Gozdarstvo v ča u in p ostot Osmi mednarodni simpozij o gozdnih kurah (The S th Grouse Symposium) 12.-17. 9. 1999, Rovaniemi, Finska Miran ČAS~· Potovanje z letalom z Brnika proti polamemu krogu na severu Finske v lepem pozno poletnem jutru li. 9. 1999 je obetalo zanimivo doživetje nepoznane dežele. Še posebno med letom iz Helsinkov v Rovaniemi na Laponskem na severu Finske s 35.000 prebivalci sta se združili predstavi o deželi tisočerih jezer in bo- realnih gozdov z realno podobo prostrane in malo ob- ljudene skandinavske pokrajine. Po tednu bivanja in po terenskem ogledu enega od 25 nacionalnih parkov v lepem sončnem dnevu je bila predstava o Finski popolna. Nacionalni park Pyhatun- turi s površino 43 km 2, z učnimi in rekreacijskimi potmi v gozdnati krajini z močvirji leži 80 km nad polarnim krogom in obsega habitate divjega petelina (Tetrao urogallus L.), gozdnega jereba (Bonasa bonasia L.), ruševca (Tetrao tefl·ix L.), barjanskega snežnega jereba (Lagopus lagopus L.) podobnega belki (Logopus mutus M.) in severnega jelena. Smreka, rdeči bor, breza ter posamezno iva in jerebika, rahel sklep krošenj v gozdovih, popolna pokrovnost zeliščnega sloja z borovnica, brusnice in drugimi acidofilnimi vrstami ter rdeče-rumene pi sane jesenske barve dajejo tej gozdnati kraj ini svojstveno podobo. Podoba spo- minja na zaraščajočo pohorsko ali pokljuško planoto z močvirji. Prečkanje Kemijokl, ene najdaljših evrops- kih rek s pritoki, kjer živijo beli losos!, in postanek ob jezeru na selitveni poti labodov blizu mesta Kemijarvi, najsevernejšega mesta na Finskem, sta samo še dopol- nila vtis o utripu življenja v tej prostrani, rahlo valoviti pokrajini. V ljudeh Rovaniemija je bilo čutiti skrom- nost, redkobesedna domačnost in kulturno prijaznost, v njegovem značaju pa povprečno urejenost evropske- ga mesta in visoke cene. Simpozija se je udeležilo okoli 150 znanstvenikov iz večine dežel severnega iglastega gozda, kjer živijo gozdne kure. PredstavUenihje bilo 50 referatov in 45 posterjev. Samo predstavitev Finske in dežele Laponske na severu nad polamim krogom so izvedle lokalne oblasti in nacionalne inštitucije, na najbolj nazoren način pa sta bili predstavljeni v muzeju tradicionalnega življenja Laponcev in Eskimov na samem prizorišču simpozija, v Arktičnem centru (ARCTlC CENTRE) v Rovani- emiju. V muzeju je z razstavni mi predmeti in maketami slikovito prikazana in poudarjena tesna odvisnost člo­ vekovega bivanja od narave ter visoka stopnja pouče- Sli ka 1: Učna pot v mačilni finski gozdnati krajini z močvirji z opazovalnico za ptiče Slika 2: Arktični center v Rovaniemiju (Obe foto: Miran Čas) * mag. M. Č., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 57 (1999) 9 405 nosti in osveščenosti za varstvo naravnega okolja v tem prostoru. Tradicionalni način življenja na Laponskem in odvisnost od narave odražajo mnogi izdelki, pri- pomočki in orodja, npr. iz kož severnih jelenov (šotori) ribiški čolni, oblačila). Sorazmerno visok odstotek lovcev na Finskem, kar 50% aktivnih moških, potrjuje lovsko tradicijo. Preživetje v tej deželi prostranih goz- dov, z drevjem, nikoli višjim od 20 m, so omogočale tudi gozdne kure in severni jeleni kot glavne !ovne vrste v optimumu areala ter lososi iz rek. Gospodarstvo pa poleg turizma označuje gojenje gozdov in predelava lesa ter izkoriščanje mnogih dragocenih rudišč žlahtnih kovin. Na področju varstva narave posvečajo v zadnjem času veliko skrb raziskavam in ukrepom za ohranitev gozdnih kur, saj se številčnost populacij močno zni- žuje. Divji petelin še velja za lovno divjad. V jesens- kem času, od začetka septembra do konca oktobra, jih lovijo na tisoče. Upadanje številčnosti pripisqjejo po- leg lovu tudi-vse večji obljudenosti in rabi dežele. V zadnjih letih močno povečal negativen vpliv zara~ di večanja dolžine motečih preseko v raznih energetskih vodov, cest. Upada le dolžina telefonskih vodov. Veliko breme pri stabilizaciji habitatov še vedno predstavljajo posledice močnih sečenj za izplačilo vojne odškodnine in obnovitev porušene dežele po drugi svetovni vojni. Posledica tega je visok delež mladih, za habitate gozd- nih kur še neprimernih gozdov. Sam simpozij je trajal pel dni in je poleg pred- stavitve finskih raziskav in trendov potekal v sedmih tematskih sklopih, ki jih je skupaj z organizacijskim odborom in Finskim raziskovalnim inštitutom za div~ jad in ribe (Finnish Game and Fisheries Research Insti- tute) uspešno vodil prof. dr. Harto Linden iz Helsinkov. Na glavnih sejah so bile predstavljene naslednje vsebine: l. Populacijska dinamika gozdnih kur: Na severu (Finska) ugotavljajo 6 do 7-letne cikluse in izgubljeni zadnji ciklus iz nejasnih razlogov (LINDEN 1999, RANTA 1999). Pri vseh štirih vrstah gozdnih kur v Evropi (divji petelin, ruševec, gozdni jereb in belka) je v zadnjem obdobju opazno močno upadanje številč­ nosti. Referenti so predstavili proučevanja dinamike znotraj populacij in tudi v odnosih s populacijami plenilcev. Med negativnimi dejavniki na upadanje po~ pulacijske gostote so predstavili tudi vpliv parazitov, gospodarjenja z gozdovi in lova. Zanimiva je ugo- tovitev, da se ob prisotnosti večjega števila populacij vplivnih vrst plenilcev z različnimi populacijskimi dinamikami nihanja populacijske gostote gozdnih kur 406 izravnajo (primer: populacije gozdnih kur na Škots- kem, Peter Hudson). 2. Lm,ske šttulije: Predstavljajo proučevanja vpliva lova na osnovi števila odstrela in mortalitete zaradi predatorskih ali parazitskih vrst na trende gibanja šte- vilčnosti populacij gozdnih kur ter selektivnega usmer- janja lova znotraj populacij in med njimi. 3. Vetlenjsktl ekologija: Obnašanje živali, socialni odnosi in življenjski teritoriji ter zahteve v gozdnati krajini; razporeditev rastišč glede na strukturo gozdov in primernost habitatov v prostoru. Raziskave na seve- ru kažejo večje oddaljenosti med rastišči divjega pete- lina kot v Sloveniji. Povprečne oddaljenosti na Nor- veškem so med 1,5-2,0 km (GJERDE / WEGGE 1 ROLSTAD 1 999), torej več kot pri drugačnih titokli- matskih pogojih v Sloveniji, kjer so razdalje od 700 do l. 700 m (ČAS 1996). Raziskave v gozdovih na ploskvah s polmerom pod 300m okoli centrov rastišč divjega petelina niso več zadostne. Veliko teh raziskav delajo na ploskvah s polmerom 500 do 1.000 m. 4. Metodološke študije: Modeliranje za ohranjanje gozdnih kur. Uvajajo se študije viabilnosti populacij gozdnih kur (population viability analysis- PVA) ozi- roma študije minimuma viabilnosti populacij (MVA) s stohastičnimi procesi in z determinističnimi dejav~ niki, kot so kakovost in fragmentacija habitata ter pritisk plenilcev (GRIMM 1 STORCH 1999). Problem primerjave podatkov in trendov med državami pred- stavljajo podatki, ne modeli. Dan je bil predlog za odstop podatkov v skupno bazo, s čimer pa se mnogi niso strinjali. Referenti so predstavili tudi nova pod- ročja raziskav o vplivu sevanj, možnosti naselitev div- jega petelina, primerjave geografske razporeditve in genetskega porekla divjega petelina na osnovi mole- kularnih analiz. 5. Knljinska ekologija: Predstavljena so bila pro- učevanja vpliva strukture in fragmentacije gozdnate krajine na izbor habitalov, preživetje nara.ščaja in šte- vilčnosti ter razporeditve rastišč samce v divjega pete- lina v gozdnatih krajinah. V povezavi s to temo je bilo zelo zanimivo predavanje o gozdnih kurah kot orodjih za proučevanje biodiverzitete v gospodarskih gozdovih in gozdnatih krajinah v severnejših deželah na severni polobli (ANGELSTAM 1999), saj v tem prostoru ni tako dobro raziskanih živalskih vrst, ki bi bile tako primerne za primerjave ohranjenosti gozdnih ekosis- temov in krajin kot gozdne kure. Priporoča začetek prenašanja rezultatov mnogih raziskav o življenskih zahtevah gozdnih kur v gospodarjenje z gozdovi in prostorom. Prav tako je dr. lise Storch iz Nemčije GozdV 57 (1999) 9 potrdila pomen gozdnih kur kot bioindikatorjev ohran- jenosti gozdov oziroma naravnih struktur habitatov. Ta dejstva smo že ugotovili in jih upoštevamo tudi v Slo- veniji (ČAS 1996, ČAS 1 ADAMIČ 1 998). 6. Gospodarjenje s populacijami Žil ohnmjanje habitllfov: Predstavljene so bile raziskave vplivov raz- ličnih konceptov gospodarjenja z gozdovi in prosto- rom, vpliva turizma ipd. na populacijske gostote. Pred- stavljena je bila primerjava statusa, ogroženosti in ohranjanja gozdnih kur po svetu (STORCH 1999)) razporeditev rastišč ruševca v gospodarskih gozdovih na Škotskem, primerjava divjega petelina in žolne kot bioindikatorjev. 7. Mnogostranski pristopi za prihodnje: Poleg splošnih ugotovitev o zelo zaskrbljujočem upadanju številčnosti populacij gozdnih kur po svetu zaradi ne- gativnih vplivov človeka (STORCH 1999) so bili po- dani tudi rezultati o vzpodbudnih trendih. Ponekod se že kažejo pozitivni rezultati prizadevanj za ohranitev vrst in povečevanje populacijskih gostot. Tako so na Kitajskem s prepovedjo golosečenj v gorskih predelih in z izločitvijo nekaj naravnih parkov že dosegli naraš- čanje populacijske gostote kitajske kure (Bonasa sewerzovi 1873) ene od endemičnih vrst gozdnih kur na Kitajskem (SUN 1999). Prav tako so v prerijah Severne Amerike s prepuščanjem vegetacije delnemu zaraščanju omogočili dvig številčnosti ene od tam živečih gozdnih kur. To sta poučna primera tudi za evropske vrste in razmere. Ob zaključku simpozija je bilo poudarjeno, da se število raziskav na tem področju po letu 1930 pove- čuje, najbolj pri proučevanju divjega petelina in na področju krajinske ekologije (l. Storch). Na osmem mednarodnem simpoziju o gozdnih ku- rah v Rovaniemiju na Finskem je bilo slišati veliko zanimivega in poučnega. Mi imamo raziskave na tem področju in predvidene ukrepe za varstvo habitatov v predgorsko-gorskem gozdu s prilagojenim gozdnogos- podarskim načrtovanjem in ukrepanjem dobro zastav- ljene, mednarodno primerljive in zanimive. Slovenija je bila predstavljena s poster jem, ki pri- kazuje vpliv spreminjanja gozdov z zaraščanjem nikov v zadnjih 21 O letih na zakonitosti populacijske dinamike divjega petelina v zadnjih 120 letih (ČAS 1999). Zaradi svojstvenosti je tema pritegnila pozor- GozdV 57 (1999) 9 nost plenarnih predavateljev. Raziskava je bila pred- stavljena tudi v knjigi povzetkov in bo objavljena. Vzpostavljeni so bili stiki z raziskovalci s Švedske in Norveške ter Avstrije in Italije, ki so dali pobude za skupne ali primerjalne raziskave in sodelovanje s Slo- venijo. Izražene so bile želje po raziskovalnem sode- lovanju s strani znanstvenikov iz Nemčije, Francije in Velike Britanije. Zahvala Obisk simpozija sta omogočila Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvo RS za znanost in tehnologijo v sklopu raziskovalnega pro- jekta CRP- gozd: Prosto živeče divje živali v gozdnih ekosistemih in krajinah; ogrožene vrste- gozdne kure. Viri: ANGELSTAM, P. 1999. Grousc as forest biodiversity management tools.- The S'h International Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 16. ČAS, M., I996. Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini tUl primernost habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.).- Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, magistrsko delo, 144 s. ČAS, M. 1 ADAMIČ, M., 1998. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišč divjega petelina (Tefl·ao urogallus L.) v vzhodnih Alpah.- Ljubljnna, Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 57, s. 5-57. ČAS, M. 1999. The influence of forest chang es in alpint: Slovenia on the dynamics of the Capercaillie popuiation density.- The 81h International Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 21. GJERDE, l. 1 WEGGE, P./ ROLSTAD, J., I999. Lost hotspots and pass ive female preference: the dynamic process of lek formation in capercuillie grouse.- The 8111 International Grouse Symposiom, Rovaniemi, s. 28. GRIMM, V. 1 STORCH, L 1999. Modelling for Grousc conservation: assessing population viability and minimum vinble populution size.- The 81h International Grousc Symposium, Rovaniemi, s. 29. LINDEN, H., 1999. The research programme for Finish groosc.- The 81h International Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 40. RANTA, E., 1999. Undestanding dynamics of populations: Finnish grouse as an example.· The 8111 lnternntional Grouse Symposium, Rovaniemi, s. 47. STORCH, I., 1999. Status, threats, and conservation or grouse worlwide: an overview.- The g•h International Grouse Symposium, Rov~micmi. s. 29. SUN, YUE-HUA, 1999. Distribution and status of Chinese grouse (Bonasa sewerzovi).· The 81h International Grouse Symposium, Rovaniemi. s. 54. 407