PODLISTEK. Kraljeva hvaležnost. No*fh sp sal G A. — polovpuit Ivan Vufc) Knoz je objel ves žalosten svojo saprogo, hioto! ji je odgovoriti, a kar mu je služabnik javil starca, poslanega od kjralja, ki hoče ž njim. govoriti. Teman toblak je zakril mosec, in v tem hipu je nekaj težkega leglo na knezove prsi. Prosil je soprogo, da ga pusti samega; in je ukazal, da naj kraljev poslanec v «topi. Velik, suh m(>ž, v dolgi rujavi obleki, in s turbanom na glavi, je vstopil. Bil je žid Salomon Rcbolodo. Neka] hipov potem je sledil grozovit, strašen boj za življenje kneginje. ,,Sedem let ]6 minulo", je rekel žid. Zahtevam tristotiso<5 dukatov, katere sem posodil kralju v Vagera milostivem imemu." ..Salomon, znano ti je, da sem tebi in tvojim pred leti zastavil grad svojih prednikov, moje in grofiftino lepntifje. Kje naj vzamom sertaj toliko svoto?" .,Prišel sem, df< zahtevam na mestu povrnitev svote ali pay izvršitev VaSe obljube." ,,Si li blazen, žid?" j© rektel zamolklo knez, ,,ali mi o<\ strani kral/a prinaAaS tako usodo, kakor jo je oknsil moj pfednik, ki je moral sviojo soprogb kne^i•njo z Jastno roko zfidaviti?" ,,Prihajam v imenu kraljevem," je odvmil mirno žfd, ,.da pfovem VaŠi milosti, da nmorite. kneginjo z lastno roko, ali po da jo pnodaste (za vedno za sužnjo!"' Knez je planil po konoi. ,,Salomon, tiBiblazen," in jezno motrefi žida, je vzkliknil: ,,Popolnoma bl;iren mora biti Clovek. ki zahteva od soproga, naj svoJo ženo, katero liubi, mater svojepa deteta, umon! Ali nima^ Čuta, ni srca? Ali nisi ljubil nikdar no- bene ženske? Nisi li bil nikdau od otnoka in žeue ljubljen ?"  Pai žid. ni bil blazen. Tudi.on je imel, kakor knez, čut in srce. Tudi njemu 60 nekegat dne oropali kraijevi vojaki ljulefio Ženo, toater njegovih dveh otrok, in vse tri preti njegoviiai ofimi razsekaii. 2alost je obdala, kakoi' železen oklep njegovo srce; obupanost njegovega kneza ga ni ganila. Mrzlo je poslušal tožbe kneževe in ga spominial na obljubo pred sedmimi leti. Sloveftemu vojskovodju, najzvestejšoniu podložnifcu kraljevemu1, vriemu žlaiitnemu, knezu Kobidi je kralj Henrik IV. pripravil za njegove za^luge plačilo obupnosti. Za plafiilO;, da je prelival na dvajsetih bojišftih kri za svojega kralja, mora umoriti svojo ljubečo ženo, soprogo, ali pa. jo pnodati! Zio jo Ijubil . . . dal bo lpto dni odloga . . . vNi res, Calomon, d-a mi daŠ leio dni odloga?" ,,N,e," je odvvnil kratko žid. ^Ne?! Ne eno leto, to je prevefi, samo Sasl mesecev, raoj dobri Salomon!" ,,Ne!«  ,,Tri meseoe!" je vTikliknil grenko knoz.  ^Ne!" je odvrnil trpko Žid. ..StiVinajst dni, niS veC, kaktor &tirinajst. dni!"  BNe!- ,.En teden, samo en teden; le toliko časa, dn poprosim kralja za življenje svoje soproge."  .,Ne, ne! Nobenega dneva, nobene ure!" Žid je stal pred njim, kakor mrzel, neobSutljiv kamen. Crne misli so se polasitile nesrefinega kneza. Po trenotku obupnega molka je dvignil glavo in divje pocrledal svojeea muCitelja. Nnto je planil proti njemu, ga zgrahil za vrat in zavpil: ,,In 6e te zadavim?!" Toda SalKimon je tudi nato pripravljen, .er je za Bvo.jega Hedifta pcstavil sorodnika pl. Fernanda Oomee, povoljnika Kfilntrave, ki je stal s svojimi vojščaki pred vratmi gr&cta* ,,Poberi se. grozovitež!" je zagrmel knez in pahnil Salomona od sebe. ,,Odstrani se mi na mestu, ali pa boš poskušal mojo jezo." ..Podvržem se Vaši milosti," je rekel žid in se na videz, odstranil, reftem na videz, ker za par trenotkiov jo vistopU zopet, spremljan od pl. Fernanda Gomec, poveljnika Kalatrave in njegovib! ivojakov. Poveljnik je uljudno pozdravil in vprašal žida, ali je knez y resnici odklonil povrnite^ dolga. Ko je ta potrdil, se je obrnil h knezu. ,,Je li res,, da se brani VaSa milpst, poplaiati dolg?" MDa," je odvrnil knez, , ,,V kraljevem imenu zahtevam od Vas, gospod in knez, da poplačate v tem trenotkoi in pred nami dolg Salomonu Reboledu, kateregat ste obljubili povrniti na danes, % junija 1474. V slu6ajuy da ga ne povrnete, zahtevam v imenu kraljevem od Vas, daiizvršite sklenjeno pogodbo med' VaŠo Vzvigenostjo in Satomonom Reboledom, ter nam prodaste kneginjo Robido, VaA) soprogo. Vrhu tega imam Še poveije od Njega Velifanstva, cja Vas, v slučaju zoperstavljanja, kakon kraljevega izdajalca vjamem in zvežem. fjnifien je padel knez na naslonjaC, lali takoj si je opomogel in zavpil: ,,Nikdar!w ,.V imenu Njega VeliCanstva, knez Robido," je zapovedal Fernando Gomec, stopivši naprej, ,,Vam zapovem, da mi izrofiite VaŠ tn»6!/" ..Tiikaj je!" odgovoril je knez in potegnil me8 iz nožnice; nato pft se ga je polastila žalost. ,,Moj dragi mefi! Ti si mfi služil tolikakrat v hoju za kralja, tudi seda] ne smeS biti orožje iz/iajalca, in nikdo se te ne sme dotakniti. . . Jaz obdržim svoj me8, je rekel, In vtaknil mefi nazaj v nožnico. In če je Njegovn Velifeanstvo za,povedal, odvesti kneginjo,, storite svojo dolžnost. :'' , , I '-..«¦•>».'<