Ste v, 141. V Ljubljani, peteK, 23. ftmija 1922. Leto II. NOVIC Izhaja vsak dejavnik popoldne CENE PO POŠTI: *a celo leto Din 90‘— za pol leta Din 45*— V upravi stane mesečno Din T- Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p Uredništvo ib upravniitvo v Ko ortentvi ulici štev. 6 — Teleta* uredništva štev ;0 — Teisfo: asa; iiiiMiiiiii:uiiiiMiiiiiiiiuiiiiminmiiiiiiii;ii[iifj){ijjM^. I. delavsko konsnaono dralfoo o LpKliil, Kongresni trg 1 Najceneje kupi član pri lastni zadrugi, ker dobi blago po istih cenah kot drugje, poleg tega pa -—---j dobi še 3Q/0 popust, j—— sprejme: jKnijgsmodjn,mag a&a? 3cnalinaSafcarjg,j skladiščnega deilauca, ki hi bil zmožen malih zidarskih popravil in takega, ki bi bil zmožen sodarsklh in mizarskih popravil. Nadalje rabimo sobe ali postelje za prenočevanje uslužbencev in uslužbenk. — Oglasiti se je pri ravnatelju Kongresni trg št. 2. Oddati je v odpeljavo peičetss prst. Kupi se [1a'ž§a j z velikim skladiščem ali pa taka hiša, katera bi se dhla preurediti za skladišče. Člani dobe dobro, ceno, celodnevno brano in pijačo. Hranilne vloge članov se obrestujejo ll; 1I ril iVl, il .i.iVU^TmTTi u; I1 !II H,j: n 11 i ;^TTTimTru^nTuTn77nTTi7ij 1: , J.11 i'n I iii tul1; )< l li k, j i lili niti nn I 76 Tun®!. Roman, Spisal Bernhard Kellermann, ■— Poslovenil Peter Mlakar. 5. S. Woolf se je z istim dostojanstvom kakor prej vozil v svojem 50 HP avlu po Broadwayju. Prihajal je kakor sicer točno ob enajstih v klub k pokerju ter pil svojo čašo kave. Vedel je prav dobro, da nič drugega ne vzbudi v ljudeh večjega suma, nego če spremeni življenjske navade. In tako se je držal svoje vloge na zunaj v vseh podrobnostih. Toda ni bil več slari Woo]f. S. Woolf je imel svoje skrbi, ki jih je moral sam nositi. To ni bilo lahko! Zdaj mu ni več zadostovalo, da je v razvedrilo večerjal z eno svojih nečakinj in božic. Njegovi preraz-dražeru živci so potrebovali za omamo orgij, ekscesov, ciganske godbe in plesačic. In ko je ponoči tresoč se od utrujenosti ležal na svoji postelji, so njegovi možgani goreli jasno kot plamen. Prišlo je tako daleč, da se je moral večer za večer opijati z močnim vinom, da je mogel zaspati. S. Woolf je bil dober gospodar. Njegovi neizmerni dohodki so popolnoma zadostovali za kritje nje-goviti ekstravaganc. To ni bilo tisto. Toda pred dvema letoma je bil zašel v strujo čisto svoje vrsle, in vkljub silnim plavalnim sunkom, s katerimi je izkušal priti v mirno vodo, je mesec za mesecem drvel bliže vrtincu. S. Woolfova kodrasta bivolska glava je bila iz-kuhala pravcato napoleonsko misel. S to mislijo se je igral, zaljubljeno se je sukal okoli nje. Gojil jo je in jo vzgojil. Za svoje razvedrilo, v času počitka. Misel je bila vzrastla kakor džin iz steklenice, ki jo je bil našel arabski ribič. Divna prikazen. S. Woolf mu je lahko ukazal ter ga lahko nosil v telovnikovem žepu. Toda nekega dne je džin dejal: »Stop! — Oha!« Džin se je bil razrastel do normalne visokosti, in stal pred njim kakor nebotičnik, bliskal z očmi in grmel ler ni holcl nazaj v steklenico. S. \Voolf se je moral odločiti! S. Woolf je žvižgal na denar. Oni bedni časi, ko mu je bi! denar sam na sebi nekaj, so bili že davno onkraj gora. Lahko ga je zajemal v blalu, grabil iz zraka, v njegovih možganih ga je ležalo no milijone iri treba ga je bilo samo izklesali. Brez imena, brez beliča v žepu je obvezal samega sebe, da si pridobi v enem lelu premoženje. Denar ni pomenil nič! Samo sredslvo za namen. S. \Yoolf je bil trabant, ki sc je vrlel okoli Allana. flolcl je postati žarišče, okoli katerega bi se vrteli drugi! Cilj je bil vzvišen, človeka vreden, in S. Wolof se je odločil. Zakaj ne bi delal istega, kar vsi drugi, li L[oydi in velesile? Saj ni bilo nič drugega, prav isto je bilo, kar je bil storil pred dvajsetimi leti, ko je vse postavil na eno karto, se elegantno oblekel, vtaknil trideset mark v zobč ter odpihal na Angleško, lo je bil njegov zakon, prirojeni zakon, ki ga je silil, da je v določenih razdobah enako delal. S. Woolf je v tem hipu prcrastel samega sebe, njegov demon ga je dvignil v nadnaravno višino. Njegov načrl je bil golov, zagrizen v možgane, do lasu izčrtan, neviden za druge ljudi. V desetih letih bo nova velesila, ,velesila S. Woolf. V desetih letih bi si velesila S. Woolf prisvojila tunel In S. Woolf se ie lotil dela. Storil je, kar so tisoči pred njim, a nihče še ni delal v njegovi velikanski meri. Njemu ni šlo za premoženje. Izračunil je bil, da potrebuje za svoj načrt 30 milijonv dolarjev. Ravnal je drzno, mrzlo, očitki vesti in predsodki sc ga niso lotevali. špekuliral je na lastno pest, dasi mu je to pogodba izrecno prepovedovala. No, pogodba je bila kos papirja, mrtva in nična, in ta pogoj so mu postavile baš one druge velesile, da mu zavežejo roke. Za to se ni zmenil.-Kupil je ves bombaž Juž. Kloride, ga prodal čez dva tedna ter zasluži! dva milijona dolarjev. V zavetju sindikata je sklepal 5. Woolf svoje kupčije in ni pri tem potreboval niti enega sindikatovega dolarja. V enem letu je spravil pet milijonov dolarjev. S temi petimi milijoni je naskočil v strnjenih vrstah zapadnoindijski tobak. A ciklon je opustošil tobačne nasade in pet milijonov je bilo sesekanih na bataljon pohabljencev. S. Woolf pa ni opustil boja. Poizkusil je spel z bombažem, ih glej, bombaž mu je ostal zvest. Dobil je. Zašel je bil v vrslo dobitkov, vedno iznova dobival ter vojeva! prvovrstne bitke. Potem pa je bil zašel v zasedo. Baker, ki ga je bil obkolil, ga je pobil. Bile so nepoznane bakrene zaloge, ki so mu udarile v hrbet ler ga potolkle do tal. Izgubil je mnogo krvi ter si moral vzeti posojilo pri sindikatovih rezervah. Vrtinec ga je zagrabil. S. Woolf si je napolnil pljuča z zrakom ter planil v morje — toda vrtinec je srkal nase. S. Woolf je izborno plaval, a sc ni ganil z mesta. Ako sc je ozrl, ie inoral ugotoviti, da je izgubljal. S. Woolf je obupno plaval ler si prisegal, da se bo najprej nasrkal svežega zraka ter izogibal nadaljnih pustolovščin, ako pride spel v mirne vode. (Dalje.)