: «Za narodov blagor*. Red C. Četrtek, 19. novembra: Zaprto. Petek, 20. novembra: aZimska pravljica*. F. Sobota, 21. novembra: aZapravljivka*. D. Nedelja, 22. novembra: Ob 15. pop. aKrs pan mlajši*. Izven. — Ob 20. zvečer: «Pc* gica mojega srca.. Izven. Ponedeljek, 23. novembra: «Za narodov bla* gor». Red B. OPERA: Začetek ob H 20. zvečer. Torek, 17. novembra: Zaprto. Sreda, 18. novembra: «Hoffmannovc pripo* vedke». Red B. Četrtek, 19. novembra: «Povratek», «Fauno* va no» in «Svatovac*. Red E. Petek, 20. novembra: Zaprto. Sobota, 21. novembra: aOrfej v podzemlju*. Izven. Nedelja, 22. novembra: Zaprto. (Gostovat nje v Celju.) Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. tt Polonca Juvanova Danes slavi 251etnico svojega gledališkega delovanja naša domača igralka Po-lonica Juvanova Rojena leta 1884. v W«. Mengešu, je prišla leta 1899. k slovenskemu gledal'šču ter delovala pri njem z največjim roi^tvovanjem, večinoma za mal l-ono-rar ter z redko vztrajnostjo najprej pri opernem zboru, kot mala solitska pri opereti, nato kot igralka manjših in čim da'je večjih dram. ulog, da je naposled postala izvrstna igralka v veselih in tragičnih ulo-gah, v tujem in domačem repertoarju. — Učitelji so ji bili Inemann, Dobrovolnv, Dragutinovič, Borštnik. Nučič in Šest. Iz najbolj skromne delavke se je z lastno rr.-ir-Ijivostjo dvignila do ugledne igralke naslovnih ulog. — Njena birmanska botra, te danja sobarica pri Souvanu, do katere čuti Jubilantka še sedaj globoko hvaležnost, je nagovarjala njeno mater, naj bi dala dekle*, ce v šolo. Mati se je spočetka upirala, toda končno je le privolila, in Polonica je vstopila v Uršuliosko šolo, kjer je bila vseskozi odlienjakmja. Za časa njenega šolanja sta ji bili posebno naklonjeni tudi Sou-vanovi gospodični, sedanja gospa Rozi dr; BIeiweisr>va in gospa Alma Urbančeva. Isfco. tako je skrbela zanjo tudi ga. Pranja dr. Tavčarjeva. Ni še dolgo temu, ko je jubi lantka omenila šegavo, da se zelo dobro spominja, kako »izvrstno je bilo kislo zelje iz Tavčarjeve kuhinje«. V dramatični šoU je imela še razne nedostatke, ld jih je z močno voljo skušala odstraniti. Tako n. pr ji je nekoč rekel tedanji dramski režiser R. Innem ann: » Saj drugače čisto dobro igrate; le nekoliko nerodna ste in — jec. ljate!« _ Polonica mu tega ni zamerila; pač pa ga je brž vprašala, kako naj se jec 1 janja odvadi. G. Innemann ji je svetoval, naj tiste besede, katere težko izgovarja, ponavlja toliko časa, da jih bo izgovorila gladko. Polonica je vzela knjigo in hajd na klopico! Tam je vse besede, katere so ji delale preglavico .glasno ponavljala do tlej, da so ji šle gladko z jezika. In kmalu se je odvadila jecljanja Dane« govori jasno in lepo. Nad 80 ulog je kreirala tekom 2l letnega svojega igranja; znana je po vsej Sloveniji. K njenemu jubileju resnega dela in lepih uspehov ji torej lahko iskreno čestitamo. — Pri predstavi Offenbachove opere Hoffmannove pripovedke poje vlogo An-tonie ga. Vika čaleta. Ostale vloge so sledeče zasedene: Giuletta — ga. Poličeva, Olimpia — gna. Kocuvanova, Nikolaj — gna. Potubčkova, Hoffmann _ g. Banovec, Lindorf, Coppelius, Dapertutto in Mir — g. Rumpelj, Crespel — g. Zupan, Spalan. zani — g. Mohorič, Herman — g. šubelj iti. Opera se poje za red B. — V drami pa se uprizori Cankarjeva komedija i Za narodov blagor«. Red C. — Mestno gledališče v Celju. V uedv> ljo, dne 15. t. m., popoldne so uprizori1 j domači igralci Moliereovo komedijo *Oe< r. gp Dandin« ali »Prevarani soprog« .Glo.i .. lišće je bilo dobro obiskano. Igra jo bila deloma podana v karikaturah in ne z ono umerjenostjo, ki jo zahteva resno gledali, šče. Najboljše so rešili svoje vloge ga Vorbacb-Sadarjeva ter gg. Pere in Volu. šček. Občinstvo je bilo zelo ■ftrtlrIptlllrt no in se je doloma zabavalo na svoj r*AHU Igra ni doživela gleinliSk^sri usi>eha. — Vodstvo po razstavi. V sredo 1>>. t m. popoldne ob 3. priredi Društvo Ljubiteljev poljskega naroda vodstvo po razstavi moderne pol; \e grafike v Jakopičevem pa. vil Jonu. Vodil bo g . dr. Štele. K nenavad-no poučni prireditvi vabi prijatelja lepo umetnosti, zlasti umetnosti velikega polj. skega naroda. Odbor. smmuE m Si je, da se prepričate, da eden par nogavic z žljjom in znamko (rdečo, modro ali zlato) „ključ" traja kakor Štirje pari drupi* Dobivajo te v prodajalnah, Politične vesti __ Klerikalci proti pravicam naše države. Klerikalni posl. dr. Hohnjec je vloži vs kupščini vprašanje na zunanjega ministra, v katerem ga opozarja, da pripada zavod sv. Jeronima izključno Vatikanu in l% je z ozirom na to corkvena last. Dr. Hohnjec označuje posredovanje našega poslaništva v zadevi zavoda sv. Jeronma kot žaljivo za Vatikan in vprašuje, ali namerava naša vlada varovati cerkveni značaj zavoda sv. Jeronima v Rimu. Nadalje vpra. *uje zunanjega ministra, ali mu je :a^o retaktiio postopanje našega poslaništva i-rj Vatikanu in kaj namerava pod vzet i % ozirom na netočne vesti, ki so se pojavue v Ustih glede zavoda sv. Jeronima, češ da prihajajo te vesti iz znanega sreLšča. v Rimu, ki hoče onemogočiti zaključltev konkordata. Stališče klerikalcev proti !nti*re-30»:i naše države v zadevi zavoda ^v. .Vo cma je vzbudilo v vseh političn'-i krogih mnogo ogorčenja. Značimo je, da so k"'c r.kal«i v svojih zahtevah popolnoma o-aiu. Ijeni. Abd-el-Krimova armada. Francoska poročila naznanjajo, da bi bile vojne operacije v Maroku že docela končane, da bi bil Abd-el-Krim obkoljen in da treba sedaj le še političnih pogajanj. Novinarji, ki priha jajo na Abd-el-Krimovo bojišče, pa poročajo po zadnjih listih, da, dokler obdržo čete Francije, Španije in Rifa svoje dosedanje sile, lahko Abd-el-Krim računa na to, da bo vzdržal vojno še nadaljnje leto. Fran. cozi mislijo, da bodo prihodnjo spomlad po. polni gospodarji Rifa, ali Rifani pravijo, da se oni lahko bore kar naprej, kdo ve, še koliko časa. Jedro armade tvori rod Beni Urriagel, iz katerega je tudi Abd-ol-Krim, Iz tega rodu so oficirji pri vseh četah. Skupno število Abd-el-Krimovih £et se ce. ni na približno 40.000 mož. To šfevilo je sicer majhno, ali topografične In klimatlč. ne razmere podesetorijo moč vojaštva. Maroški ljudje so skrajne zmernosti in izhajajo z malenkostno hrano. Vsa oprema armade se nahaja na ramah vojakov. Ljudje so vztrajni in verujejo v svojo pravico. V. L Križanovska: IOčJ 0 braliestvu nesmrtnih Roman. Ebramar se je na ves glas zasmejal in me Voka-vo pogledal: — Kaj meniš, koliko časa je minilo, odkar si zapustila Rim? — Kakih deset let bo, — sem odgovorila v zadregi. Ebramar se je še glasieje zasmejal. — Tvoj odgovor, Nara, mi je nov dokaz, da marljivi ljudje sploh ne opazijo, kako Čas hiti Štirideset let je že minilo od tvoje drame, ki bi se bila spremenila v tragedijo, da te nisem pravočasno rešil. Tvoj oče je star zdaj osemindevetdeset, ti pa petdeset let. Od groze sem zakričala. Torej sem bila Že stara. In vendar se mi je zdelo, da se nisem prav nič spremenila. Ozrla sem se na Ebramarja. Bil je še vedno tridesetletni mladenič. V njegovih črnih kodrih ii bilo še nobenega sivega lasu, pogled mu je žarel v mladostnem zanosu in gibčnost njegovih udov le pričala, da je Ebramar v cvetu let Uganil je mojo tnisej in dejal smeje: — Pomiri se! Slavohlepje te ni zaslepilo. Res ti še mlada in lepa, Iz omare je vzel in mi podal ogledalo iz neke čudne tvarne. Bilo je popolnejše kakor sedanja ogledala. Dotlej sem rabila samo loovinska ogledala. Boječe sem se pogledala in prepričala, da su na mojem obrazu res ni spremenila nobena poteza. — Zdaj sama vidiš, — je dejal Ebramar, — da se ti ni treba bati rimskega pravosodja. Licinija bi morala biti sivolasa, sključena matrona, ne pa pre-lestno bitje v polnem cvetu sedemnajstih let. — Ebramar! Kakšen čudež se je zgodil z menoj? Kaj znanost res pozna tajnost večne mladosti? — sem vzkliknila. — Pride Čas, ko vse izveš. Zdaj se pa pripravi na pot. Cez tri dni odpotujeva v Rim. Ne bom podrobno »opisovala najinega potovanja. V Aleksandrih sva se znova preoblekla v grška oblačila. Kot atenski modrijan se je Ebramar izkrcal v Rimu s svojo ženo Evhariso. Sel, ki sva ga poslala naprej, je najel v mestu hišo in tako je bilo že vse pripravljeno za najii sprejem. Lahko si misliš, kaj sem čutila, ko sva se peljala z Ebramarjem po istih ulicah, po katerih so me nesli nekoč v grobnico. Spomin na mrtvaški sprevod z menoj kot živim mrličem je bil tako strašen, da bi bila kmalu omedlela. Drugi dan po prihodu mi je Ebramar dejal, da je mojega očeta že opozoril in da se lahko odpeljem popoldne k njemu. Stopivši v sobo sem zagledala v naslonjaču sedečega starca, ki je bil tako suh, da se mi je zdel kaloor živ okostnjak. Kraj njega je stal drug sključen starec s sivo brado ii zgubanim licem. Njegove oči so se mi zdele znane, vendar pa ni bilo časa iskati v spominu, kje sem tega moža že videla, ker sta oba zamolklo vzkliknila, ko sem odgrnila paj-čolan. Oče je bil tako razburjen, da je omahnil, in mislila sem, da umira. Pokleknila sem, objela njegove noge m jih začela poljubljati. Končno je odprl oči, me prijel za glavo ter se molče zagledal v moj obraz. Ko se je mak> poleglo njegovo veselje in presenečenje, da me je po tolikih letih zopet našel, — mi je pokazal drugega starca, ki je molče slonei ob steni in zakrival obraz z rokami — Poglej! Kaj ga res ne spoznaš? To je Kreon, — je dodal tiho. Vsa presenečena sem se približala Kreonu, mu podala roko in zašepetala: — AH me nočeš videti? Kreon je dvignil glavo, me obupano ia otožno pogledal ter odgovoril: — Težko te je gledati! Jaz sem sključen starec, — tebi pa so bogovi naklonili večno mladost. Dočim se je krivil moj hrbet pod težo izgube najdražjega bitja, dočim sem osivel od tega najtežjega udarca, je živel srečni izdajalec z žensko, ki sem joTJnbil jaz. Obljubil mi je, da jo reši in vrne meni. pa mi jo je ukradel. Vsega je imel v izobilju in vendar je ugrabil nesrečnežu njegov edini zaklad. Mene in tvojega očeta ie pa obsodil na neznosno sa-motarstvo, — je dodal in stisnil pesti. — Krivičen in nehvaležen si! — sem odgovorila strogo. — Komu, če ne njemu, se morava zahvaliti, da sva se rešila strašne in sramotne smrti? Ce bi bil ti bolj potrpežljiv in pameten, bi lahko pobegnila skupaj. Ne bila bi zločinka in vse bi se bilo izteklo drugače. Kreon je prebledel in povesil glavo. Nemo gorje ga je potrlo in zato se mi je zasmilil. Približala sem se mu in ga poljubila. — Pozabi in odpusti vse, kar se ne da več popraviti! Bodiva prijatelja in zahvaliva se bogovom zato, da so nama omogočili svidenje. Končno smo se pomirili. Oče mi je povedal, da je preiel po mojem osvobojen ju od Ebramarja samo lakonično pismo: »Rešena ie«. Minulo je več let, toda o meni ni bilo ne duha ne sluha. Ta Čas je moj brat Kaj umrl, svakinja se je pa drugič omožila. Misleč, da sem se morda zatekla s Kreonom na Grško in da si ne upam pisati, je odpotoval oče v Atene, kjer je našel Kreona. Tudi on ni ničesar vedel o meni. Očeta je sprejel zelo prijazno in skrbel zanj kot lastni sin Pobratila sta se in preživela več let na Grškem. Stev. »SLOVENSKI NAROD« dne 18. novembra 1925, Stran 3 Dnevne vesti. V Ljubljani, dne — Javen škandal. Pred meseci §mo poročali, da je oddala železniška uprava kolodvorsko restavracijo na Jesenicah Nemcu Maksu Schescha-regu in označili to kot javen škandal, ki je tem večji, ker je to dejanje izvršila državna uprava, katera bi v prvi vrsti morala čuvati državne in narodne interese. Temu protestu se je pridružila vsa slovenska javnost, ki se zaveda, da obmejne Jesenice niso tla, kjer bi smela državna uprava v svoji narodni brezbrižnosti nastavljati elemente, ki po svoji nacijonalni in politični orijentaciji niso prijatelji državne, še manj pa narodne misli. Sprememba restavfaterja na Jesenicah bi se imela izvršiti že 1. oktobra. Toda enodušni odpor proti namestitvi Nemca ^ kot restavrater j a na tako gorečih tleh, kakor so Jesenice, je sprva železniško upravo vendarle osupnil, da je za nekaj časa odložila ipvršitev svojega nezaslišanega ukrepa. Zdelo se je že. da se končno vendarle ukloni ogorčenemu protestu vse slovenske javnosti. A zmotili smo se. Železniško ministrstvo je suvereno odklonilo vse ugovore in tehtne pomisleke in se preko državnih in narodnih interesov postavilo na čisto fiskalno stališče ter definitivno oddalo jeseniško restaviacijo — zagrizenemu Nemcu in s tem zagrešilo tedanje, ki si ga svoječasno ni upala izvršiti niti avstrijska železniška uprava! Doslej je bil na Jesenicah — tudi pod Avstrijo — restavrater naše gore list, šele jugoslovenska železniška uprava si je sedaj pridobila klavrno slavo, da je na Jesenice'spravila za restavraterja Nemca! — Ugotavljamo to ad perpetuam rei memoriam, obenem pa sporočamo, da pričnemo proti temu njenemu protežirancu naj-neizprosnejši boj. Predno more prevzeti nemški restavrater svoje mesto, se mora izkazati z dovoljenjem, da sme izvrševati gostilniško obrt. Tako stoji v odloku z dne 9. 11- št. 61.012 VI/25. Pozivamo gostilničarsko zadrugo in obrtno oblast, ki bo gotovo bolj umela naš odpor, naj storita svojo dolžnost in odrečeta svoje dovoljenje! Na Jesenice spada naš človek, to bodi njiju geslo! — Nekaj, kar bi smeli pri Nemcih posnemati. Nedavno so priredili po vsi Avstriji dan štedenia. V vseh šolah so ta dan razpravljali pri pouku računstva, zgodovine in materinega jezika o gospodarskem in moralnem pomenu štedenia. Nemcem, tako v Avstriji, kakor v Nemčiji, se mora priznati poleg delavnosti tudi varčevanje. To dv»oje je za nemški narod najboljša oborožitev, ki jih približuje polagoma, toda sigurno k začetnemu cilju. Kakor so Francozi po nesrečni vojni 1S70.—1871. s podvojenim delom in sledenjem že skoraj v enem desetletju zacelili vse rane izgubljene vojne ter zbrali ogromno milijonsko vojno odškodnino, ki jim jo je naložil Bismarck; po istih načelih delajo sedaj Nemci. Na zmaj jadikujejo o velikem siromaštvu, da morejo pri lahkoverni Antanti zbujati usmiljenje za odpis oziroma oddolžitev vojnih odškodnin in reparacij, doma pa delajo s podvojeno marljivostjo in Štedijo. Pravijo, da je vsaka večja vojna narode iztrez-niia in jih zbudila k novemu gospodarskemu napredku. Pri nas pa dela zgo* davila izjemo. Še vedno živimo v povojnem deliriju, iztreznenje še ni seglo do nas. Vse stoka pod pezo davkov, draginje in nezdrave valute, toda veselice se prirejajo na vseh koncih in krajih, odpirajo se vedno nove gostilne, naj neumne i ša moda je zasužnjila poseb* no novi rod ter zahteva najmanj deset* krat več ktot davki. Svoječasno smo navajali mladino k štedenju potom poštne hranilnice in hranilnikov, kakršii so se dobivali pri nekaterih denarnih zavodih. Sedaj, ko imamo zopet kovani drobiž, bi naj hranilniki zopet stopili v akcijo, da dobi že mladina smisel za Štcdenje. — Volitve v Svet slušateljev Ljubljanske Univerze. Tok časa je prisilil na%^ akademike, da tudi oni resno mislijo na svojo stanovsko organizacijo. V želji po ugodni rešitvi mnogobrojnih, perečih soc"-jaluih In stanovskih problemov, so se vse skupine na ljubljanski univerzi zedinile, da t soboto dado naši akademski omladini njeno reprezentanco. Posamne grupe so pričele že z živahno agitacijo. Pa tudi napredne skupine, organizirane v C. T., iz katerega je izela že pred leti prva inicijativa v tem pokretu in ki je tudi sedaj ne-sebično odstopila od mnogih upravičenih zafctev, samo da realizira misel ljubljanske reprezentance, tudi te skupine ne mirujejo. Sinoči si je vršilo v prostorih akademskega društva Jadran zborovanje, ki je osvoji'o enott-n program in z veseljem pozdravilo misel skupnega nastopa v C. T. včlanjenih društev. To pa tem bolj. ker se levi blok v svojem zadnjem proglasu v »Narodnem dnevniku* lasti edino zveličavne pozicije in protektorata nad vsemi neorganiziranimi. V C. T. včlanjeni akademiki pa nočejo pregovarja uja in besedičenja, niti si ne domišljajo, da so edino zveličavni s svojim pragramom. Hočejo samo resnega dela tu tipajo, da bodo s takimi cilji pritegnili ne samo svoje pristaše, temveč tudi vse one izmed neorganiziranih, ki želijo, da dobi naša akademska omladina resne zastopnike v Javnosti in zveste čuvarje svojih strogo stanovskih interesov. — Vsekakor se «11, da se bo ljubljanska univerza v kratkeia mogia radovati nad enako živahnostjo, ki je vladala zadnje dneve na zagrebški univerzi ob priliki volitev v J. A. P. D., samo da nam gre za nekaj višjega, za Svet vseh slušateljev, da nam gre za etrogo stanov- 17. novembra 1925. sko organizacijo celokupnih akademikov. To nam bo prvi korak v svet. Tako bo Ljubljana tudi v tem z dobrim vzgledom prednjačila, čeprav je njena univerza najmlajša, vsem ostalim v državi. — Novi prospekti o našem Primorju. U cilju da se upoznaju prednosti t ljepote našeg Primorja i da se što više popularišu naši historijsko umjetnički spomenici. Putnički Ured u Splitu izdaje redovito male ukusno ilustrovane prospekte, koji ujedno služe strancima i domaćima za upute o saobraćajnim vezama i hotelima na Primorju, te kao priručni vodici za pojedine gradove i stare spomenike našega Primorja. Do sada ie Putnički Ured izdao deset takovih prospekata. Sva su ta izdanja bojrato ilustrovana, sr.alena i praktična. Ovih dana izišla su iz štampe još tri nova prospekta: br. 11. Der Palast des Kaisers Diokletian in Split (S str. sa 8 ilustracija Din 2); br. 12. Split und seine Umgcbung (16 str. sa 17 ilustracija, Din 4); br. 13. Sa-lenae, vodič po iskopinama streg Solina, sa planom znamenitih solinskih iskopina i tumačem (20 str. sa 20 ilustracija Din 5). Prospekt je napisan od najkonpcientnijeg stručnjaka za Solinske iskopine Dr. M. Abramića, pomočnika Mons. Bulica u arheološkem muzeju u Splitu. Do koji dan izlazi iz štampe br. 14. Hvar i njegovi spomenici, od Hvaranina, sveuč. prof. Dr. G^se Novaka (str. 14 sa 10 ilustracija, Din 3). Svi se ovi prospekti mogu da nabave od Putnučkog Ureda u Splitu, ako se uz na-ručbu pošalje u pošt. markama gora označena cijena i suviše Din 2 za poštarina i opremu. Medjutim nalazi se u štampi: br. 15. Jugoslavisches Kiistenland, mali progi edni vodio za čitavo Primorje, a u pripremi su još i slijedeća izdanja: br. 16. Starohrvatski spomenici na Primorja; br. 17. Splitski Muzeji (Arheološki, Etnografski i Prorodoslovni muze1); zatim »Le Li-tora! Yougos!ave«, to novo englesko, češko in poljsko izdanje prospekta Splita, pa vozni redovi, tarifa itd. Uz ove prospekte ima još na zalihi i starijih izdanja Putničkog Ureda: Vodič po Splitu i okolici Din 5) i Praktischer Wegweiser durch Dalmatien (120 str. sa mnogo ilustracija. Din 10). — Radi pokvarjene telefonske zveze nismo danes mogli dobiti zadnjih ves "i iz "Beograda. V zadnjih časih je telefonska zveza z Beogradom nenavadno pogosto pokvarjena, pa bi bil zato že skrajni čas. da iiap-avijo poklicani činitelji v telefonskem prometa red. _ Martinov večer Rožendelčanov. Agilno »Olepševalno društvo« za idilično Rožno dolino je priredilo v nedeljo 15. t. m. v vseh prostorih restavracije na Stre. lišču tradicijonelni Martinov večer, ki je lepo uspel. Restavracija je bila že v zgodnjih večernih tira h prenapolnjena in razvilo se je animirano življenje, ki je v nekaljen: harmoniji poteklo pozno v večer. Program prireditve je bil zelo pester, na vsporedu so bili apaški in ciganski plesi, ki so animirali goste, poskrbljeno pa je bilo v polni meri za lačne in žejne, predvsem za zadnje. Rožendolčani si želimo še več takih uric. — Samomor Slovenca v Beogradu. V nedeljo zvečer bo našli v tunelu beogradske trdnjave truplo orožniškega četovodje in. učitelja pripravljalnega tečaja orožnl-ške šole Josipa šteleharja. Pokojni, ki je bil rodom iz Celja in Slovenec, je star let. Ustrelil se je s samokresom dvakrat v prsa. Med tem ko je komisija preiskovala njegovo truplo, je Cula iz sosedne sobe re-volverski strel. Tam so našli težko ranjenega 241etnega orožnika Svetislava Neško-vlča iz Selijevcev. Neškovič je težko ranjen, vendar je upanje, da okreva. Samomor je izvršil zato, ker je bil odpuščen smžbe, — Ubit odmetnik. V noči od 11. na 12. t. m. je orožniška patrulja nedaleč od Pod-gorice naletela na odmetnika Andrija Pc-iovića in Djordja Draškovića. V nastali borbi je bil težko ranjen Milan Pejovč. lažje pa orožniški poveljnik. Pejovič je podlegel poškodbam. Na njegovo glavo je bilo razpisanih 35.000 Din. Njegov tovariš ie pobegnil. Iz Ljubljane — Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Zdrvstveni izkaz mesta Ljubljane v času od 8. do 15. novembra beleži to-le statistiko: umrlo je 19 oseb, 10 žensk in 9 moških (tujcev 8). Smrtni vzroki: ošpice 1, jetika na sapi Lih 2, rak in druge zle novotvorbe 1, bolezen na srcu 5, pljučnica 1, novotvorbe 1, smrt vsled nezgode 1, druge bolezni 7. Med tem časom se je rodilo 19 otrok, 9 dečkov (1 mrtvorojen) tn 9 deklic. Naznanjene nalezljive bolezni: Škrlatlnka 4, ospice 1, davica 4 in dušljivi kašelj 1 slu. čaj. — Abstinenti! Na torek, dne 17. novembra 1925 ob pol 20. sklicuje pripravljalni odbor društva »Treznosti« v Ljubljani važen sestanek dosedai prijavljenih članov v higienski točilnici na velesejmu. Dnevni red: i. Poročilo o stanju ustanovitve društva, 2. razgovor o mladinski organizaciji društva. Ob tej priliki vabinT na sestanek tudi ostale poklicne vzgojttelje-abstinente, ki bi želeli postati člani društva. Isto velja akademikom-abstmentom. Dr. Mikič. — Loterija na Taboru se vrfii nepreklicno v torek, dne 15. decembra 1925 ob 18. uri zvečer. Loterijske srečke so nt prodaj po vseh trafikah in stane komad 10 D. Srečke pa razpeeavajo tuđi posamezni dobrotniki in dobrotnioe Tabora, ki bodo te dni podvojili svojo agilnost in skušali razprodati kar največ srečk. Ne odklanjajte njihovih ponudb, marveč segajte marljivo za srečkami. Zmenjava enega kovača za srečko je neprecenljiv moment. Ležerno vtakneš srečko v svojo listnico, pa se nrtl tre-notek ne zamislit, da si lahko tisti srečni človek, ki dvigne 15. decembra pSjtfsittB ko- vačev za onega, s katerim si plačal srečko. Zdravo! Loterijski odsek Sokola I. 1948-n — Odbor društva »Pravnika« sklicuje izredno skupščino društva na dan 29. novembra 1925 ob 10. ur! dopoldne v dvorani St. 79 deželnega sodišča v Ljubljani. Dnevni red: Razgovor o drugem kongresu pravnikov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ker je predmet velike važnosti, se člani pozivejo, da se skupščine pol-noštevilno udeleže. Člani, ki se osebno skupščine ne utegnejo udeležiti, naj pošljejo odboru pismena mnenja do vključno 25. t m. — Odbor dTuštva »Pravnika«. — Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Ta teden skupne vaje za ženski zbor v torek in četrtek, za moški zbor v sredo in petek, vedno ob četrt na sedem. Vsi in točno. — Odbor. — Samomor ali žrtev nesreče. V nedeljo ob 16. so našli pasantje v nekem jarku tik za gostilno »Zgonc« v Rožni dolini utopljenega 641etnega Tomaža Lavrina, stanujo-čega na Rimski cesti. Pokojni, ki je bil zaposlen v tobačni tovarni, je bil nekoliko slaboumen in se je verjetno ponesrečil, ko je šel preko deske, vodeče preko jarka. — Tragična smrt mladega dekleta. Poročali smo včeraj o težki nesreči 211eine Nežike žibert. ki je skozi stekleno streho Narodnega doma padla v notranjost poslopja ter nezavestna obležala, žibertovo so prepeljali v bolnico, kjer je danes zjutraj umrla, ne da bi se poprej zavedla. — Pokojnica, ki je tako tragično končala svoje mlado življenje, je bila rodom iz Trbovelj. — žrtev neprevidnosti. V bolnico so včeraj pripeljali 151etno Marijo Mlakar, dninarico iz Gornje žetno pri Kranju. Dekletu se je na dosedaj nepojasnjen način vnela obleka in je zadobilo tako težke opekline, da ni upanja, da okreva. — Tatvina na velesejmu. Včeraj ponoči je neznan storilec na velesejmu vlomil v paviljon ge. Marije Derfel in odnesel 12 žarnic, 1 večji in 5 manjših lestencev ter nekaj jedilnega orodja. Skupna škoda znaša 1500 Din. Bivši velik! župan dr. Miroslav Lukan oglaša, da prevzema pravno zastopstvo ter intervencije v vseh strokah državne uprave, da posreduje pri serijoznih poslih vsake vrste, daje informacije in da ie ustanovil v svoji pisarni tudi davčni oddelek, pri katerem sodelujeio kvalificirani strokovnjaki. Dolgoletna in obsežna praksa imenovanega v tej stroki jamči, da bodo imele stranke, ki se obrneio na njega, krepko oporo. — Izgubil se je v soboto dne 14. t. m. kolje z briljantom. Najditelj je poznan in se ga prosi, naj vrne proti nagradi iipravi lista. 1947-n Mehko, voljno in zametno kožo dobiva Parižanka od čudežnega dela, ki traja samo eno minuto na dan, uporablja &monoro mazilo {(Zreme Simon) po umivanja na vlažni koži. Povsod na prodaj: CREME, POUDRE & S AVON SIMON j Pa ■i.nnnmiiiuuuun....iiin».u.i.mum Parfumerie Simon, 59 Fjg. St. Martin. Pariš. Iz Celja —c »Zikovci« v Cel'u. V soboto, dne 21. t. m. koncertira po dolgi pavzi zopet, izza prejšnjih koncertov v Celju dobro znani kvartet »Zika« v mestnem gledališču. Na sporedu so: Fr. Maltpiero, W. A. Mozart in B. Smetana. V mestu vlada za ta kencert, ki obeta biti pravi muzikalen dogodek, veliko zanimanje. Vstopnice so v predprodaji pri tvrdki Goričar & Leskov-šek. Posetniki tega koncerta iz okoliie, naj naroče vstopnice po dopisnici pri omenjeni tvrdki. —c Nova tarifa za elektriko. Mestna elektrarna javlja: Od dneva neposrednega pritika mestnega omrežja na falsko elektrarno, ki se vrši po načrtu v decembru le. ta 1925, se določi za nove pritike znižana tarifa po Din 2.— od kilOvatne ure, in sicer za oni tok, ki se bo rabil od 22. do 7. ure. Ta tarifa pa velja samo za oni tok, ki se uporablja za obrtne namene in za kurjavo, ne velja pa za razsvetljavo ali domačo uporabo. Odjemalci, ki želijo uporabljati tok ponoči po tej znižani ceni, si morajo nabaviti pri elektrarni dvojno-tarlfni števec, ki ga lahko izjemoma plačajo s 3 odstotnim pribitkom na ceno v 6mesečnih obrokih. —c Skoda radi zadnje poplave. Mestni magistrat objavlja: Osebe, katerim je zadnja poplava prizadela škodo na njihovih poslopjih in zemljiščih ter na premični imovini, se pozivajo, da prijavijo pismeno visino povzročene Škode najkasneje do vključno 19. t. m. pri mestnem magistratu. —c Poroka. V soboto se je poročil trg. sotrudnik g. Franjo S a k s i d a t Celju z gdč. Lojziko Slana Sz Brega. Obilo sreče narodnemu paru! —c Umrl je v Stari vasi pri Vidmu posestnik g. Martin Kralj v 80. letu starosti. Pokojnik je oče ravnatelja Celjske posojilnice gosp. Drago Kralja. Naše sc-žalje! — Seja delegatov krajevnih organizacij 8DS za okraj Celje-Vransko se vrst v nedeljo 22. t. m. ob S. zjutraj t klubovi sobi Celjskega doma. Iz Maribora —m Otvoritev gledališke sezone v Mariboru. V soboto, 14. i. m. je mariborsko Narodno gledališče po dolgi 6mesečni pavzi zopet odprlo svoje prostore in otvorilo sezono z lepo opero »Gorenjski slav-ček«, ob skoro polni zasedbi vseh prostorov in ob svečanem razpoloženju občinstva. Zakaj nova sezona se pričete v Ta- lijenem hramu, ki je prenovljen ne le od zunaj, ampak zlasti tudi na znotraj. Mestna občina je v hvalevredni požrtvovalnosti in upoštevanju ogromnega kulturnega pomena gledališča žrtvovala nad 200 tisoč dinarjev za popolnoma novo opremo gledališča, ki nudi sedaj res vseskozi estetično sliko. Dijaško stojišče v parterju je samo v ozadju in ne več, kakor poprej, tudi ob straneh parternih sedežev. Vhoda k sedežem v parterju sta sedaj z obeh ložnih strani. Sedežev v parterju je 6 vrst po 16 in ena vrsta z 20 sedeži. Vse lože so lepo preslikane in prepleskane, zlasti okusno ste dekorirani loži velikega župana (z državnim grbom) in mestnega župana (z mestnim grbom). V ložah v parterju in I. nadstropju so z vsem 104 sedeži, na balkonu 52, na galeriji 62 sedežev in istotoliko stojišč. Uprizoritev »Gorenjskega slavčka« pod vodstvom novega, mladega kapelnika g. Lojzeta Herzoga in s skoro vsem opernim ensemblom je uspela častno. Nove člane opere, zlasti tenorista g. Burjo, dalje tudi sopranistko gospo K r i ž e v o, altistko gdčno Zamejičevo in komika g. B r a-tuša ie občinstvo toplo pozdravilo. Opera s svojimi mnogoštevilnimi narodnimi motivi in pesmimi je zadovoljila pevsko in igralsko, dasi ne moremo reči, da je bila vseskoz na višku, in bo treba še tuintam epiliti do večje popolnosti. Podrobnejšo oceno igralskih in pevskih kvalitet posameznih opernih moči si moramo pridržati za pozneje, ko bomo lahko govorili na podlagi večjih izkušenj. Rečemo pa lahko že danes: imamo utis, da je imela uprava pri angažiran ;u novih moči precej srečno roko. Kakor izjavlja g. intendant dr. Bren-čič, se bode v tej sezoni gojilo dramo irt epero v enaki meri. V operi bo večkrat gostoval dosedanji njen ravnatelj g. Andra Mitrovič. Tako dramski kakor operni program, ki se nam obeta, je za naše razmere vsekakor velik. Gojile se bodo v okviru finančnih možnosti tudi ljudske in mladinske igre, poleg tega pa se misli na prireditev čim večjega števila komornih koncertov. Upamo, da bo gledališka publika vedela ceniti stremljenja mariborskega Nsr. gledališča in da bodo predstave čim najbolj obiskane, upamo pa tudi, da bo gledališče končno prišlo do primerne državne subvencije. Narodno gledališče v Mariboru vrši v obmejnem, Še vedno v znatni meri z nemškim duhom prepojenem mestu veliko kulturno misijo in je zato bolj kakor katerokoli drugo gledališče v državi upravičeno da državne subvencije. V. S. —m Repertoire Narodnega gledališča v Mariboru. Sreda, dne 18. novembra ob 20. url »Gorenjski Starček«. Ab. C. — Ce. trtek, dne 19. novembra ob 20. uri »Zakleti grad.c. Ab. A. — Petek, dne 20 novembra*. Zaprto. — Sobota, dne 21. novembra ob 20. uri »Gorenjski slavček«. Ab. D. — Nedelja, dne 22. novembra ob 15. uri »Slomšek, Krekova proslava«. Konec poplao Podrobnosti v poplavah v V PrekTiurju. V Murski Soboti se e sedaj na novo zrušilo 6 hiš, porušiti pa jih bodo morali še nekaj. Vojaštvo je bilo odpoklicano nazaj, ker je reševalna akcija v glavnem končana Cesta Št. Uj-Velka, ki je bila tik pred dograditvijo, je na nekaterih krajih popolnoma razrušena. V splošnem se ceni, da znaša minimalna škoda v ptujskem okraju okoli 8 milijonov Din, v ljutomerskem pa okoli en milijon Din. Mariborski veliki župan, ki si je že v soboto ogledal prizadete kraje ic odredil, da se prizadetemu prebivalstvu nakažejo najnujnejše podpore. V nedeljo je posetil dr. Pirkmayer Poličane, kjer je plaz zasul hišo nekega železničarja, katero je ta kupil komaj pred tremi dnevi za 37.000 Din. Revež, ki si je te prihranke takorekoč od ust odtTgal, je s tem silno prizadet, kajti razen golega življenja, si ni rešil ničesar. Plaz je hišico skoraj izravnal z zemljo. Dravinja ie v ponedeljek še vedno naraščala in preplavila vso dolino. Ve-ina hiš je v vodi. Pri poplavi je utonil neki fant. V Makolski fari sta se zrušili dve hiši. Dosedaj še ni znano, če je katastrofa zahtevala človeške žrtve. Na mnogih krajih so plazovi odnesli cele vinograde. Tudi v ptujski okolici in v Ptuju samem je divjala z vso silo elementarna nezgoda. Okolica Ptuja je večinoma pod vodo, voda je odnesla mostove, porušila jezove in ceste. Vse okrajne ceste so porušene. Na mnogih krajih se je utrgala zemlja, vinogradi in sadovnjaki so se sesuli v dolino. Ptujsko polje je več dni sličilo ogromnemu jezeru- V Ptuju samem je povod en j zelo prizadela stavbenika Dengga, v čigar skladiščih je bilo uničeno 1 in pol vagona cementa ter več tisoč kg žita. Pri- Sloveniji in na Hrvatskem. zadetih ie bilo tudi več drugih posestnikov. V splošnem pa je opažati padanje vod. V Sv. Kungoti je voda preplavila polja in okolico. Škoda je občutna zlasti na poljih in v vinogradih. Uničena je večinoma vsa ozi-mina. Pri poplavi bi se kmalu ponesrečil posestnik Srnonik iz Svečine. Voda ie odplavila njegov voz s konjem vred. Konj je poginil v valovih, dočim se je srnonik s težavo rešil. Poplave na Hrvatskem. Tudi na Hrvatskem vode padajo, vendar še ni vsa nevarnost minula. Vojaštvo je še vedno na delu. V Dugem selu so včeraj zopet našli trupli dveh utopljencev in sicer 851etno Katarino Gambrečak ter 60-letno njeno hčerko. V selu Rupe je voda porušila nasip v dolžini 150 m. Pri Ručah so pijonirji našli truplo nekesa moškesa. Okolica sela Ruše jc pod vodo. Večina hiš je porušenih. Voda nosi s seboj cele gomile svinj in rogate živine. Trupla utopljenih sej liakov se večinoma še niso našla. Sisek pod vodo. i Sisek, 16. novembra. Sisku preti neizogibna katastrofa, ker Kolpa neprestana narašča. Sava sicer pada, vendar je že ves Sisek pod vodo. Kolpa je preplavila južni del mesta, Sava severni del. Vsi nasipi so bili porušeni, ogroženi pa so tudi železniški nasipi. Danes ob 1. zjutraj je bil ustavljen vsak promet. Danes se izprazni ljudska šola, v katero se bo namestilo prebivalstvo, ki ic brez strehe. Tudi druse javne zgradbe se bodo vporabile v to svrho. Take poplave se ne spornima nihče v Sisku. K sreči povodenj ni zahtevala nobene človeške ŽTtve. Sodišče — Trčenje dveh strojev na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Obtožen je SOletni stiojevodia Ivan Dekleva, rojen v Vipavi, da je dne 2. marca t. 1. vkljub ponovnemu pozivu prideljenega mu spremljevalca Marna opustil zmanjšati brzino stroja, vsled česar ie trčil v nasproti prihajajoči stroj ter ie bil pri tem Trngias težko, Fr. Molk pa lahko poškodovan. Dekleva se je torej pregrešil proti § 335 (varnost življenja). Izpovedbe vseh prič pa so dokazovale, da je nezgodo prov z ročila zveza nesrečnih slučajev (gosta megla, obtožea-čevo nepoznanje obratnih naprav na glavnem kolodvoru itd.) Tudi ni dokazano, da je spremljevalec sploh obtoženca opozoril, oziroma dajal kake signale. Poškodovanca sploh nista imela pravice se voziti s strojem. Vse te okolnosti je potrdil tudi izvedenec, vsled česar je bil Dekleva oproščen. — Zarobljeno kobilo ie prodal Fr. Dolenc v Notranjih goricah. Kobilo je dalo za-rubiti ondotno gasilno društvo za terjatev blizu 3000 Din. Dolenc je dobil 2 dni zapora in 50 Din takse, za kar se je lepo zahvalil. Sport — Predavanje v društvu >,Soča« v Ljubljani. V društvu »Soča« v Ljubljani predava v soboto 21. t. m. v salonu pri »Levu« gospod profesor Franc Dolžan, in sicer o »Pračloveku«. Na to zanimivo predavanje vabimo vse člane in prijatelje društva. Začetek ob pol 21. uri. Vstop prost. — Stanje prvenstva v Mariboru: Ra-pW je v nedeljo v prvenstveni tekmi porazil S. K. Ptuj z 9:2 (5:2) in je stanje prvenstvene tekme sledeče: Rapid 10 točk S. S. K. Maribor 7, S. S. K. Merkur (6), S. K. Ptuj (5). S. K. Mura (2). S. K. Svoboda (0). _ Stanje prvenstva na Dunaju: Araa. tenre 7 iger, 11 točk, Slovan 7, 11, W. A. C. 8, 10, Admira S, 8, Vienna 7, 7, Sport-klub 6, 7, F. A. C. 7. 6. Waoker 7. 6. Hafcsah 6, 6, Rapiđ 7, 5, Simmering 5, 4, Rudolfsflugel 6. 4, Hertha 7, 2. — Rapidova zvezda ugaša . . . Dunajski Rapid nekdaj najmočnejša enajstorica na kontinentu, je, kakor se zdi, dokončal svojo karijero. Stari njegovi kanoni Uridii, Kuthan, Bauer, Brandstadter, sami inter« iiaeijonalci z nad 40 leti, odpovedujejo. List za listom pada. Uridii jo šel k Vienni, Bauer in Brandstadter pristopila k Floris-dorfu, Kuthan verjetno k Wackru. Iz tega. stanja prvenstvene tekme in po nedeljski visoki zmagi Amateurjev je razvidno, da Rapidova zvezda ugaša. Tudi Vienna, ki so je zadnji dve leti porspela. — Zamora v Zagrebu. 28. in 29. novem, bra nastopi v Zagrebu slovito špansko me. Btvo Espagnola, ki potuje ta mesec v Prago in igra tamkaj proti šparti. Espagnol dopisuje z Gradjanskim v hrvatskem jeziku. Po zagrebških vesteh se zdi, da bodo tekmo perfektuirane. V moštvu Espagnola, igra vratar Zamora, o katerem pričajo listi, da je pravi čudež in da ubrani vsako situ. acijo. Njemu pripisujejo Španci, da je sep. tembra meseca zmagala španska reprezentanca tako proti Avstriji kakor proti Madžarski, na Dunaju in v Budimpešti, torej na tujih tleh pod mednarodno priznanimi objektivnimi sodniki nogometnimi sodnik'. Tekme Espasnola v Zagrebu bodo torej prave senzacije. Julijsko brojlno —j Pri Črnem vrhu nad Idrijo jc padlo pred kratkim letalo z višine kakih 700 me* trov. Odpadel je motor, ki je z vso silo tre* ščil na tla in sc globoko zaril v zemljo. Le talo je padlo nato na južni strani vasi pod skalovjem. Letalca sta zlezla iz ruševin le* tala nepoškodovana na dan. —j V Solkanu so bile zopet hišne prc< iskave. Policija je odnesla po dolgem brska* nju po številnih stanovanjih dva koledarja «Goriške Matice» in eno Ljeninovo sliko. Aretirali so Fr. Škodnika. Policija ic iskala strojnice in male topove, pa jc bil plen take majhen! Preklic dražbe Za lff. XI. 1925 ob 14 14. uri razpisana dražba v Zgornji Šiški št. 17 (več sto steklenic Juhana Ud.) — odpade. JUDDUF UJM •S L O v r N S KI NA ROD« dne 18 novembra I92b. Gospodarstvo —g Se enkrat o češki in Italijanski tekstilni robL Pišejo nam: Obe v Vašem ceni. listu objavljeni razpravi o zgorajšnem predmetu ste bili poučni in zanimivi in obe stališči se daste po svoje zagovarjati. — Vendar je eno kot drugo vprašanje pri nas že samo po sebi rešeno, gre !e končno še za dosledno izvajanje gesla svoji k svojim! Tekstilna industrija v naši državi in posebno v Sloveniji je tako rr.očno razvita, da je v stanu kriti vso potrebo našesa trga po teh izdelkih. Zato je narocevanie te vrste blaga iz inozemstva popolnoma odveč in nepotrebno, v škodo domače industrije in na škodo aktivnosti celokupne državne trgovske bilance. Vrfantega so tekstilne tvornice v Sloveniji zares prvovrstna podjetja, kojih proizvodi so v pogledu kakovosti in v vseh drugih ozirih vsake inozemske konkurence zmožni. P. t trgovcem, koji teh naših domačih tekstilnih podjetij še ne poznajo odn. se jih še ne poslužujejo, navajamo njih naslove in to so v stroki industrile bombaževine: Jugoslov. tekstilne tvornice Mautner v Litiji in St Pavlu pri Preboldu, Bombažna predilnica Glanzmarm čc Oassner v Tržiču, Doktor i drug, mehanična tkalnica in apreiura v Mariboru, Schonskv in Lčbl, belilnica in apre-tura v Mariboru, Jugosl.-češka tvornica bombažnin, tiskanin v Kranju. Dalje obstoja za izdelovanje pravega čistega platna do najfinejših damastov moderna tvornica pod tv. Industrija platnenih izdelkov v Jaršah pri Domžalah, koja uživa prvovrsten glas. Za izdelke sukna se nahaja v Kočevju tvornica pod imenom »Tekstilana« itd. itd. Iz tega sledi, da se izdeluje tekstilne robe v izobilju doma rn da je torej naročevanje iz inozemstva povsem nepotrebno, Radi-tega je nepotrobno tudi vsako časopisno bojkotno gibanje, ki ustvara na zunai le slabe od no saje. Treba je samo malo več samozavesti in doslednosti ter kot še zgoraj navedeno strogega izvajanja gesla — svoji k svojim*! — Stanje S modne banke dne 10. novem* bra. Aktiva : kovinska podlaga v kovu* nem zlatu 74,591.426.63, v kovanem srebru 17,434.182.20, v tuji moneti 1,760.148, v de-pojih in rajmih valutah 401,903 26534 — sku* paj 495,739.022.17; (v primeri s prejšnjim stanjem za 14,085.094.31 manj). Posojila: na menice 1.074.626.24331, ns vrednostne pa« pirje 163,632.829.75 — skupaj 1.238^59.07339; (v primeri s prejšnjim stanjem za 22 milijo* nov 516.408.64 manj). Račun za odkupovanje kronsikh novčanic 1.186,367.906.76, račun *a* časne razmenjave 368,092.18134 — (manj 94.907.70). Državni dolgovi: na bone obrt. kapitale 966.355.034, ns boj*e po izrednih kre* dith 2,000.000 — skupaj 2.966355.034. — Vrednost državirh d-men, zastavljenih za izdajanje novčanic 2.138377.163. Saldo raz« nih računov 1.041,471354.10 — (manj 50 mu lijonov 211.913.79). Skupaj aktiva 943 mili* jonov 661.734.96. Pasiva: Od glavnice (50,000.000 v kova« nem zlatu) izplačano 28,046.800, rezervni fond 6.475.042.50, novčanice v obtoku 6 bili* jonov 137.482.150 (v primeri s prejšnjim sta* njem za 20.506.920 manji, državni račvn za* časne razmeniavc 368,092.18134 več za 90 ti* soč 907.75), državne terjatve po razn h ra* čunih 50,233.044.66 (več 2.439 750.13). razne obveznosti po žiro*računih 130 333.297.88 — skupaj 631,336.275.26 (mani za 23,713.429.59), državne terjatve za zastavljene domene dva bilijona 138.377.163. ažijo za kupovanje zla* ta.za glavnico in fonde 74,618.478. Skupaj pasiva 9.434.661.734.96. —g Depozit za živino, ki se Izvaža v Italijo. Kdor pošilja v Italijo živino, mora plačati na italijanskih železnicah na rač^n •^•ozarine depozit, ki znaša od naše meje do Benetk 750 lir, od BenetV do poljubne posta* je v Italiji pa 150 lir. Poleg tega mora dati pošiljatelj pismeno izjavo, da bo morebitno razliko pri vozir ni doplačal. Če ne plača depozita in ne da omenjene izjave, sprejme želzniška uprava pošiljatev živine samo do italijanske obmejne postaje, dotični, ki mu je namenjena pošiljate v, pa mora sam skr* beti za nadaljni prevoz. —g Revizija veleposestev. Skupina na* rodnih poslancev pripravlja interpelacijo, v kateri bo zahtevala, naj se odredi parlamen* tarna komisija, ki bo pregledala vsa od agrane reforme izvzeta veleposestva. Mnoga veleposestva so izvzeta zato. ker so lastniki obljubljali, da ustanove kako podjetje, p*» svoje objlube niso izpolnili ali pa so ustano* vili podjetje in zato so njihova veleposestva izvzeta od agrarne reforme. Nekateri so ustanovili podjetje brez koncesije od strani države. To in ono Mesto brez stanovanjske bede Čudno se sliši, pa je vendar res. Celo preveč stanovanj imajo prebivalci tega sreč* nega mesta. Mu»lit~ si, da greste po ulici in malone na vsaki hiši vidite oglas: stanova* nje se odda. Vzamete časnik in vidite celo stran malih inseratov za sobe in stanovanja od 1—20 sob z ali brez opreme, za vile z vrtom, gradiče s parkom ob jezeru z razglc* dom na Mont Blanc. Kdo bi si mogel želeti še več? To mesto, ki ne pozna stanovanjske bed;, je Ženeva. Sranovnj je na razpolago toliko, da se dvakrat na teden tiska in raz* naša po vseh lokal h posebni seznam pro. stih stanovanj. Nekdo je izračunal, da je bilo v Ženevi nedavno prost h 1200 stano* vanj. Pri nas se bo marsikdo vprašal, kako je to mogoče in zakaj se noče nhče izseliti v Ženevo. Prebitek stanovanj v Ženevi, oso* bito večjih (od 4 sob dalje) je posledica go* spodarske krize. Pod vplivom visoke Švicar* ske valute in velike draginje je med vojno znatno nazadovala trgovina in prod kcija, osobito pa tujski promet, ki je bil za Žene* vo to, kar je za R m sveto leto. Razmere se tudi po vojni niso mnogo zboljšale, dasi so povodom vsakega zasedanja Zveze narodov ali konference dela hoteli nabito polni. Dru* gače so namreč vedno napol prazni. Turisti se Ženeve tzog'bljejo in gredo raje v Italijo, Francijo itd. Ženevska univerza, kjer so ne* koč študirali v prvi vrsti inozemski akade* miki, izkazuje stalno nazadovanje števila slušateljev. Na tisoče prebivalcev se je pre* sel:Io iz mesta v Armenos in prihajajo v me* sto vsaki dan z vlakom, tramvajem itd. Mno* g nstiucije, ki rrorajo ostati v Ženevi, po* 5 pol acije v fracoske tiskarne. t r ni ost primoran stanovati v Že* ne*:. Si oaš radi drag'nje in visokih obZ' .s..ih dav';ov. Celo aristokracija (stare ženevske rodbine) zapira na večji del leta svoje hiše in živi na kmct;h ali pa v inozem* stvu. V mesto se vrača samo v času glavne sezone. Ni torej čVda, da je stanovanj več kot preveč. Tn vendar so stanovanja navzlic veliki pon-dbi in minimalnemu povpraševat nju zelo draga. Hišni posestniki namreč srna* trajo, da bi bilo pod njihovo častjo, če bi skrbeli za upravo sami. Zato majo posebne uslužbence, takozvane režiserje. Teh režiser* Jev je t Ženevi približno 30 in imajo v svoji režiji več sto hiš. Režiserji so ustanovili svoj kartel h? se domenili, da bodo skupno ščitili svoje interese. Sami ao sijajno plačani m zato jim je pač vseeno, če je stanovanje vse leto prazno. Pripetilo se je, da je nekdo ponudil za prazno stanovanje 50 frankov let* ne manj, kot je zahteval režiser. In režiser stanovanja ni hotel oddati. Ostalo je vse leto prazno in hišni posestnik je imel 2000 frankov škode. Vse to gre na ljubo družab* nemu prestižu. Odkod so prišle banke Seveda iz Grške, kakor vse dr.-ge važ* nejše pridobitve civilizacije. Zato so nazi* vali stari R mljani menjalce denarja in fi* nančne agente enostavno Graeci ali Grae^ culi, t. j. Grki .Tudi v srednjem veku, ko so prihajali bankirji iz Italije v severne dežele, so jih nazivali Lombarde. Se dandanašnji poznamo v bankarstvu izraz Icmbard in glavna bančna ulica v Londonu se imenuje še ved~o Lombard-Street. In kakor sporni* njajo dandanašnji izrazi banka, bankir, b?n* krot na stolček menjalca denarja (italijan* sko banca), so se imeovali v starem veku bankirji po grškem izrazu za stol (trapeza) trapezitae al? pa po latinskem izrazu mensa mensnarii. Poleg tega pa pozna stari vek bankirje tudi ped drug mi im^ni, kakor ar* gentarii, numularii, collvbi tae, probotores, campsores, cambiatores itd. V poslovnem lokalu starih bankirjev je bil za leseno ogra» j' pult, kakor je dandanašnji v menjalni* cah. Svoje trgovine so imeli najprej na foru* mu, pozn?jc pa, ko so se menjalci povzpeli do pravh bank5ricv (negotiatores, mercato-> res) v razkošni borzni palači Basilica Pot* cta. Tam so imeli svoj gremij (collrgium mercatorum) že V 259 pr. Kr. Tu so poso* jali denar, vodili žiro*računr, izdajali akre* ditive za prekomorske banke in podružnice v (egiptovskem mestu Arsinoe je bilo n. pr. 48 bančnih zavodov), gpreiemali vloge na te* koči račun, trgovali z vrednostnimi papirji, spekulirali na tečaje, skratka poznali so vse bančne in denarne operacije, kakor jih ima* mo mi. Posredovali so tudi pri posojilih dru* g.m, disponhali s svojimi agenti in senzali (cognitores), ustanavljali delniške iu koman* ditne družbice itd. Kakor vidimo, ni na sve* tu nič novega — stari R nljani so poznali vse, kar poznamo mi pod imenom visoke fi* nance. Z e»an]e siftolfte loterile za Tafeor-15. decembra t.l. Zavihan nos Tak nos nkakor ni lep niti klasičen in zato pri večini fiziognomov ni posebno na dobrem glasu. Fiziognomi trdijo, da izdaja zavihan nos neznatno nadarjenost in kultur* no zaostalost. Nemški fiziognomi radi pri* pisvjejo tak nos z vsemi njegovimi lastrnst* mi Slovanom, ker je baje azijatske^a porek= la. Velik nemški patrijot in pisatelj Sch ir« senberg se je pa zavzel za ta nos deloma za* to, ker ga nosi večina njegovih ožjih rojakov, deloma pa zato, ker pozna zgodovina več od'čnih mož, ki so človeštvu mnogo ko* ristili, dasi so imeli zavihan nos. Tako na pr. je imel potlačen in zavihan nos Sokrat. Bal* Tac. Maksim Gorkij (ga še ima). Richard Stra^ss in dr'?gi. Sicer pa priča zavihan nos o slab'h d'ševnih zmožnostih, zato pa o bo« gatem čustvu življenja. Ce je zavihan nos na koncu zelo mesnat, če ima velike nosnice in pod seboj široke ustnice, imamo opraviti s slab'm ženskim značajem Ženske l takim nosom so hudobne 'n zahrbtne. Fimet, terpentn, &e'ak, ioirit za pol taro in gorenje, razno soba barvo, kredo, gips, mizarski klet« tićn Vo, kakor razno špecerijsko blago dobite vso r* afnfifh cen »h "*eOa I Franc Japelf P^e Janko Bernik ŠIŠKA. Barvni trakovi, ogljeni, indigo in povoščeni papir, hektograficni zvitki in aparati, podloge za stroje pri Lud. Baraga, Seleiburgova 6| Telefon it. 98G te nai mjbo' il domaći mtormaent zavod ima v vseh nu-stih zanesljive poverim«!« daje informacije o T»em, posebno pa s*- o imovnetn stanju denarnih zavodov, trgovsko • industrijskih podjetij ta privatnih oaeb •ove informacije 50 točne, iaerpne in brae nahaja v vuka Karadžića ai 11., Beograd -ov telefon je 6-25, a brzojavni nasl Argtis ALAMA prvovrstna nova roba povsem zrela se dobiva povsod Prva hrvatska tovarna salame, sušenega mesa ln masti L HOVIU sIboH i i, Petrinja. Zas'opstvo za Ljubljano in okolico: t. B U N G IN DBOfi, Ltnblian« lf M tttli akor lud FILCI v vseh modnih oarvah v vel-ki ^bui in po nizkih cenah ari Siki hrvat, samitom t^. Vcokofenec močan in pošten — išče službo vratarja ali čuva* ja. — Dopisi pod «Vpo* kojenec/42S7» na upravo •Slov. Naroda*. Mesarski pomočnik mlajša moč. priden m močan — išče službo. -Dopisi pod cMesarija 4288* na upravo «Slov. Naroda*. Gospodična izvežbana v računskem poslovanju — išče po pol* dansko službo; ev. sprejme delo na dom. — Do* pisi pod clzvežbana/4304* na upravo «Slov. Nar.». Gospodična zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobra strojepisk« — »šče začet* no službo v pisarni ali trgovini. — Dopisi pod «Strojepi6ka 4337» na upravo *Sl. Nar.». Gozdar, 35 let star, oženjen, z dr* ŽHvnim izpitom, sioven^ ščine in nemščine zmo* žen, verziran v vseh pa* nogah gozdarstva, ršče službe. — Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe pod «Gozdar.'4306» na upravo *Slov. Naroda*. Jedilna soba ir trdega lesa — napro*! daj. — Ponudbe pod «Je* d^nica/4333» na upravo «Siov. Naroda . Kapital 12.000.— do 15.000.— Din brezobrestnega posojila preti varnosti dam do* tičnemu, ki mi da stano* vanje, obstoječe iz sobe, kuhinje in pritiklin; plačam tudi nekaj najemni" hs* — Ponudbe pod «Dc* cember*Kapital/4260» na upr. «Slov. Naroda». Neprem dnine Mlin in žago z vsem gospodarskim po* slopjem ia orodjem, v bogatem lesnem kraju, na stalni močni vodi. se radi selitve takoj proda. Poleg se nahaja tri orale zemlje, ki je zelo pri* kladna za večje podjetje. Plačilni pogoji ugodni. — Ponudbe pod «Mlin/4305» na upravo «Slov. Nar.*. Slanormija LioUali Stanovanje 2—3 sob s kuhinjo išče višji državni uradnik. — Najemnino plača po do* govoru. — Dopisi pod «December 1/4535». Gostilno z mesarijo v večjem pro* metnem kraju na deželi iščem v najem. — Dopisi ped »Prometni kraj/4238» na upravo «Slov. Nar.». Pmik Hiša pripravna za vsako obrt na prometnem kraju bli» zu železniške postaje — se radi selitve ugodno proda. Dopisi na unravo «SI. Naroda* pod «Dvo* je stanovanja/4334*. Dopi sovama Deček iz \ tse rodbine se želi izučiti v manufakturni trgovint — Ponudbe pod «1 čenec/4272* na upravu •Slov. Naroda*. Dooisovati žeii mlado simpatična uradnica z istotak'm in* teligentnim gospodom. — Prednost imajo bolje si* tuirani gospodje. — Cen j. dopisi s sliko pod «Zna* čajnost/4310» na upravo •Slov. Naroda*. Posojilo Prodom 2500 Din posojila ;5če uradnik oroci mesec* m vri-".tvi Din 500.— z 4>restmi. — Dopisi pod «Din 2.500 4243* na upr. «S!ov. Naroda*. Znamke ( ečje število) iz raznih držav — ugodno napro* daj. — Ponudbe pod «Znamke/4259* na upravo «Slov. Naroda*. Otroška posteljica dobro ohranjena in nekaj drugega pohištva — ceno naprodaj. — Dopisi pod •Nizka cena/4270* na upravo *Slov. Naroda*. Znanje* Mlad simpatičen urad* nik, 27 let star, želi v svrho večernih izpreho* dov znanja z mlado inte* ligentno gospodično. Da* me, ki posedujejo nekaj premožeja, imajo pred* nost — Cenjene ponud* be, če mogoče s sliko, ka* tero se vrne — na upra* vo «Slov. Naroda* pod •Simpatična/4308*. Taj* nost zajamčena. Posojilo da miren zakonski par brez otrok za stanovanje l—2 sob s kuhinjo: na i* raje v Rožni dolini ali na Tržaški cesti. — Dopisi pod «Snažnost/4245* na upravo «SIov. Naroda*. H/i&no Čevlje na obroke proti jamstvu dobita prt tvrdki M. Trebar. Ljub* ljana, Sv. Petra cesta 6, Železnato vino iz lekarne d-. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska ce« sta 6 — krepča maJo^ krvne, nervozne ter oslas bele odrasle in otroke, — Naročila se točno izvr* šujejo. 205'L Opoldansko hrano išče gospodična pri bolh ši rodbini. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda*; pod «Dobra hrana/428.5* Pohištvo moderno, raznovrstno — nudi po konkurenčnih Cc* nah — tudi na obroke — Matija Andlovic, Ljubljana, Vidovdans.lva cesta Št 2 — Celje, Krekov trg. 453S RADIO aparate in sestavne dele ima v zalegi FMNC BAR, LJubljana, Csnkarjtvo nabrežje Stev. S Slike za legitimacije udeluje najhitreje loto. ki.af Hl GON H IBS F K. L]ubhana. Valvazorjcv trg In7 L Krfne žile si zavarate s pa . A N TI V A Rl X obvezo. — ■ Cena: 150 Din —————— Naroči a: ML BARTL, Stritarjeva ulica 2 1 lim ujki a iiiaJii straii si li Josip PeteUnca mmkt GRITZaER, ADLCR, PHONIZ za rodbino, obrt \n mdustijo. — Posamezni leli za stroje ln kole«. Umen igle Istotam oaiboltSi švicarski pletilni stroji DUBICO blizu Prešernovega spomenika Dr. Miroslav Lukan bivši veliki 2**oan, agrarni direktor in krajni komisar za agrarne operacije prevzema pravno zas oostvo strank ter intervencije v vseh strokah državne uprave (politična uprava zlasti vodopravne, obrtne, gradbene, gozdarske, ribiške, lovske, državljansko opcijske, občinske zad ve itd itd. • gram« oper'eiie)*, agrarna rtforma), poavre-sUsJo) pri ••rljoactilh poslih vtake vrste in daje Informacijo. Ob enem naznanja, da je ustanovil v svoji pisarni tudi sfavčnl oddelek! pri kattrem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki. Pisarna v hfU Pokojninskega zavoda. Gledališka uL oVtoo. a o tretje m nadstrop-u (lih). Vhod nasproti vhodu v palačo Trboveljske. Telefon št 921. ■ i Urejuje: Josip Zuponclf. — Za »Narodno Jeaeraek. — Za del Oton — Vas v Ijubliani 27