foftžftina pUčanm^v gotovi ■»
Martaontti
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 237 Maribor, pondeljek 19. oktobra 1931 »J
izhaja razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pH poiinam ček. zev. v Ljubljeni it. 11.409 Vetja mesečno preioman v upravi ail po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejeme tudi Oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSernova ulica št. 4
Nov manifest španskih katolikov
ZOPER PROTIVERSKE DOLOČBE USTAVE. - ALI BO IZBRUHNILA ODPRTA BORBA MED CERKVO IN DRŽAVO?
Opozicija
Dne 13. t. m. je potekel rok, ki je bi! po volilnem zakonu določen za priglasitev list nosilcev vsedržavnih strank. Vse je pričakovalo, da bo prijavila svojo kandidaturo tudi združena opozicija vseh tistih nekdanjih poklicnih politikov, ki se nikakor ne morejo vživeti v dejstvo, da so za vedno minili časi, ko so z demagogijo in partizanskim terorizmom obvladovali množice in kovali iz najrazličnejših gesel politični kapital. Prijavili je niso, kajti vložena je bila samo kandidatna lista predsednika vlade g. Petra Živkoviča. In to samo golo dejstvo nam dokazuje, kakšna je faktična moč separatistične opozicije, obenem pa tud kako potrebne in upravičene so bile odredbe 6. januarja in sedanjega volilnega zakona.
Povdariti moramo namreč, da noben zakon naše države ne prepoveduje ali celo onemogočuje prijave opozicional-nih kandidatur in snovanja najrazličnejših svobodnih političnih in strankarskih pokretov. Tako v ustavi kakor v volilnem zakonu ter V zakonu o društvih je izrecno povdarjeno, da je združevanje državljanov kraljevine Jugoslavije popolnoma svobodno. Vsak državljan lahko osnuje svoje društvo ali politično stranko, samo da se ta stranka raztega na vse dele države, da tedaj ni plemenska, verska ali regionalistična. Vsaka taka stranka sme seveda tudi prijaviti svoje kandidatne liste, če dobi v vsakem volilnem okraju vsaj enega kandidata in namestnika.
Opozicija bi tedaj bila prav lahko vložka svojo listo in stopila 8, novembra pred volilce. S tem, da tega ni storila, je sama na najvidnejši način dokazala, da je njena moč na skrajno šibkih nogah, na tako šibkih, da niti sama nima vanjo zaupanja. Na drugi strani je pa dokazala s tem tudi to, da je prav za prav sploh ni, da obstojajo pač v posameznih banovinah neke politične skupine, ki bi še vedno rade ribarile v kalnem, da pa so tako razdvojene in sprte med seboj, da je med njimi vsako pozitivno aktivno sodelovanje popolnoma nemogoče. Še več, da se niti v tem nisd mogle zediniti, da bi sestavile skupno kandidatno listo in si izbrale iz svoje sredine Voditelja.
Ta ugotovitev pa je silno važna ne le za sedanjost, ampak tudi za vso bodočnost. Iz nje sledi kot Jogičtia posledica zaključek, da taka opozicija nima niti moralne, niti idejne moči, da bi kdajkoli mogla uspešno voditi usodo naše Jugoslavije. Kajti, Če tp opozicija ni složna niti v svojih Čisto strankarskih in osebno- ihteresnlh zadevali, bi mogla biti še manj v vprašanjih ušode celokupne države. Vsaka od teh opožlelonalnih skupin ima čisto različne poglede na vprašanja javne uprave, gospodarstva, socialne ureditve, prosvete, kulture in ce-
lo	državhe politike ha me. Programi teh uosaihezhih skupin se Cesto pobijajo, ker so si diametralno nasprotni. Kar smatra ena z a največji blagoslov, je drugi smrt-na poguba j Druži jih tedaj le ena sama “cgativna lastnost:	mržmja do vsega,
MADRID, 19. oktobra. Katoliška stranka je včeraj izdala nov manifest, v katerem izjavlja, da ne priznava onih ustavhlh določb, ki se nanašalo na verska vprašanja. Obenem napoveduje, da Se bo proti izvajanju teh določb borila z vsemi sredstvi in za vsako ceno preprečila njih izvedbo. V političnih krogih smatrajo to za volno napoved cerkve In duhovščine ter Izjavljajo, da bo republikanski režim znal braniti ugled republike. Minister pravde je v razgovoru z
kar ovira njihovo svobodno »delovanje«.
Pravi jUgošlovenski patrioti In sploh vsi trezno misleči drža\tynni moramo Zato t zadoščenjem sprejeti dejstvo, da se ta klaverna opozicija ni zedinila niti v tem, da bi prijavila svojo kandidatho listo. S lem je njena usoda definitivno zapečatena. Izročena je razpadu in po-zabljehm. Naši Jugoslaviji se po njenem neslavnem koncu odpirajo persnektive lepše in srečnejše bodočnosti, bodočno-
ttovinarji izjavil, da bode državna oblast v borbi proti cerkvi ostala na dozdajni poti, in če bo cerkev začela podzemsko rovariti, bo nastopila z vsemi sredstvi, da to zatre.
Listi pa poročajo, da so se redovniki že začeli izseljevati in sklepajo iz tega, da cerkev za enkrat ne misli na borbo.
Ponekod se ponavljajo demonstracije proti samdstanom, vendar pa državna oblast odločno nastopa proti demonstrantom.
stt složnega in pozitivnega dela in ustvarjanja. Narodna skupščina, ki bo izvoljena dne 8. novembra, se ne bo več prepirala o nesmiselnih vprašanjih, ki so izčrpavala poprejšnje dolgih deset let. Posvetila se bo lahko reševanju pozitivnih problemov našega javnega življenja, predvsem pa urejevanju našega gospodarstva, ki je podlaga in temeli vsakemu zdravemu sožitju.
Koncert orkestra Kraljeve garde
Na svoji turneji po Jugoslaviji je sloviti orkester Kraljeve garde iz Beograda posetil tudi naš skrajni sever in pod vodstvom svojega kapelnika polkovnika Franja Pokornega priredil v soboto velik koncert v unionski dvorani. Pri nas so orkestralni koncerti redek pojav. Zato moramo biti še posebno veseli, da smo imeli spet enkrat priliko slišati orkester tako odličnih kvalitet. To je treba namreč predvsem povdarjati, da spada orkester Kraljeve garde k prvovrstnim instrumentalnim skupinam, s kakršnimi se morejo ponašati le velika mesta, Orkester šteje 70 mož, ki so vsi izobraženi instrumentalisti; zvočnost goda! je imponirala ravnotako kakor vsa pihala, pri katerih je elementarna sila mogočno prihajala na dan, mestoma, pri pločevinastih, še preizrazito. Občudovati smo morali posebno rogove, ki so naj-kočljivejši instrumenti.
Program je v svojem prvem delu prinesel Wagnerja in norvežanskega skladatelja J. SVendsena. Wagnerjeva predigra k »Mojstrom-pevcem« je kolosalen koncertni kos, ki ga v dostojni formi more res podati le velik in perfekten orkester. Ustavila je V vseh neizbrisljiv utis. Bolj hladni smo ostali pri Svendse-nu. N egova simfonija D-dur je sicer v tematični izpeljavi polna kontrastov, »Atl-dahte« se odlikuje po lepi melodični liniji, »Scherzo« je bogat tla domislekih dobre Volje, vendar manjka deht prepričevalni govor, zlasti še, ker je »Finale« prešibak.
V drugem delu programa smo slišali Saiht-Sačnovo »Danse macabre« (Mrtvaški ples, ne »Ples mrličev«, kakor pomotoma na tiskanem sporedu), ki se po-gostbma srečava na koncertih in je v vsakem pogledu odlično delo. Ostali del Večera je bil posvečen slovanski glasbi. Orkester je izvajal Čajkovskega vedno svežo in zanimivo suito »Casse-noiset« te«, ki je zelo priljubljen orkestralni komad, dalje — in to nas more še posebno razveseliti — nam je predstavil dve jugoslovenski orkestralni deli: J. Gotovčevo »Dubravka« in Biničkega uvertura »Ekvinokcij«. Kdor pozna dalmatinske hribovce in njihove narodne piščal’ »diple«, ta jih je lahko prepoznal v Gotovčevi suiti »Dubravka«, ki je prepoje-ha z narodno folkloro in tudi jako efektno instrumentirana. Skladba Biničkega je bolj romantičnega značaja in ne nudi mnogo zanimivega.
Občinstvo, ki se je znašlo na koncertu
v	precej lepem številu, je navdušeno aplavdiralo in povsem upravičeno, ker se je pri izvedbi vseh kosov poznala stroga šola in discipliniranost. Žadivila nas je izredna ubranost predavanja, da-si kapelniku ni bilo treba posebno živahnih gest, da doseže Vse potrebne efekte, oziroma nijansiranja. Ravno to pa mu j« treba šteti v dobro, ker tako se poslušalci bolj koncentrirajo; koncerti so namenjeni v prvi vrsti ušesom in srcu, n* očem.	V.	M.
Aretirani kolesarski tat-
Minuli petek je bjlo, kakor smo poročali, ukradeno kolo inž. Keršiču. Orož-ništvo na Teznu pa je včeraj zaplenilo pri neki sumljivi osebi kolo, kojega zunanjost je popolnoma v skladu z opisom ukradenega kolesa v listih. Sumljivega imetnika kolesa s» aretirali*
PreizkuIrJa Društva narodov
JAPONSKO-KITAJSKI KONFLIKT NA OSTRINI NOŽA. — KITAJSKA
SE PRIPRAVLJA NA VOJNO.
LONDON, 19, oktobra. »Daily Telegraf« poroča iz Ženeve, da v krogih japonskih delegatov z vso resnostjo razpravljajo o tem, da bi Japonska Izstopila it Društva narodov, ako to pri reševanju kitajsko-japonskega spora ne bo upoštevalo stališče Japonske,
Član japonske delegacije je sinoči v razgovoru izjavil, da mora Japonska ali zapustiti Mandžurijo ali pa Društvo narodov. Mandžurije ne more zapustiti, ker so japonski interesi preveč prizadeti, torej ne bo preostalo drugo, kakor izstopiti iz Društva narodov.
V	ženevskih krogih presojajo položaj kritično in mrzlično iščejo Izhoda, kt bi preprečil izstop Japonske ter ob-
*f* Tomaž Edtoott
NEWYORK, 19. oktobra. Včeraj je -umrl tu eden največjih izumiteljev sve ta, Tomaž Alva Edison, po dolgi bolezni, star 85 let.. Smrtni boj velikega moža je trajal več tednov, smrt je pa končno nastopila brez bolečin, ker bol nik zadnji čas sploh ni bil več pri zavesti. Predsednik HooVer je bil med
prvimi, ki sd Izrekli svojd sožalje.
• •
Tomaž Edison, rojen I. 1847. V državi Ohio v Severni Ameriki, se je razvil Iz malega prodajalca časopisov in kasnejšega Izdajatelja malega lista v telegrafista, je pričel kot tak elektrotehnične Študije, je izumil razne aparate, zlasti za telegrafijo. Zgradil je Prvo električno železnico. Izumil je kasneje še razne naprave za klnem.ato grafljo, za izrabo električne energije v rudarstvu Itd. Pred par leti je preseneti svet z razkritjem rastline, tz katere je mogoče izdelovati popoln nadomestek za gum i. Med vojno je iznesel nekatere izume v kemiji,
enem ugodil upravičenim zahtevam Kitajske, ki se sklicuje na Kelfogtn pakt in zahteva uspešno intervencijo Društva narodov. Dosedanja priporočila za direktni sporazum med Kitajsko in Japonsko so ostala brez rezultata, ker se je položaj v Mandžuriji v zadnjih dneh radi izkrcavanja rtov ih japonskih čet celo poostril.
Na Kitajskem se vedno bolj širi pro-tijaponski pokret, in oblasti le z največjo težavo Preprečujejo protijapon-ske izgrede. Kitajska ne pričakuje bog ve kake pomoči od Društva narodov ter se z vso resnostjo pripravlja na vojno. V to svrho uvaja že tudi splošno vojaško obveznost.
ki so Zedinjenim državam izredno dobro služili pri njih posegu v svetovno vojno.
Nemški srezki kandidati na ZivkovičeVi listi
NOVI SAD, 19. oktobra. Med nosilcem državne kandidatske liste ter med voditeljem vojvodinskih Nemcev dr. Kraftom so se Vršila pogajanja radi sreskih kandidatur Nemcev na Živ-kovičevi državni listi. Dogovorjeno je, da bodo Nemci v sedmih srežili Bačke irt Banata postavili svoje kandidate, ki bodo te dni določeni tia sreskih zborih zaupnikov. Dogovorjeno je tudi. da bodo Nemci po celi državi glasovali za Živkovičevo listo.
Podaljšanje svobodne kvarnerske cone.
Službeni list italijanske vlade v Rimu priobčuje dekret o podaljšanju svobodne kvarnerske cone za nedo'očen čas. Po prvotnem zakonu bi izgubila kvarnerska cona samostojnost, ki jo uživa sedaj, 3. decembra t. 1. Dekret o podaljšanju bo predložen rimski zbornici v odobritev.
OlvorHcv nove osnovne šole kraljeviča Andreja v Rušah
Ruše, 19. oktobra. Ob veliki udeležbi ljudstva, občinskih svetovalcev ruških pod vodstvom g. župana Lesjaka, članov krajevnega šolskega sveta in šolske mladine z učitelj* stvom se je včeraj izvršila slovesna otvoritev nove, krasne šolske stavbe Narodne šole kraljeviča Andreja. Redko slavje Malega Beograda so počastili s svojo navzočnostjo prevzvišeni pomožni škof g. dr. Tomažič iz Maribora, banovinski šolski nadzornik g. Rape kot zastopnik bana Dravske banovine, sreski načelnik g. Makar, okrajni šolski nadzornik g. Koropec, oblastni šolski nadzornik v p. g. Senkovič, oba ravnatelja gg. Krejči in inž. Mader dušikovit tvOr-nic kot plemenite dobrotnice nove šole, nadalje ruška industrialca gospoda Pogačnik in Viktor Glaser.
Slavnost je pričela s službo božjo v starodavni župnijski cerkvi. Pred daritvijo, ki jo je opravil g. škof, je vladika v srce segajoči propovedi obrazložil pomen nove šole. Nato so se podali slavnostni gostje s šolsko mladino k no-
vi	šoli, kjer je pred vrati pozdravil vse navzoče s primernim nagovorom g. župan Lesjak, imenoma vse goste. Nj. Vel. kralju je bila odposlana udanostna brzojavka. Ko je šolski zbor odpel mično pesmico in ko sta deček in deklica pozdravila g. zastopnika bana in g. škofa, je izročil inž. Šlajmer kot zastopnik gradbene tvrdke inž. Jelenec in Šla;mer ključ nove šole g. županu', ki ga je s simboličnimi besedami izročil šolskemu upravitelju g. Bregantu. Slednji je prevzel ključ z zagotovilom plodonosnega dedovanja v korist ljudske omike in napredka iepih Ruš. Nato je g. škof izvršil oerkveni obred blagoslovitve poslopja in križev, namenjenih za vseh šest razredov. Sledila je še recitacija ene izmed šolskih deklic, nakar je druga prečitala brzojavko šolske mladine visokemu pokrovitelju princu Andreju. Lep, globoko zamišljen govor je imel nato g. zastopnik bana Rape, nakar so sl gostje ogledali prekrasno šolsko stavbo, najlepšo v Dravski banovini, če že ne v celi Jugoslaviji.
Poslopje stoji na stavbišču, ki ga je preskrbel nekdanji neumorni župan g. ravnatelj Gorišek. Le-ta je tudi preskrbel tozadevne načrte. Največ je pripomogla ruška industrija dušika, ki je žrtvovala čez 60% vseh materijalnih potrebščin. Razen tega je industrijalec g. Pogačnik oskrbel inštalacijo razsvetljave, dobavljal bo pa tudi tok za šolo iz svoje tovarne. Nova šola ima tudi moderno centralno kurjavo na toplo vodno cirkulacijo in vodovod. Arhitekti so poskrbeli, da je šola polna svetlobe in zraka. Najmodernejše zračevalne naprave, nadalje šolske table po načrtu g. ravnatelja Humeka, šolske klopi in stolčki, prirejeni za poljubno premikanje, in še druge novosti, izvirajoče iz reformnih stremljenj, dajejo novi šoli obiležje modernega šolskega duha. V pritličju je prostorna kuhinja z dvema štedilnikoma, kjer se bo kuhalo zlasti pozimi za c .o deco, ki stanuje zelo oddaljeno. V kleti je kopališče z dvanajsterimi prhami. Vsak razred pokazuje svoje stene v drugi barvi. Velik vestibul, v katerem je stopnjišče, omogoča deci sprehode po hodnikih tudi v slabem vremenu. Za šolskega zdravnika so uredili posebno sobo, v pritličju je tudi čakalnica za sta-riše, konferenčna soba in soba upravitelja. V prizidanem, nižjem traktu je otroški vrtec, ki je istotako najmoderne-i je opremljen. Nad njim so stanovanja za učitelje-samce.
Po ogledu ponosne stavbe se je vršil v razredni sobi slavnostni banket, ki so se ga udeležili odlični gostje in že prej imenovani funkcijonarjl države, banovine, občine, krajevnega Šolskega odbora, ruški industrijalci itd. Primerne napitnine so izpregovorili gg. župan Lesjak, ravnatelj Krejči, Viktor Glaser, Pogačnik, Rape, Škof dr. Tomažič, nadzornik Senkovič, sreski načelnik Makar in drugi.
Mariborski in dneoni
Avtomobilska nesreča na Dravskem poiju
Trije ponesrečenci v bolnici.
Sinoči se je vračal tovorni avto gosp. Cizela iz Studencev od Ptuja proti Mariboru. Pri vasi Loka, blizu Sv. Miklavža, se je ognil preveč na desno in pri tem zletel v 10 m globok prepad. Avto je bil naložen z jabolkami in nekaj sodi vina. Z avtom so se vozili tudi g. Žirovnik, njegova soproga in njuna dva otroka. Vokač, ki je šofira! avto, se je pri padcu v jarek hudo poškodoval ter si zlomil desno roko. Gospa Žirovnikova si je zlomila ključnico, njen soprog g. Žirovnik pa roko v komolcu, dočim sta oba Žirovnikova otroka odnesla le male poškodbe. Nesreča se je zgodila, ker baje avto ni imel luči. Veletrgovec g. Pinter in g. Janežič, ki sta se slučajno pripeljala mimo z avtomobili, sta se na kraju nesreče ustavila, nudila ponesrečencem prvo pomoč ter jih nato takoj prepeljala v mariborsko bolnico.
Nezgoda ključavničarja.
Včeraj dopoldne je na igrišču SK Železničarja padel žlletni ključavničar Franc Sinkovič tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v podlehtju in so ga morali prepeljati z rešilnim avtom v bolnico.
S kolesa padel
j je davi v Studencih ličar v železniških ; delavnicah Valentin Živko. Dobil je
Maša zadušnica za Vladimira Gortana
in ostale narodne mučenike v Primorju se je brala včeraj ob 11. v stalnici ob ogromni udeležbi narodnih društev in občinstva, zlasti Primorcev. Pel je pevski zbor »Jadrana« pod vodstvom g. Laha, pridigo pa je imel iz tužne Istre pregnani župnik g- Pavlič, kojega besede so tako globoko segle v duše navzočih, da so se vse oči orosile s solzami nad bridko usodo naših bratov v Primorju.
Zanimivo predavanje o Franu Levstiku, ki sta ga za proslavo lOOletnice njegovega rojstva priredili Ljudska univerza in Zgodovinsko društvo, je privabilo včeraj v Kino Apolo toliko občinstva, da je bila dvorana nabito polna. Predavatelj g. prof. dr. Tone Slodnjak je kot izreden strokovnjak odkril v opisu življenja in dela velikana Levstika mnogo novih, doslej še neznanih potez. Razveseljivo je bilo, da je velik del občinstva tvorila naša vrla mladina. Predavatelj je bil deležen burnega odobravanja.
Zaprisegi pitomcev in d jakov, ki je bila včeraj ob 10. v kasarni kralja Petra in ki jo je izvršil g. polkovnik Boža Putnikovič v navzočnosti častniškega zbora in skoro cele garnizije, so prisostvovali tudi rezervni častniki pod vodstvom predsednika g. Perhavca ter številni meščani. Svirala je godba 45. pešpolka. Slavnost so zaključili	krog
poldneva razni godbeni, pevski,	telo-	i
vadni in drugi nastopi Odkritje spomenika dr. Gregorju
Žerjavu ^ ^	:	težje	poškodbe	na	rokah	in	po	desni
na pokopališču pri Sv. Križu pri	ljuo-t strani	telesa,	da	so	ga	morali	prepe
Ijani včeraj dopoldne se je razvilo v ]jatj v bolnico.
V	hotelu »Orel«
se toči od danes naprej stalno plzensko pivo, kakor tudi najfinejši jeruzalemski vinski mošt lastnega pridelka.
veličastno manifestacijo tisočev in ti-sočev za Jugoslavijo in idejo narodne-nega in državnega edinstva. Ob odkritju so govorili ministri dr. Kramer, Pucelj, dr. Grisogono, zastopniki gasilstva, kmetov in delavcev. Po odkritju je minister dr. Kramer zanesel venec z groba dr. Žerjava na grob dr. Janeza Ev. Kreka. Ta lepa gesta je izzvala splošno odobravanje.
Obletnica likofa Pohorskega doma je v vsakem pogledu sijajno uspela ob tako izrednomilem vremenu, da so se izletniki solmčili. Po nagovorih načelnika inž. Černeta' in podnač. Brandnerja se je razvila prijetna zabava na prostem. B'io je res lepo.
Predavanje o vodovodnih napravah je priredilo včeraj dopoldne v bivši kavarni Park Društvo hišnih posestnikov za svoje člane, pa tudi za droge interesente, v zvezi z ravnateljstvom mestnega vodovoda. Zanimivo je g. vodovodni mojster Černi razkladal navzočim celo mariborsko vodovodno omrežje, konsum od početka obstoja vodovoda pa do danes, dajal nasvete, kako se obvarujeb hiše pred poškodbami vodovodnih naprav vsled mraza itd., razkladal, kako je mogoča kontroOa poškodb na vodovodnih napravah itd. Celo predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno ter je predsednik Društva hišnih posestnikov g. Meglič izrekel predavatelju prav toplo zahvalo. Takšnih predavanj bi bilo treba mnogo, zelo mnogo!
Tujski promet v Mariboru izkazuje v juliju, avgustu in septembru sledeče številke: prijavljenih je bilo 10.677, odjavljenih 9940 oseb. Od prijavljenih je bilo 8441 Jugoslovenov in 2236 iiiozemcev, od odjavljenih 7708 Jugoslo-venov in 2232 inozemcev. Od prijavljenih inozemcev je bilo največ Avstrijcev (1515), 209 je bilo Nemcev, 211 Čehov, 182 Italijanov, 69 Madžarov itd.
Na letošnjem velikem sadnem sejmu, ki bo od 25. do 27. oktobra v paviljonu »G« na velesejmu v Ljubljani, bodo ljubitelji dobrega in izbranega sadja obilo in po ugodnih cenah postreženi. Predno se založite za zimo s sadjem, počakajte na veliki sadni sejem, kijer bo bogata izbira najbo'jših zimskih sort.
Kaj pa to?
V	službenih objavah »Jugoslovana« z dne 18. t. m. čitamo protokolacijo tvrdke »Margo«, ki jo je odobrilo okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru odd. IV. Frm 860/31 Rg C 12/98 dne 1. okt. 1931, in sicer »Margo«, Marburger Mol-kerei ur,d Konservenfabrik G. m. b. H. in Maribor. Ali je ime Marburg odn. Marburger v službenih nazivih še dovoljeno? 1
Mlekar na tuje stroške.
Že v soboto je neki mlekarici izginilo v mesto prinešeno mleko. Davi je doživela nekaj podobnega zasebnica Antonija* Sosič iz Krčevine, ki je pripeljala na vozičku 22 litrov mleka. V Vrazovi ulici je nesla nekaj mleka neki stranki, med tem pa ji je z ulice izginil voziček z vsem ostalim mlekom. Voziček je kasneje našla pri parku, v njem pa dve tuji posodi. Škode ima krog 150 Din. Očividno je obe tatvini zagrešil isti storilec in je le zamenjal posode od sobote.
Skok žene v Dravo.
Včeraj krog četrt na 11. dop. so pa-santi pri železniškem mostu doživeli razburljiv prizor. V bližini mosta se je 231etna žena pomožnega delavca Dora St. vrgla v valove Drave, ki so jo naglo odnesli. V bližini je ribarilo nekaj železničarjev, ki so se takoj s čolnom spustili na reševalna dela in žensko potegnili iz mrzlega objema dravskih valov. Med tem avizirani rešilni oddelek je bil že na licu mesta in je onesveščeno ženo odpeljal z rešilnim avtom v bolnico. Vzrok obupnemu dejanju žene so baje nesrečne družinske prilike.
Cigani so naaamarili, zidarja Antona Hobota, ki je doma tam od Negove, pa je delal pri žel. čuvaju Ploju na Teznu, kjer je postavljal štedilnik. Ko si je v petek šel v bližnji gozd po ilovico, je naletel na cigane. Eden izmed njih je stopil k njemu in mu skrivnostno začel pripovedovati, da je neka ciganka ukradla 100.000 Din, da pa so se vsi cigani zakleli, da ne bodo o stvari nikjer govorili, če pa hoče on — Ho-bot — zaslužiti 20.000 Din, jim naj prinese in položi 8000 Din, nakar ga bodo peljali tja, kjer ie denar zakopan, in bo dobi! svojih 20.000 Din. Lahkoverni Ho-bot seveda ni imel denarja, zato jo je mahnil v svoj rojstni kraj, si tam denar izposodil in ga prinesel ciganom. Ti so denar vzeli in izginili. Prevarani iskalec zaklada jo je mahnil za njimi. Izvedel je niedpotoma proti Ptuju, da so se cigani za njegov denar v gostilni Wruss v Sv. Miklavžu prav dobro najedli in napili in bili Židane volje. V Št. Janžu in tudi v nadaljnjih orožniških stanicah je zadevo prFavil in orožništvo je cigane zasledovalo. Aretirali so jih končno nekje v Halozah. Ni še znano, ali so našli pri njih tudi denar.
Sledeče srečke, kupljene v upravi »Jutra« In »Večernika«
v Mariboru so bile izžrebane: Din 2000.— je zadela srečka 9738. po Din 500.— pa so zadele: 9709, 9713, 9725,
mariborsko glečaliače
REPERTOAR.
Ponedeljek, 19. oktobra zaprto.
Torek, 20. oktobra ob 20. uri »Vodpone*. Ab. C.
Sreda, 21. oktobra ob 20. uri »Zemlja smehljaja ab. A. četrtek, 22. oktobra ob 20. uri »Mayer* ling«. Ab. B.
Sprememba repertoarja. Radi nepri-čskovanih ovir se mora gledališki repertoar spremeniti v toliko, da se bo za ab. C v torek, 20. t. m., uprizorila klasična komedija »Volpone« namesto napovedanega »Mayerlinga«. »Mayerling« pa se bo vprizoril v četrtek 22. t. m. za ab. B. — V sredo, 21. t. m. pa ostanfl napovedana Leharjeva opereta »Zemlja smehljaja« za ab. A.
»Konec poti« je pretresljiva In verna slika onih grozotnih dni, ki jih je preživljalo človeštvo sredi bojne vihre tik pred fronto. Napisal je to vojno dramo angleški pisatelj Sheriff, ki se je ž njo na mah uvrsti! med najmočnejše sodobne dramatike. Za to predstavo, ki bo v kratkem in ki obeta postati ena izmed najzanimivejših letošnjih dramskih pre-mijer, je posodilo celotno kulisarijo in garderobo Narodno gledališče v Ljubljani.
Pondelfetc	Pondeljek
kabaretni večer
Velika	kavarne
Ruška tvornica dušika po požarni katastrofi
Obnovitvena dela naglo napredujejo.
Minulo je že dva in pol meseca, odkar je požar uničil z malo izjemo vsa skladišča tvornice dušika, o čemer so časopisi obširno poročali. Z ozirom na to, da je materijal, kateri je bil v skladiščih, ostal kolikor toliko nepokvarjen, ie vodstvo tovarne vložilo vse razpoložljive sile v to, da se čim preje pogorišča obnovijo in se na prostem ležeči materijal zopet spravi v varno zaklonišče. Dela za obnovitev so poverjena Splošni stavbeni družbi mariborski in znani mariborski tvrdki inž. Šlajmer & Jelenec. S pomočjo tvorniškega delavstva, katero je z malimi izjemami vse zaposleno na obnovitvi pogorišča, dela rapidno napredujejo. Prvi oddelek nanovo zapri-čete gradnje je že popolnoma gotov in .e v njem tudi materijal, kateri je najbolj potreben krovnega zavetišča. Da bi se
v	bodočnosti preprečili pred par meseci odigrani prizori, so izdelani načrti, po katerih se sedanja . nova stavba gradi povečini iz betona in železja in bode tako vsaka možnost ponovnega požara po-po no izključena.
Kar se tiče obrata v tvornici, delo zaenkrat še počiva, in so v obratu edinole oddelek linda in sosedni odseki, kateri niso v direktni zvezi z izdelavo umetnega gnojila. Odjemalci tvomiških proizvodov pa niso pri tem nič prizadeti, ker je materijala izdelanega na skladišču to iko. da ga ne more zmanjkati, ampak je vprašanje, kedaj se ga bo pri današnji splošni krizi razpečalo. Sicer ga gre v promet vsak dan po nekaj vagonov in je upati, da bodo v mesecu januarju, ko nastopi sezona za izvoz, zaloge izčrpane. Do tega časa pa bo tovarna popolnoma preurejena in bode potem obratovala v obsegu, ki ji ga bo dovoljevala možnost prodaje.
čudno Igro prirode
ham dokazuje koruzni sad, ki nam je prinesel v uredništvo Jože Stranj-šek iz Magdalenskega predmestja. Našel ga je pri likanju koruze v Jur' skem vrhu ob Pesnici. Na enem m«' stu koruznega stebla se je pričelo razvijati kakih 20 do 25 strokov, ki so Pa vsi zakržljali vsled nastopivše bolezni. Vendar so na nekaterih zrna 2® prav. lepo razvita.
Črno se je vozil iz Beograda do Maribora pod železniškim vagonom ključavničar Ljubomir Jocič iz Skoplja. 2e v Zagrebu so ga izsledili in je bil tam nekaj časa zaprt. Danes pa se je pripeljal iz Zagre-
ba v Maribor zopet pod vagonom- V 9710, 38.137. 38.133. 38.147. 96.608 > Mariboru so ga aretirali in izročili so-jS>6.633, 96.640 in 98.129	Vdjšču	radi	prevare.
Nova oota za spoznavanje
bolezni
KRI POD VPLIVOM ULTRAVIOLIČNIH ŽARKOV.
f ]osip Mahorič
Za vedno je zatisnil oči v sredo predpoldne 651etni poljčanski posestnik, mesar in hotelir g. Josip Mahorič. Pripelja-
li	so ga sem v četrtek popoldne iz graške bolnice — že pokojnega — kamor se je bolnik dva dni prej napotil iskat rešitve 'ii ljubega zdravja, a je žal šel le po smrt...
Rajni je bil spoštovan in cenjen kot dober gospodar in ugleden mož daleč naokrog. Nebroj prijateljev je imel, ki bodo z neutolažljivo družino vred zdaj žalovali za njim. Zapušča soprogo s hčerko in dvema sinovoma.
Bil je v prejšnjih letih odbornik krajevnega šolskega sveta, sedaj pa občinski odbornik in podžupan- Bolehal je že nekaj časa sem, vendar navziic hudim bolečinam, ki jih je prenašal junaško iz dneva v dan, ni izgubil svojega zdravega humorja. Bil -je prav prijeten družabnik. S »PepoLom«’, kot so ga splošno na-zivali je umrl poslednji gospodar starejše pol čanske garde. Naj mu bo lahka in sladka rodna zemliica na poljčanskem farnem pokopališču, kamor bo položen za večno v nedeljo ob 15. uri. Neutolažljiv i rodbini ob bridki izgubi — naše naj-isJ;renejše sožalje.	I.	K.
Visoke cene sedežev
Prejeli smo: G. poročevalcu o koncertu g. Banovca so se zde*e cene sedežev previsoke. Zdi se nam, da tudi on ne vidi v tem vzroka slabega obiska, ker najde, da so kini, gostilne, kavarne itd. še vedno dobro obiskane. Mi bi pa še bpozorili, da je ostalo na razpolago prav mnogo sedežev po 10.— in 15.— Din, torej po pra-
vi	»ljudski ceni«.
Res smo- nastavili tudi višje cene in to v pričakovanju, da nam pomagajo v prvi vrsti boljše situirani sloji finansirati koncert, ki je vedno zvezan z velikimi stroški. In da se je ze’o malo teh krogov udeležilo večera — tega prav gotovo niso zakrivile visoke cene!
Zagotavljamo g. poročevalca in cenj. občinstvo, da bomo rade volje število cenenih sedežev zvišali — kakor hitro bodo zmanjkali. A to se zgodi preredko-kda* — predvsem pri humorističnih večerih!
Upamo, da zadostuje to pojasnilo. Upošteva naj se tudi, da no^l naša institucija za vsako glasbeno prireditev največe žrtve. — Vodstvo »Ljudske univerze« v Mariboru.
Balkana Konkordo
Pred kratkim je izšla 7. številka skupnega glasila balkanskih esperantistov »Balkana Konkordo«. Uvodni članek »Ni praktiku!« (»Bedimo praktični«) povdar-ja, da esperantska društva niso samo šole za esperantski jezik, temveč tudi za sporazum in dejansko zbližanje narodov. Zvest svoji glavni nalogi zbližati kulturno vse balkanske narode, prinaša list tudi to pot več zanimivih prevodov iz ru-munske, hrvaške in bulgarske književnosti kakor dovršena prevoda »Soneta« in »Nočne zvezde« rumunskega pesnika P. Firu-ja, odlično pesnitev Vladimirja Nazorja »Faun« (prevedel Jean d Agrč-ve), začetek novele Josipa Kozaraca »Tri dni pri hčeri« (v prevodu Olge Kelleko-ve), »Milosrčnost z Marsa« Bolgara Štefana Masareva in črtico »Albena« njegovega rojaka Jordana Jovkova, ki spada med najodličnejše bolgarske beletriste. (List prinaša tudi kratek življenjepis tega književnika). O zgodovini protialkoholnega gibanja v Bolgariji poroča dr. St. Kadiev. Zdravnik dr. Perper priobčuje razpravo o pomenu sadja kot hrane in zdravila. Znaten napredek esperanta v bolgarskih šolah dokazuje članek A. Ata-nasova. Ostali del zanimive številke obsega resolucijo 18. bolg. esp. kongresa, kroniko, uganke, humor 1. dr. — Prijatelje esperautskega gibanja opozarjamo tudi na okusno razstavo esperantskega tiska v izložbenem oknu knjigarne gosp. Vilka Weixla. kjer se dobe esperantske knjige, časopisi in pojasnila.
»Suha« Amerika.
Kakor poročalo iz Newyorka, je ženski oddelek za odvado pijancev v Dvvigh-tu (Illinois) prenapolnjen. Američani Pravijo, da se bo stanje izboljšalo šele tedaj, ko bo odpravljena prohibjcija...
Da je diagnoza, natančna določitev bolezni, važen, ako ne naravnost najvažnejši faktor pri zdravljenju bolezni, je že .najširšim ljudskim slojem znano, a žal ve tudi medicinski svet predobro, da je v marsikaterem primeru skrajno težko, da, naravnost nemogoče, s popolno gotovostjo izreči sodbo, kateri organ v človeškem telesu je bolan, katera funkcija v kompliciranem ustroju človeškega telesa ne deluje pravilno. Po poročilih medicinskih listov se je storil zdaj v tem pogledu velik korak naprej.
Profesor vseučiliščne klinike v Lip-skem, dr. O. Reche, je dognal, da različne bolezni svetijo V krvi na različen način. Odvzel je več bolnikom, ki so biii sprejeti na kliniko, po majhne količine krvi in je preiskoval te različne krvi na poseben, nov način. V popolnoma temnem laboratoriju je prižgal kremenčasto luč, ki jo je ovil s posebnim filtrom, prepuščajočim samo ultraviolične žarke, ki se ne opazijo s človeškim očesom. Kri je pod vplivom teh žarkov zažarela v naj-bujnejših in najrazličnejših barvah in sicer vsaka kri skoro v drugem odtenku. Odkod ta pojav? Tem bolj pereče je postalo to vprašanje, ko se je dognalo, da oddaja kri zdravega človeka pod vplivom ultravioličnih žarkov le medlo in enolično barvo in je vsakomur znano, da ni pri navadni svetlobi prav nobene razlike v barvi zdravega in bolnega človeka. Poizkusi so pa pok"zali, da žari pod kremenčasto sveti'ko s filtrom kri rev-
SK Železničar: Atletik SK Celje 5:3 (1:1)
Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj odigrala poslednja tekma za prvenstvo LNP v jesenski sezoni med Železničarjem in Atletiki.
Včerajšnja tekma je nudila tipično sliko prvenstvenega boja. Igra je bila vseskozi zelo živahna. Z obeh strani je bilo izvedenih nekaj lepih akcij, ki pa posebno pred vrati niso bile dovolj izrabljene. Domači so imeli najboljše moči v krilski vrsti in v ožji obrambi. Železničarji so bili v ostalem stalno v lahki premoči, toda zaradi slabe igre napada niso mogli doseči višje razlike golov. V g avnem se je omejil napad na soloteke obeh zvez. Grajati moramo nepotrebno ostro igro nekaterih igralcev, posebno pa igro desnega branilca in levega krilca.
Z dobljenimi točkami vstopijo Želez* ničar.i v vodilno skupino. Za placement v vodstvu bo treba v spomladi temeljito nrtegniti, ker samo zmaga proti ISSK Mariboru še ne zadostuje, pač pa proti k:ubom Ljubljanet ki jih sicer ne bo mogoče izpodriniti iz vodstva.
Atletiki so predvajali igro, ki ni kazala bogve koliko kombinacije. Moštvo je izvajalo hitre in silovite napade, podate z vsemi silami. Nasprotno pa je Železničar v kazenskem prostoru prepuščal žogo odnosno uspehe le enemu izmed napadaicev. Kombinacija Atlettk^v ie bila bolj enostavna nego nasprotnikova.
Obe moštvi sta položili v igro vso energijo in skušala doseči svojemu klubu zmago. Če vzamemo i^ro kot tako, je zmaga Železničarje zaslužena, ker je imei v kombinaciji in v tehniki v^lik plus.
Goli so padli v prvem polčasu: v 6. minuti po levem krilu gostov, 23. min. je izravnal Paulin. V drugem polčasu v 4. min. dosežejo zopet Atletiki vodstvo, v 6. min. izenači Paulin. V 15. min. zviša Pezdiček I. na 3:2, v 28. min. je o-pet Pezdiček uspešen in v P9. min. doseže Paulin peti gol za domačine. V 35. min. postavi desna zveza gostov končni rezultat 5:3 za Železničarja.
Sodil je g. Dolinar iz Ljubljane zelo slabo. ;lasti v presojanju rok in offsidov.
matikov na svoj poseben način, luetikov ravnotako, na svoj način pa kri bolnikov na zlatenici, tuberkulozi, raku itd.
Profesor Reche pa- se s tem še ni zadovolji. Šel je dalje in analiziral krvne žarke, ki so se razodevali pod vplivom s filtrom zastrte kremenčaste luči, s spektralnim aparatom. Spektrum žareče krvi je podal še v večji meri kar najmanjše razlike med posameznimi boleznimi in je torej z vso gotovostjo računati s tem, da se bodo v bližnji bodočnosti težji primeri diagnoze vršili po tej poti, ki se bo seveda vsestransko še izpopolnila.
Morebitni ugovori, da fluorescirajo v krvi se nahajajoče bakterije, ali pa razna zdravila, ki jih je bolnik zavžil, nikakor ne drže, ker se preizkusna kri v tem slučaju vedno prej filtrira in ker izhaja ta kri vedno le od novih bolnikov, ki dotlej niso vživali še nobenih zdravil. S tem dejstvom je torej podan dokaz, da žari bolezen v krvi. Sicer je pa bila analiza z ultravioličnimi žarki že prej znana, saj se z njeno pomočjo da dokazati, da je n. pr. ponarelen dokument, podpis, bankovec, slika itd. in je moderna medicina že tudi poznala fluoresčenčno žarenje pri raznih kožnih boleznih. Znana so nadalje druga pota, ki silijo kri, da se razodeva glede različnih bolezni, ni pa bila znana doslej ta edina pot, po kateri bi se razodevala kri glede vseh bolezni. Na to pot pa ie, kakor je upati v prid trpečega človeštva, dospel dr. Reche.
Njegov ponesrečen nastop nas je ponovno uveril, da Ljubljana ne razpolaga s prvovrstnimi sodniki.
SK Železničar II :SK Svoboda I 7:1 (3:0).
Na igrišču SK Železničarja se je včeraj dopoldne odigrala prvenstvena tekma med rezervo SK Železničarja in prvim moštvom SK Svobode. Zmagali so Železničarji v razmerju 7:1. Igra ni bila m posebni višini in je trpela zaradi izredne ostrosti zmagovalca. Sodil je g. Bergant.
ISSK Maribor mlad.:SK Svoboda mlad.
9:0 (2:0).
Prva mladinska tekma za pokal MOLNP je končala z zasluženo zmago ISSK Maribora nad mladino SK Svobode, ki je včeraj prvič nastopila. Sodil je g. Nemec.
KAC (Celovec) :SK Rapld 2:1 (0:1).
Mariborski Rapid je včeraj gostoval v Celovcu ter odigral proti tamkajšnjemu Klagenfurter Atletikklubu prijateljsko tekmo. Zmagal je KAC z 2:1.
Ostale nogometne tekme.
Ljubljana; ASK Primorje:SK Svoboda 2:1 (2:1).
Trbovlje; Hermes:Amater 4:0 (2:0).
Beograd:	Ujpest (Budimpešta)Jugo-
slavija 3:1 (2:0).
Zagreb:	Železničar:Sokol 3:0 (0:0),
Viktori:a:Grafičar 2:0 (1:0), Sparta Flavija 1:0 (1:0).
Tekme za državno prvenstvo.
Zagreb: BSK:Gradjanski 2:1 (2:0).
Split: Hajduk:Concordia 3:0 (2:0).
Šabac: Sašk:Mačva 4:2 (3:0).
OBČNI ZBOR MARIBORSKEGA ZIMSKOŠPORTNEGA PODSAVEZA.
V	soboto zvečer se je vršil v hotelu »Orel« drugi občni zbor Mariborskega zimskošportnega podsaveza. Občni zbor je otvoril predsednik g. Golubovič. Uvo-dorria je pozdravil predsednika zimskošportnega saveza g. dr. Pirca, polkovnika Ožegoviča in delegate klubov. Občni zbor ie odposlal na najvišjega pokrovitelja jugosiov. zimskega športa, Njeg. Vis. kraljeviča Petra, vdanostno brzojavko. Nadalje so se odposlala pozdrav-
na pisma banu dravske banovine g. dr. Marušiču, inšpektoratu banske uprave v Mariboru in županu mestne občine mariborske g. dr. Juvanu.	“
Nato sta izčrpno poročala g. Golubovič in g. Roglič o delovanju podsaveza v minuli sezoni. Blagajniška bilanca izkazuje 14.114.75 Din prejemkov in Din l.i.550 izdatkov. Podsavez šteje 17 klubov, ki imajo skupaj 691 verificiranih č!anov, je torej najmočnejši podsavez v državi.
Po poročilu nadzorstvenega odbora st> se vršile volitve. Izvoljeni so bili:	za
predsednika prof. Šilc (ISSK Maribor), odborniki: Ivan Roglič, Vekoslav Golubovič, Voglar (vsi ISSK Maribor), Vaies (SPD Maribor), Hren, Venuti (Sokol), dr. Jehart (Aljažev klub), Eylert (Rapid), Stangl (Maraton), Marusig, Ranter (Že- “ lezničar) in Parma (MSK). Nadzorni odbor: dr. Stamol in inž. Mies. Razsodišče: dr. Senior, dr. Orožen, dr. Štor, dr Sekula in dr. Jettmar.
Predsednik zimskošportnega saveza g. dr. Pirc je v daljšem govoru podal sliko o delovanju saveza ter pohvalil mariborski podsavez, ki od vseh najboljše deluje. Na predlog g. Majerja je bila iz-itčena dosedanjemu predsedniku g. Goluboviču posebna zahvaila za vzorno delovanje. Za Tuisko-prometno zvezo je govoril dr. Senjor, ki je povdaril, da bo Zveza tudi v naprej podpirala podsavez. Končno so še govorili gg. Kranjc iz Celja, dr. Stamol in savezni tehniški referent Švigelj.
Težkoatletski miting SSK Maratona.
V	dvorani Zadružne gospodarske banke 'c priredil SSK Maraton v soboto zvečer težkoatletski miting, ki je bil obenem tudi tekmovanje za klubsko prvenstvo. V rokoborbi težke kategorije je postal klubski prvak Ivan Pircher, v lahki kategoriji pa Oton Gobec. Vršile so se tudi propagandne borbe v boksu, ki so popolnoma dosegle svoj namen.
Krčmar, ki je stregel kraljem
V	Parizu ie umrl »oče Verdier«, lastnik glasovite pariške restavracije »Mai-son Doree«. V njegovo restavracijo so zahajali na obed in večerjo samo izbrani odličniki plave krvi. Tudi kralji in knezi so bili njegovi stalni gostje kadar so bili na obisku v francoski presto'nici. Oče Verdier je umrl nekoliko pozabljen, kajti odkar so zahajale k njemu v restavracijo kronane glave, je preteklo že precej časa. O njem je krožilo po Parizu mnogo prigod. Posebno rad se je pri očetu Verdierju ustavljal bivši ang'eškl kralj Edvard. Nekoč mu je Verdier serviral breskve, ki mu jih je mastno zaračunal. Vladar se je pošalil z Verdier-om rekoč: »Oče Verdier, breskve pa so menda zelo redke.« Verdier ni prišel v zadrego. Imel je namazan jezik in je odvrnil:	»Veličanstvo,	breskev	je	dovolj,
ampak princi so v Parizu zelo redki.«
Konec ciganske svobode
Češkoslovaška je napravila že pred ieti konec ciganski nadlogi,- oziroma ciganski svobodi. Zdaj je sledila češkoslovaškemu zgledu tudi Madžarska. Njene oblasti so sklenile napraviti register vseh ciganov v državi. Seveda, ko se je zaJ čelo praktično delo, so se pojavile gromozanske ovire. Kajti cigani se ne dajo tako ugnati. Od njih je težko izvedeti že ime očeta in matere, kaj šele ime babice in deda ali pa poklic in veroizpove-dovanje. Da pridejo stvari v okom, so madžarske oblasti odredile, da se imajo prirediti širom države ciganske racije. Orožniki love cigane od komitata do ko-mitata. Ker je med njimi dosti nepismenih oseb, jemljejo njih prstne odtise, da bodo vsaj ti v registru. Pravijo pa, da so cigani zaradi tega zelo hudi ker čisto pravilno sHutijo, da se bliža konec njih svobode.
Štedlilva žena.
— Ni je štedljivejše žene nego 'je moja,
= Kako to? Imaš dokaze?
— Da, pomislil Včeraj je naš najmlajši požrl 25-parski novec, in moja žena je takoj poklicala zdravnika ter mu plačala 30 Din honorarja, samo da je debil« nazaj 25-parski novec.
J tsensfeo prvenstvo LNP zak! učeno
ISSK MARIBOR NA TRETJEM, SK ŽELEZNIČAR NA ČETRTEM MESTU.
Mariborski V E C E R N ! K Jutri
V	IV a r i b o r n, dne 15. X. 1931.
K-gTTi,amiwmiini»»a3B:iiiiii«iiMi«r««Ti,'i'*Ti‘gw”g:Ma'
		
Za jesen
Vrsta 2845-11
Moderni jesenski čevlji za izprehod. Imamo jih v Črni in rjavi barvi, v laku in raznih kombinacijah za Din 199.—■.
Vrsta 9637-21
Polušiljasta oblika moških polčevljev, udobna za vsakdanjo uporabo a praktična za jesen, ker se lahko nosijo z gamašami in služijo kot visoki čevlji.
Vrsta 1977 22
Čevlji z močnim podplatom iz gume za strapac. Ti čevlji so neobhodno potrebni onim, ki nniogo hodijo v vsakem vremenu.
Stanovanje,
dve ve'iki sobi s Cedilnikom oddam. Pobrežje, Zrkovska c. 33.	4006
Stanovanje,
s>obo in kuhinjo oddam mirhi stranki. Naslov v upravi lista.	4004
Sladki vinski mo*t
ix> Din 6.— in 8,-ski dvor, Oset.
liter, toči Maribor-4005
StsttOvdnle 3 sohe in pritikline, novo,	Vrbanova
61 oddam s 1. novembrom.____________3084
Na hrano
opoldan in zvečer sprejmem.___Gosposka ulica 58, II. vrata 3._______3087
Mlss Edith Oxley
daje angleški pouk in konverzacijo. Prevzame tudi tehnične in druge prestave. Gosposka ul. 52 I.	3069
Mebiirano sobo,
snažno, solnčno, poseben vhod, električna luč, takoj oddam, Stritarjeva ul. 5 I.	3078
Kupim hišo
s trgovskim lokalom na prometnem prostoru, najraje v predmestju Maribora. Ponudbe poslati pod »N. K.« na upravo lista.	3065
Sobo in črkoslikanie,
vedno najnovejši vzorci na razpolago izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	X
Opravilna številka: E IX 2289/31
Rabljene avto in moto gumi plašče kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho. va ul 14	1566
A ko hočete,
da bodo Vaši ovratniki, ki jih daste v pranje, tako Idpi kakor novi, potem jih oddajte samo k Triumfu, Pavel Nedog.
Elektromotorje »Skoda«,
0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih po sjopii Na zahtevo brezplačne ponudbe
Veliko izbiro
vsakovrstnih pletenin, oblek, jopic, vest, puloverjev itd. po zelo znižani ceni priporoča pletarna Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. Naročila po meri, kakor vsa popravila se izvršijo točno in ceneno.	2491
5(H) dinarjev plačamo tedensko
zgovornim osebam s številnimi poznanstvi. Perssons, Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko za odgovor. 2360
Dražbeni oblic.
3066
Dne 16 nov. 1931 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 27 dražba nepremičnin:
Zemljiška knjiga: k. o. Prepola vi. št. 245
Cenilna vrednost:	Din 29.641 70
Vrednost pritikline: Din 2 700'—
Naimanjši ponudek: Din 19.762'—
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okraino sodišče v Mari oru odd. IX.,
dne 16.9.1931.
a
Pr. O '-"Jile
Dva soseda
Povest iz preteklega stoletji
Piskač je še dvignil roko, da bi prestregel udarec, pri tem pa je zadela motika sproženo desnico z vso silo.
»O moja roka je strta,« zakriči Piskač divje, »to boš še drago plačal, Cestnik, le čakaj.«
To rekši se je obrnil ter šel iz veže naravnost proti trgu.
Cestnik je stal nekaj časa kakor okamenel. Motika mu je zdrknila iz rok. Pokril si je z rokami obraz, nato pa zakričal:
»Ostani prijatelj, ne hodi dalje, pobotajva se, ne toži me.«
Toda Piskač ni poslušal več teh besed, ampak šel dalje, ne da bi se zmenil za Cestnika.
Ko je ta videl, da ga birič noče poslušati, je stekel za njim in ko ga je došel, je sklenil roke ter ga milo prosil, naj ga ne naznani.
Toda Piskač je bil ves iz sebe; jezno je pogledal Cestnika ter zarjul nad njim:
»Pusti me, če ne, pošljem še danes orožniMb po te.«
In šel je naglo dalje.
Cestnik je zaklel ter se obrnil videč, da je vsaka prošnja zastonj.
»Prekleta usoda, ki me preganja od onega nesrečnega dne.«
Še je hotel nekaj reči, toda mahoma se je streznil, šel v hišo in Zaklenil vrata.
Tisti dan ga nikdo ni več videl.
Posledice Cestn%ove«a ravnanja niSo izostale. Še bi Piskač nazadnje omilil celo zadevo, toda vsled udarca z motiko mu je bila desnica strta in tako je moral povedati resnico. Cestnik je prišel v preiskavo. Dejanski stan je bil zelo enostaven. Obtoženec je moral pred sodnike v Celje.
Z ozirom na več olajšilnih okolnosti in glede na to, da je Cestnik svoje dejanje obžaloval, je bil obsojen na šest mesecev ječe. V kratkem je nastopil kazen.
Sedaj pa so še le prav pritisnili uprtiki zaradi plačila. Postavljen je Wl. oskrbnik Cestnikovegn premo* ženja. Zarubile in prodale so se najprej premičnine, katerih itak ni bilo dosti. Ker to ni seglo v kritje vseh terjatev, je prišlo na dražbo tudi celo nepremično premoženje.
Zbrala se je mnogoštevilna množica na dan pro-
daje. Sam okrajni sodnik Seidelbah je prišel, da izvrši	»Ti popolnoma pritrdim,« pripomni Mlinar, »Cestnik
prodajo. Birič Piskač je bil izklicaitelj. Zavedal se je	je le moral imeti	nekaj na vesti,	zato ga pa Bog kaznu-
svoje uloge, kajti danes se predaja zadnjikrat. Kdor	je.«
ponudi sedaj največ, bo on še enkrat naznanil glasno	Tako in enako so se pogovarjali vrli kmetje iz
to vsoto in če ni višjega ponudka, bo udaril sodnik s	Struge. Nazadnje jih je povabil	Dolnikov Tone na	svoj
kladivom na mizo in razglasil z močnim glasom, da je	dom, kjer* jim je	postregel z malim prigrizkom ter	sad-
jevcefa, pridelanim iz žlahtnih jabolk, ki jih je vpeljal v teh krajih že njegov oče.
Cestniku po kritju vseh dolgov in stroškov ni ostalo dosti. Ko je prestal kazen* se ni vrnil v domovino. S sprejetim denarjem je odšel po svetu, ni dal nobenega glasu od sebe in nihče ni vedel, kam je šel in kje
XVI.
Skesan grešnik.
Kako me gledajo stari in mladi, kdo neki sem, bi vedeli radij tako se tuj jim vidim in čuden!
Kdo sem? Popotnik upehan in truden, ki ga je utrudila zemeljska hoja, v domači zemlji si išče pokoja.
Stritar.
vse prodano.
Pred hišo na selu sodnik sedi,
Na mizi usodnih pisem snopiči.
Že pri prvi prodaji je ponudil Dolnikov Tone naj*-več. Njemu je ugajalo to posestvo in ker ga je rabil, da razširi še bolj sadonosnlke, s čemer se je pečali že njegov oče, ga tudi ni hotel izpustiti.
Pozabil je od onega dne, ko ga je Rozika tako žaljivo odslovila, na vse, kar mu je težilo srce. Našel je se je izgubil, zadoščenje, da je naravnim potom tudi Rozika občutila vso bolest, ki jo je povzročila ijubezen. Na tihem pa je omiloval njeno usodo, saj jo je v srcu imel še vedno rad.
Po očetovi smrti je prevzel posestvo in se tudi prav srečno in dobro oženil. Dobil je ženo Lono iz ugledne, poštene kmečke hiše, nepokvarjeno dekle, ki je imela skrb za gospodinjstvo ter bila tudi drugače bistra in razumna, tako, da je pridobila povsod na ugie-
d". Teme Je bil tedaj prav zadovoljen.	Mimlb „ ce||h petnajsl ,et v trEa Hltmu „ „
rrooaja Lestmkovega posestva mu je prišla;	ravno	marsikaj spremenilo. Okrajni	sodnik Seidelbah je že
prav*	^	.	pred leti stopil v pokoj. Kupil si je malo hišico izven
Dražbe se je udeležil tudi trgovec Planinšek. Ho- trga ter si tam uredil prav udobno bivanje. Postaviti si tel je rešiti posestvo za Cestnika že iz narodnostnih je dal majhen čebelnjak tik pod veliko košato lipo, kjer ozirov, toda ko je videl, da Dolnikov Tone ne odneha, je presedel dosti ur. Bilo je kaj pomirjevalno za njego-je odstopil od nadaljnje ponudbe. In tako je bilo do- ve vsled težkega poklica razburjene živce, ko je gle-maknjeno posestvo mlademu Dolniku kot najboljšemu dal, kako so zapuščale marljive čebelice svoj dom ter ponudniku.	se vrača|e bogato obložene z	medom in voskom, da
, °ParJ.en. zapustil Planinšek pozorisče, saj je gradijo in obogatijo stavbo v ozkem bivališču. Zraven vedel, da je izgubil s tem pristaša. Na njegovo mesto pa je puši! iz dolge pipe tobak ter spuščal kolobarje je prišel moz, ki je čutil s slovenskim narodom.	dima proti nebu.
Dolnikovi sosedje pa so bili veseli, da se je temu Tudi drugače mu ni bilo dolgčas. Njegova hčerka posrečila kupčija.	Milka se je poročila s sodnikom Škerjancem. Prišel j®
»Hvala ti,« je rekel Oblak ter stisnil mlademn go- zarod čvrstih, zdravih vnukov, ki so letafli okoli sta-spodarju roko, »sedaj se vsaj ni treba bati, da bi bila rega očeta, mu nagajali, a ga ob enem tudi že božali, tukaij zopet kakšna zakotna gostilna, kjer bi bilo zave- In sredi mladine se je tudi sam pomladil, da celo otroSU tlšče za tihotapce ter pribežališče za delamržne ljudi*	je postaj. Razposajeni vnuki so	privabili Še druge otro-
»Gotovo,« pripomni D tilnik ves vesel, »porabil bom ke iz trga in tako je imel nekdaj strogi okrajni sodnik poslopje za gospodarske namene. Sušilnice za sadje in kakor se je nekdaj izrazila neka ženska, oče vseh bom tudi potreboval, saj to se lahko proda in doma se nezakonskih otrok celega sodnega okraja — celo ko* tudi kaj takega rabi, posebno za pijačo v hudi vročini« pico otrok okoli sebe, ki so prišli dostikrat s sebičnim »Ti si pač vreden sin tvojega blagega očeta,« reče namenom, saj kadar je bila mogočna hruška pred hra-Potočnik, »le Škoda, da ga ni več. Vidiš, to'iko je Cest- mom prav pclna, so upirali mladiči tako dolgo oči v W nik sovražil vašo hišo, sedaj pa je prišlo vendar vse čudodelno drevo, da je dal stari gospod natresti nekaJ drugače. Pač ostane večrto resnično: Božji mlini me- sadov, katere so mali gostje tudi takoj povžili z vs0 ljejo počasi, toda natanko.«	slastjo.
Maja KontordJ »Jutra, v Ljubljani s predstavnik Udarita in -redniki ST ANO KOSOVEL v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik SlANKu utiULA
t Maribora,	*"	.	J	"