Zajec je bil v službi na sodniji najprvo v Velikih Laščah in nato v Ljubljani. Tovariši in stranke so ga poznali kot dobrega ln šaljivega človeka, pa tudi kot narodno
N« god svete Helene je na svojem domu ▼ Šiški praznovala 701etnlco rojstva ga« Helena Tušarjeva, spoštovana in narodno zavedna žena in mati, ki bi s svojo skromnostjo in delavnostjo lahko bila za vzof nam vsem. Ko je po 15 letih srečnega i« kona z možem Tomažem, Idrijčanoni pi rodu, ovdovela in je ostala sama s sedmi« mi nepreskrbljenimi otroki, se ni ostra« šila napora in je z marljivim, vztrajni!« delom vse dobro vzgojila in spravila U kruhu. Svojo trgovino v šišk! vodi vestni in pošteno že 37 let. Hudo pa jo je zadela usoda, ko ji je pred petimi meseci nenad* no umrl njen nadvse ljubljeni sin Nand«, ugleden in zaslužen narodni delavec ln organizator našega obrtništva. Jubilantld želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Ob smrti očke Zajca
Častitljivi starček Ksaverij Zajec, ki je predvčerajšnjim umrl, je bil med redkimi nad 90 let starimi Ljubljančani in eden od stare napredne, zavedne garde. Dočakal je 94 let in gotovo bi se izpolnila njegova želja, dočakati 100 let, če ne bi nesreča hotela, da je na sprehodu padel in se poškodoval, nakar ga je zadela možganska kap. Pokojni Franc Zajec je bil rojen dne 15. novembra 1. 1846. v Veliki Loki na Dolenjskem. Zadnja leta je iniel svoj dom na Privozu pri ugledni družini pokojnega sina Franceta, predlanskim umrlega optika, urarja in draguljarja v Stritarjevi ulici. Kljub visokim letom je ohranil čilost duha, zanimal se je skoraj do svojega zadnjega dneva za dogodke po svetu. Očka
zavednega človeka. Naj bo blagemu stat«« ku ohranjen svetel spomin, sorodnikom naše Iskreno sožalje!
Dr. Vladimir Travner %
dobe, ko je po naših krajih razsajala kuga, ko so se naseljevali žldje ln ko so hrumeli na naše ozemlje Turki. Zbiral je tudi vse gradivo, ki se nanaša na čarovnico« Čast in slava njegovemu delu in njegovo, mu spominu! Žalujočim naše globoko so« žalje!
Anton Seliškar f
V Rožni dolini je umrl g. Anton Seliškaiv železniški strojevodja v pokoju, oče našega znanega pisatelja. Vse to lepo ljubljansko predmestje ga je poznalo. Rodil •e je 1. 1857. v Kozarjah pri Ljubljani, Kot pastirček si je vedno želel postati strojevodja. Izučil se je za ključavničarja, potem je pa prepotoval marsikatero dežoi io, oženit pa se je prišel v Notranje gorice. Posrečilo se mu je dobiti službo prf državni železnici. Rad se je spominjal, kako sta z ženo garala, da sta vzredila sodem otrok. V Trbižu, v Beljaku in nato T Ljubljani je moral zaradi narodne zavednosti prestati marsikatero bridko. Kljub vsem tegobam je spravil otroke na najlepšo pot. Pokojnemu bomo ohranili časten spomin, žalujočim družinam pa izrekamo iskreno sožalje!
Praznik gospe Tušarjeve
Izgubili smo starosto slovenskih novinarjev. V Ljubljani Je po daljšem bolehanj« »mrl g. Ivo Naglič, upokojeni urednik »Jutra«. Ivanu Nagllču je bila usojena vt-»oka mera let, da malokateremu novinar« Ju tako. RodU se Je 26. maja leta 1856 v Jakovi v Oplotniški občini pri Konjicah, Ko je dovršil gimnazijo, je študiral na filozofski fakulteti v Zagrebu in se je kol visokošolec bavil z novinarstvom. Tem« poklicu se je posvetil leta 1879. Kot lili ušen novinar je sodeloval pozneje pri raznih listih. V uredništvo »Jutra« je stopil 1. julija 1920. Novinarskemu poklicu je bil brezprimerno vdan, do tovarišev pa vedno tako prijazen ln uslužen, da je včasih človeka srce zabolelo ob izrazih starč-kove dobrotnosti in uslužnosti. V delu je pač iskal utehe, saj bridkosti je prestal y življenju kakor malokateri oče. Drugo leto svetovne vojne mu je nakopalo veliko gorje. Padla sta njegova sinova Slavko in Milko, značajna in zelo nadarjena mladeniča. Jurist Slavko je izkrvavel 4. marca, absolvirani jurist Milko pa 18. avgusta 1915. Od takrat je krvavelo očetovo srce. Razen v vestni službi mu je bilo v najmočnejšo oporo zgledno tovarištvo, predvsem pa brezmejna ljubezen do blage življenjske tovarišlce gospe Ane tn do sina Vladka, kapetana bojnega broda, ki je eden naših najuglednejših pomorskih oficirjev. Edina hčerka Vida mu je umrla pred letom. Po letošnji dolgi zimi pa so tudi Ivanu Nagllču začele naglo pešati moči in zdaj so se iztekle njegove poslednje ure. Ivana Nagllča bodo vsi tovariši ohranili trajno v častnem spominu. Njegovim dragim izrekamo odkritosrčno sožalje!
V mariborski splošni bolnišnici je premi-nll sodnik okrožnega sodišča dr. Vladimir Travner, v Mariboru zelo popularna oseb« nost. Pred letom dni je začela na njegove^* telesu glodati neozdravljiva bolezen. Vladimir Travner se je rodil leta 1886 v Logatcu. Po srednješolskih in akademskih študijah se je odločil za sodno službo. Po prevratu je služboval pri ptujskem sodi* šču, leta 1927 pa je prišel v Maribor. Bl| je odličen pravnik, ki je umel združevati življenjske pojave in-razloge srca ter pameti z obstoječimi zakoni in določbami pravnega reda. Ves svoj prosti čas je posvetil intenzivnemu ter marljivemu znanstveno zgodovinskemu študiju ter kulturnemu delu. Najmarljiveje pa je sodeloval zmerom podjeten dr. Vladimir Travner pri »življenju in svetu«, kjer je Izšlo nešteto zanimivih ln poučnih zgodovinskih razprav, od katerih so številne izšle tudi v ponatisu, tako »Kuga na Slovenskem« ln »Carovnlški procesi na Slovenskem«. S posebno žilavostjo se je lotil proučevanja
J.ETALA SE PORAJAJO. Pogled v angleško tvornico lovskih letal tipa »Hurrlcan«, ki so zadnje dni posegli v zračne borbe
b tanki orjejo zemljo. Angleško vojaštvo pomaga francoskim kmetom, ki s« morali oddati svoje konje za vojaške namene, z lahkimi tanki pri poljskih delih
ED STROJI V PODMORNICI. Pogled v strojni oddeiek neke angleške podmornice. Mehanizem teh ladij mora biti nadvse pretehtan, prav tako pa mora tudi moštvo
paziti na vsak prijem
Najnovejše
]PBISTANIŠCE HANGO. Posnetek iz zraka pristaniškega mesta Hango, iz katerega se je morala umakniti fisnka vojska na podlagi pogodbe s Sovjeti
MATIČNA LADJA. V sedanji pomorski Vojni se često omenjajo matične ladje, ki prevažajo letala. Takšno ladjo angleški vojne mornarice prikazuje naša slika,
PRED STARTOM. Fotografski Izvedeneo nemške vojske pregleduje aparat za sne* man je tik pred odhodom letala
NEMŠKI VOJAŠKI POVELJNIK na Nor. veškem general von Falkenhorst
križem sveta
GORATA NORVEŠKA, Značilna gorska pokrajina
jPOLJSKA KRILA NA ZAPADU. Poljska vojna letala na francoskem aerodromu v zaledju zapadnega bojišča
LOFOTSKO OTOČJE pred narviško luko
NEMŠKO VOJAŠKO LETALO nad norveškim ozemljem
BOMBNIK NAD BERGENOM. Angleški bombnik nad Bergenom v trenutku, ko je odvrgel bombo na pristaniške naprave
Tromi'
O So 100 IOO Km
Lules
Wa.a

Heltinjsi
Iritarib&n
Cri»!i»n j and ?
Halmit(
KAnig&ar«
Tedenska kronika
Te dni je v krogu svoje družine slavil 70-letnlco življenja g. Alojzij Bučar, preglednik finančne kontrole v pokoju. Luč sveta je zagledal v Framu, mladost pa j« preživel v Slovenski Bistrici. Po vojaščini je stopil v službo finančne kontrole. Kot starešina oddelkov je potem služboval V raznih krajih bivše Spodnje Štajerske. Povsod, kjer je služboval, ga je ljudstvo ohranilo v najlepšem spominu, zlasti v Savinjski dolini, kjer je med vojno odločni ščitil narod pred krutostjo avstrijske re-kvizicije. Po upokojitvi se je naselil v Ljubljani. Jubilant je bil vedno odločen naprednjak in po ustanovitvi JNS njen zvesti član. V naprednem in sokolskem duhu je tudi vzgojil oba svoja otroka. 70-letnlca je g. Bučarja zatekla bolnega v postelji. Upamo pa, da bo njegova krepka narava premagala bolezen. Za 701etnieo mu pač ne moremo želeti boljšega, kakor da čim prej okreva.
mfcKLADANJE ŽELEZNE RUDE, Posnetek is časa, ko so Nomoi na svoj« tovorno lsiije nakladali SSeletfno imdO f Narvfku
75 let br. Franca Vogla
V Sokolskem domu na Brezovici je bUa nedavno lepa svečanost, ko Je društvena uprava Izročila br. Francu Voglu spomin« sko plaketo v počaščenje njegove 75-let-niče. Po rodu je z majhnega posestva f vasici Dragomerju. Po smrti staršev Jo ti let star prevzel posestvo In si je ■ svojo pridnostjo kmalu ustvaril lep grunt. Tr« govina z živino mu je pripomogla do lepo« ga premoženja. Bil je več let občinski odbornik ln svetovalec, načelnik barjanskega odbora In načelnik gospodarskega odbora. Vse svoje življenje je bil zaveden napred« njak. Ko so ustanovili Sokola, je bil mod njegovimi ustanovitelji in je mnogo prl» pomogel k razvoju društva s svojimi gospodarskimi nasveti in Izkušnjami. Treba je poudariti njegovo sokolsko požrtvovalnost, ki naj bo za zgled mlajšim bratom ln sestram. Kljub visokim letom prihaja redno ob vsakem vremenu k sejam društvene uprave ln k vsem prireditvam, daal prebiva nad uro daleč od Sokolskega doma. S svojo zvesto družico je vzgojil tudi svoje otroke v zavedne narodnjake, ki so vsi preskrbljeni in uživajo lep ugled. Da je naročnik naprednih listov že dolga desetletja, je odveč poudariti. Francu Vogla še mnogo zdravih let!
7o let Alojzija Bučarja
Pogled na rtova bojišča
NEMŠKA VOJSKA NA DANSKEM Oddolek nemško vojske zaseda vojašnico ▼ K (Klanju