Dr. Vilko Novak
je v povojni slovenski etnologiji s svojim znanstvenoraziskovalnim delom posegel skoraj na vsa področja stroke, v njeno zgodovino, materialno, družbeno in duhovno kulturo, v metodična in splošna vprašanja.
Začetek etnološkega strokovnega dela pomenijo prikazi materialne in družbene kulture, nadaljevanje pa sistematično raziskovanje posameznih področij materialne kulture ali pregledi za vso Slovenijo. Sintetična prikaza s tega področja sta Živinoreja (v: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev) in Über die Milchwirtschaft bei den Völkern Jugoslaviens (v: Viehwirtschaft und Hirtenkultur). Obravnaval je strukturo slovenske ljudske kulture glede na izvir kulturnih sestavin in tipološko razširjenost po območjih. Na podlagi obsežnega in podrobnega poznavanja slovenske ljudske kulture je nastal priročnik Slovenska ljudska kultura, kakršnega drugi jugoslovanski narodi niso imeli v takem obsegu. Na področju etnološke kartografije je sestavil slovenske vprašalnice in dolgo let organiziral delo za Etnološki atlas v Sloveniji.
Sestavil je več zgodovinskih pregledov o stroki, obsežen del razprav pa je bil namenjen prikazom posameznih raziskovalcev na etnološkem področju (Anton Tomaž Linhart, Balthasar Hacquet, Emil Korytko, Matija Murko idr.), kar je strnil v samostojno publikacijo. Vse delo dr. Vilka Novaka je bi/n vrsto let tesno povezano z vzgojo etnoloških kadrov na fakulteti, saj je s svojo Široko razgledanostjo dal veliko vsakomur, ki se je poglabljal v stroko. Bil je kritičen, a tudi toleranten, dopuščal in cenil je delo vsakogar, tudi če je imel drugačen pogled na predmet in usmeritev stroke. S svojo širino pri vzgoji kadrov, z obsežnim in na različna področja segajočim delom je dal velik prispevek k razvoju stroke pri nas.
110