Leto V. Szombathely, september 1. 1918. Štev. 35. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več . . . . . . . . . . . 6 K. Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“ Cena ednoga drobca je doma 10 filerov. VREDNIK: KLEKL JOŽEF pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye. K tomi se more pošilati naročnina I vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce. Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye. Nedela XV. po Risalaj Kda bi se Jezuš približavao k varaškim vratam, ovo mrtveca so vö nesli, je- dinoga sina matere svoje. Luk. VII. Sveti Augustin piše: Dovica se je veselila, kda njoj je Jezuš mrtvoga sina obüdo. Maticerkev se tüdi veseli nad lüdmi, šteri se düševno odramijo i na žitek stanejo. Sin je mrtev bio na telo, krščeniki so mrtvi na düšo. Nad njegovom smrtjov se je mati jokala. Smrt krščenikov se na zvünešnje ne vidi, nišče se nad njimi ne joče. Kristuš je išče, on zna, da so mrtvi, on je obüdjava. Či bi ne za mrtvih — za grehšnikov — volo prišo, bi nas apoštol ne opomino: Stani, ki spiš, stani gori od mrtvih i te razsveti Kristuš. Od treh mrtvecov čtemo, štere je Jezuš vidno obüdo, jezero jih pa obüdo nevidno. Kelko je mrtvecov vidno obüdo, što bi znao? Ne je vse popisano, ka je Jezuš včino. Sveti Janoš pravi: Dosta drügoga je včino Jezuš, štera či bi vse popisana bila, celi svet bi ne mogo sprejeti one knige. Kristuš je več mrtvih obüdo, nego ne brezi zroka samo od treh pišejo evangelijomi. Ar Jezuš, ka je telovno včino, je šteo, da düševno razmimo. Ne je včino čüde samo za čüd volo, nego naj ona, štera je včino, čüdna bodo onim, ki vidijo, prava bodejo onim, ki razmijo. Ravno tak, kak, ki ne ve čteti, čüdiva se nad lepotov črk, nego ne ve, kaj pomenijo one črke. S očmi hvali, ka s pametjov ne razmi. Drügi pa ne hvali samo črke, nego je tüdi prečte. Ne vidi samo, ka je vsem dano, nego i razmi, ka je samo tistim dano, ki znajo čteti. Tak oni, ki so vidili Kristušove čüde i ne so razmili, kaj pomenijo, samo so se čüdivali, ar so včinjena bila, drügi so se pa nad čüdami čüdivali, razmili so je i so je nasledüvali. Takši moremo biti i mi vu Kristušovoj šoli. Bojna. 21. aug. Ententa na zahodnom bojišči znovič napada. Med Oise i Aisne so čarni i beli francozi s pomočjov motorov po velkom ognji na fronti 25 kilometrov napadali. V ništernih mestih so vu nemške postojanke vdrli. Na taljanskom fronti topovski boji. — General Foch si je velko delo naprej vzeo, pred zimov šče bojno skončati. Švicarski časniki dvojijo to delo. Na Ruskom so čehi vu menšini. Pri Volgi proti 80 jezer čehov 150 jezer bolševikov stoji. Nemci zasedejo Petrograd. Do zdaj je 1 milijon 200 jezer američanov prišlo na Francuško. — Bolševiki so zbili čehe, mnogo Čeho-slovakov je iz vršilo samaumor, da ne bi prišli v roke boljševikom. 300 so jih gori obesili. Japonci idejo na pomoč čehom. — Nemci so nove ročne granate naišli proti tankam (motorom), s granatami poškodüjejo predjen del tankov i tak je gori stavijo. — V Braššo so 3 vlovlene ruse na smrt osodili, s čemerom i s drügimi prilikami so naimre morili 15 svojih tivarišov. 22. aug. Nemci so v ništernih mestah brezi bitja nazaj potegnoli svoje četi. Francozi glasijo, da so 20 vesnic oslobodili i 8 kilometrov so napprej prišli. Tak i angluške glasijo, da so z motorami pod obrambov megle več vesnic pozajeli. — Francuški general Foch pravi, da francozi i angluši velko pomoč majo vu Ameriki. Nemci so doli gledali vojaško moč Amerike, tak so si mislili, da s svojimi podmorskimi čunami je gori stavijo na morji. — Finsko kraljestvo bode. Ed- nomi nemškomi princi ponüdijo kraljesko krono. — Nemci so vu ednom tjedni 123 angluških letal doli strelili. — Jugoslovani nastavijo narodni svet slovencov, srbov i horvatov. — Hindenburg se vüpa. Naš položaj — pravi — je vugoden, bar moremo vadlüvati, da se nam je vu zadnjom vremeni ne vse posrečilo. Tak je vu bojni, na to more vsaki računati. Mi moremo trdo stati, tak zadobimo močen nemški mir. Francozi pa pravijo, da či so ne popüstili teda, kda je Pariz vu nevarščini bio, tein menja popüstijo zdaj, da se je vojaški položaj preobrno i se za francoze poboljšo. Francozi svoje žele na bojnom poli ščejo zadobiti. — Pred bojnim sodiščom v Kotori (Cattaro) je 50 čeških mornarov obtoženo. 23. aug. Francozi i angluši napadajo. Guči se, da nemci nazaj ščejo vu postojanke, Odked so 21. marca naprej drli. — Poljsko pitanje so ne rešili, kak so časniki i Novine prinesle. Austrijska rešitev ne krije nemško, na dalje de se od pitanja razspravljalo. — 23. aug. so taljanska letala letale v Austriji. Na Gradec so edno bombo doli vrgle. Ešče okoli Sombotela so letale. — Ententa zbira velike množice kolonijalnih čet i angleških rezervnih čét na bojišči. Generalissimus Foch je izjavo, da se bojna letos ešče odloči. 24. aug. V Albaniji so naši sovražne linije predrli, Na zahodnom bojišči velko bitje se razvija. Vse na to kaže, da se general Foch proti nemcom na drügi velki vdarec pripravlja. Sovražnik velke mase pešakov, topničarov, tankov i letal vu bitje meče, — Angluški lord Cecil Robert je izjavo, da žele, goreče žele mir, nego te čas se ne more sklenoti mir, dokeč Nemčija ne spozna, da je zbita. 2 NOVINE 1918 sept. 1. Dom i svet. — Glási. Cerkveno. Nove žvegle vu orgole do fare po püšpekovoj odredbi na svoje stroške mogle nazaj spravlati. Stare žvegle so bile iz cinka i olova. Za kg. plačajo 15 koron. Nove bodo redili iz pleha, 1 kg. tüdi bode košto okoli 15 koron. Kde so orgole ne preveč poškodüvane najboljše bode čakati do konca bojne, kda si bodemo nazaj spravlali žvegle iz cinka. Žvegle iz pleha zerjavijo pa se spoterejo. — Vu litanijah Srca Jezušovoga po prošnji „Po tvojem vneboidenji“ se prida nova prošnja: Po tvojem nastavlenji najsvetešega oltarskoga svestva — oslobodi nas Jezuš. — Več mestih ščejo nazaj spravlati zvone ocelne. Te zvoni radi zrjavijo, za volo gibanja se njim glas premeni. Cerkvena višja oblast ne dopüsti, da bi se ocelni zvoni spravili na penezah za stare vdoblenih. Bojna je, naj se žalostijo i naši törmi. Pride že čas, kda do nas naši törmi s lepim glasom zvali na božjo slüžbo. Usodo puna višina papirnatih penez znaša 24 jezero milijonov, to je 24 milijard. Za celo to vsoto pa ima Austro-Vogrska banka samo za 300 milijonov zlata kritja. To znamenüje, da za vsakih 100 papirnatih kron ma Austro-Vogrska banka edno krono i trideset filerov zlata. Da je tak daleč prišlo, je krivo dejstvo, da smo popolnoma zaprti i naš izvoz je skoro vničeni. Vino vozijo vö, s tem ščejo zboljšati stanje naših penez. Zato pa moremo tak drágo vino piti, pa de ešče dragše. Zvün toga pred rumunskov bojnov smo tamkajšnje dobave plačüvali vu zlati. — Francoška ma zdaj 29 milijard bankovcov. Zaloga zlate znaša 6 milijard i 426 milijonov. Za vsakih 100 francoških frankov leži v banki 22 zlatih frankov. — Pri nas je žmetno kaj küpiti, ar so posestniki ne pri volji spremeniti svoje premoženje v papirnate peneze. Do težke krize smo prišli, štere rešitev ne vidimo od nikdi. Minister prehrane i poljedelstva sta odredila da svinje — zvün onih, štere mo na svoj posel krmili — moremo na odajo püstiti. Pod dajo pridejo že 35 kg. žmetne svinje. Ne spadajo pod odajo svinje za plemen vu onom broji, kak je do zdaj kmet za plemen meo. Za grah do 30. sept. Vojnomi Povi na odajo püščenoga se 20 kron več plača. Brezi dovoljenja je ne slobodno grünt (zemlo) odati. Dopüščeno je med bližanjov rodbinov. Proškarje v Marija Trošt do se 4. sept. vküp spravlali, ne pa 1, kak je črkostavec zmešao. Na Dunajskom Novom mesti (Wiener-Neustadt) se dosta guči, da so vogrski granični stražarje strelili na 4 austrijske švercare živeža, kda so že na austrijskom bregi potoko Lajte bili. Eden govornik je pravo: Mi že naidemo priliko, da vogrske finance navčimo. Ešče je zadosta moškov ... Iz Velikoga Varadina pišejo, da silno naraščajo ločitve zakonov med tistimi, ki se vračajo iz ruskoga vjetništva. Vsaki den se zvrši 40—50 ločitev. Črešnja je iz toplesih južnih krajov k nam prišla. K našoj klimi se ne more navaditi, brž na nikoj pride. Rada njoj mezga teče, rana i od mezga zakrita skorja prunt dobi. Konec je, da se nam črešnja posühši. Kak vpamet vzememo, da mezga teče, zaperimo s vodov rane i skorjo, rano zavežimo s mokrov šopov ritenje. Či je že prant vdaro, k skorji, tak skorjo do lesa doli zrežemo. Pa to rano s mokrov šopov zavežemo. Za en čas rana zaceli. Nego či bi vpamet vzeli, da mezga i na dalje teče, popisano kuro večkrat moremo ponoviti. Za semen je boljša stara pšenica, kak nova, ne bode setniva. Stara grahorka je puna. Preveč staro semen ne zide. Žito, proso, ječmen, kukurca na dve leti, pšenica, oves na tri leta, lenovo na na štiri leta, grahorka, grah na pet let se ešče skliča. Novo semen se prvle sčečka, kak staro. Staro semen je dobro gostejše sejati. Velki župan Šopronski Austrijce od šterih je sum, da bodo živež nesli nazaj vu Austrijo, ne püsti vu Šopron. 16. aug. je s 200 vojakmi zasedo Kolodvor i vse pridoče iz Austrije, z vekšega delavce i delavke z Wöllersdorfa pozvao, da pokažejo zakaj so prišli. Ki so ne znali povedali zroka, zakaj so prišli, so včasi na posebnoj vlaki nazaj odpelani bili vu Wiener-Neustadt. Na mestah je dosta setnive pšenice. Znano je, da je snet goba. Gobam je najvekši sovražnik sunce. Posühšte pšenico za semen. Pred sejatvov pa močajte s vodov kufrnoga galica. Ogenj. V Žižkih pri Škafar Matjaši so se sahe vužgale v dimniki. Ogenj so srečno pogasili, samo prosnic je zgorelo do 600 k. vrednosti. Vlak med Wien—Praga je mogo na poti stanoti, z ednoga vagona so tati blago kradnoli i edno balo platna med šinje vrgli. Vu Železnoj i Saladskoj županiji se krumpič samo vu vesi slobodno küpi. Do 15. septembra bi mogli krumpič z dobre vole ponüditi. Či ne ponüdimo za dosta, pride rekvizicija. Se da pisati v Ameriko? Pismo se more poslati k rudečemi križi (Vörös Kereszt Egylet Hadifoglyokat Gyámolitó és Tudósitó Hivatala, Budapest IX., Üllői ut 1). Vu pismi je slobodno samo od držine, od familije pisati. Samo 20 reči slobodno ma. Vsaki mesec samo ednok slobodno pisati. Pismo more čisto zapisati, ovak se ne da obrnoti na drügi jezik. Vu pismi se more popisati ime (adreš) onoga, komi ščemo pismo poslati, Odked je, kelko let je je star i poznani slednji naslov (adres), kde je na slednje bio, popisati moremo i rodbinsko vezalo, vu šterom stojimo s onim, komi pismo pošljemo. Penezi i zavitek se ne da poslati. — Karto denemo va kuvert i tak s štemplnom pošlemo na rudeči križ. Dari. Vdobljeni so penezi vojakov Matija Sömen 5 k, Franc Bokan 6 k, Anton Jankovič 5 k, Bernadi Martin i Zelezen 14 k, Franc Rogač 20 k, na samostan Matija Edšidt 100 k. Pošta. K. K. Sv. Jürij. Pišeš mi: Či pogledneš v nedelo v krčmo, vidiš puno plesalcov. Pa ne plešejo samo mladi ljüdje, tem več stari že oženjeni. Koma pridemo, či de to tak šlo? Pravico maš, v ništernih mestah ne ščejo znati — od bojne. Odprite se morski valovje! Nedužno umorjena Slava, ne vmorjena, živa zakopana že vstaja iz groba, vstaja . . . Kak mlade neveste pred božim oltarom se sveti njoj cela opráva, jo sunce obdaja . . . Miljoni odkrite njoj klanjajo glave, miljoni kričijo: „Mi sini smo Slave !“ A ona ? Čudno! Plašno obrača svoje oči... O mati, povej, pa kaj ti fali? . . .Ze znam, že čutim tvojo bolest: Vu grob stoletja dnevov nemirnih so prišli sinovje čarne krivice, ti strgali prstan z desnice! Kje je? Požrle so gore ga? V morje je spadno? Do dna se odprite vi morski valovje! Postojte zdaj vode šumeče! Globóko se zdaj razklite vi težki bregovje! Prižgite se lepše zvezde bliščeče! O stvarstvo povej mi za Materin prstan, on zvezati more vse sine, — — — — — vse sine. R. J. Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.