Po štartna plačana,
Ste?. 72.
Pesa.mesena številka 60 vin
¥ Ljubljani, ? petek dna 2. julija 1020.
Leto III.
Oglasi:
2a 1 mm x 60 inseratnega stolpiča mali SO vinarjev, uradni 1*20 E, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
j Izba j a ob ponedeljkih, sredah in petkih.
TJpravništvo ,,Domovino" v Ljubljani, Sodna ulica 6. Uredništvo „Doraovine", Miklošičeva o. 16, Tol. 72.
Naročnina:
Za celo „Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 S,
četrtletno 9 R, polletno 18 K, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, polletno 6 K, celoletno 12 K.
Od načelstva JDS.
Načelstvo jugoslovanske demokratske stranke je v svoji seji dne 30. junija t. 1. vzelo z zadoščenjem na znanje izjavo zahvale, ki jo je izrekel g. ministrski predsednik Vesnič našim somišljenikom zaradi sprejema Njegovega Visočanstvo regenta. Nacelstvo izreka iskreno radost, da se je za vso Jugoslavijo prevažni poset prestolonaslednika izvršil tako častno. Obžaluje, da je na vladi sedeča stranka tudi ta trenotek zlorabila, odrivala
napredno ljudstvo in rinila v ospredje svoje stranka/je. Zlasti obžalujemo, da je pri sprejemu depu-tacij vlada preprečila ožji stik z ljudstvom. Nacelstvo se zahvaljuje napredni javnosti, da je kljub raznim klerikalnim netaktnostim nastopila disciplinirano, tako, da se je proslava vršila brez mučnih incidentov.
Načelstvo Jugoslovanske demokratske stranke.
SLS., stranka dveh lic.
Klerikalizem ne izbira, kadar mu gre za sredstva v politiki. Vse mu je dobro, če le pelje k cilju. „Namen posvetuje sredstvo", to je zrno klerikalne (ne Kristove!) morale.
V Sloveniji je treba po prevratu klerikalizmu novih agitačnih sredstev. Pograbili so plemensko tekmovanje. Gonja proti Srbom, to je bil in je še danes glavni znak klerikalne politike na kmetih. Srb je bil vsega kriv, kar je kmeta zadelo 1.1919. Tako so pridigovali duhovniki: „Srb je kriv, da treba k vojakom, Srb je kriv draginje".
Obenem je šel boj proti dinastiji. Ves čas so jo napadali. Klicali so republiki. SLS se je proglasila kot načelno republikanska stranka. Dinastijo pa je označila kot krivoversko.
Tako je razburila široke sloje nezavednih ljudi proti Srbom. Dasi so uprav Srbi sami kmetje in kot taki glavni nositelji agrarnega gibanja v državi, kljub temu je duhovnik znal naščuvati kmeta Slovenca proti kmetu Srbu. Šele demokrati in Samostojni kmetje so začeli gojiti ljubezen do srbskega brata in zlasti do srbskega kmeta junaka. s
Tačas ko je ta strašna izdajniška agitacija šla po deželi, so klerikalci drugo lice kazali v Beogradu. Tam so se hlinili in prilizovali. Pri-
šel pa je zdaj regentov dan. Klerikalci so prišli v neprijeten položaj, da so morali pred očmi slovenskega ljudstva pokazati hinavstvo. Nas to veseli: danes vsak kmet vidi, da je SLS stranka dveh lic, stranka brez značaja, stranka, ki navzdol drugače govori kakor navzgor.
Kadar bodo klerikalci zdaj zopet kje na kmetih napadali Srbe in dinastijo, tedaj jim glasno zakličite v obraz: Hinavci! Kaj pa Vaš škof, ki je roke poljuboval regentu? Kaj pa Vaš Brejc, ki je govoril o neomajni vdanosti Srbom in kralju, kaj pa Vaši „čuki", ki so se vsiljevali regentu in milo prosili, naj za božjo voljo tudi čuke odlikuje z redom „krivoverskega svetnika" Save...
Če govorimo o SLS, če pišemo o duhovnikih, ne trdimo, da so vsi duhovniki taki. Niso vsi duhovniki pristaši SLS, niso vsi duhovniki proti Srbom. Poznamo poštenjake. Vemo pa, da so Šu-steršičijanci med duhovniki zmagali. Oni imajo denar. Škof in SLS pa rabita denar...
Čas je tu, da končno razkrinkamo klerikalizem v Sloveniji. Nam ni toliko na tem, da ga razkrinkamo navzgor, kjer se zadovoljujejo z oči-vidniin hinavstvom, temveč navzdol, da bodo v zadnji koči vedeli, da je treba neznačajno SLS iztirati iz Slovenije.
Pozdrav škofa Napotnika narodnemu vladarju.
Niti g. Brejc, niti drugi zastopniki klerikalne stranke niso dali v svojih slavnostnih govorih izraza pravemu mišljenju klerikalizma — v to je bil marveč poklican mariborski škof Napotnik, ki vsled odpora obmejnih Slovencev ni prišel do besede. škoda, kajti poučno in koristno bi bilo, in odprlo bi mnogim oči, ako bi bili slišali, kakšna čustva navdajajo klerikalne voditelje na veliki praznik jugoslovanskega vladarja in njegovega naroda. Slučaj nam je vrgel samo koncept tega Napotrukovega govora, odobrenega od deželne vlade, in objavljamo ga kot historičen dokument, ki ga je treba oteti pozabljenju. Škof Napotnik govori v imenu „Lavantincev". Da ne bo nesporazuma, povemo, da so to očividno prebivalci krajev, nad katerimi vihti on, ekscelenca Napotnik, svojo pastirsko palico. On daje izraze svoji in svojih ovčic radosti, hvaležnosti in ljubezni. Toda zakaj je radosten? Ker slavimo praznik narodnega osvobojenja, drugi rojstni dan Jugoslavije? O ne, njegova radost je skromnejša, ta-korekoč subtilnejša, zadovoljuje se z dejstvom, da „gospod prestolonaslednik prvikrat biva v zalem mestu ob Dravi..." Iz njegovega srca ne izruva nobena sila sveta (v kompetenco božje previdnosti se gospod papežev komornik ne spušča) hvaležnosti napram jugoslovanskemu vladarju. Hvaležnosti za osvoboditev, za ujedinjenje? Kaj še! Za previsoki obisk mnogih mest in trgov, vasi in sel lavantinskih. Pa še to hvaležnost se čuti škof Na-
potnik dolžan izraziti očividno samo zato, ut quietam et tranquillam vitam agamus, kakor pravi latinsko, ali lepo po domače: da bo mir. Iz istih oportunističnih razlogov daje škof izraza tudi „krščanski ljubezni" do kralja in regenta, ker mu to „narekuje zdrava pamet" — ker ni zdravo in koristno, pridigati v danih razmerah odpor in nepokorščino... Škofu Napotniku pa še vse to ni dovolj. Odločil se je, da pred samim regentom prizna končno tudi on našo državo, Jugoslavijo, ne toliko iz lastnega nagiba, kakor vsled tega, ker jo je končno tudi rimski papež priznal, in se on, Napotnik, baš ne more javno protiviti svojemu najvišjemu poglavarju. V tem pasusu njegovega govora je skrito jedro klerikalne politike. Priznanje narodne države in vpošte-vanje najvišjih narodnih interesov le tam in v toliko, kolikor se to zdi Vatikanu potrebno!
Napotnikov govor je sramota, ne toliko pa za njega, ki je vzgojen v protinarodnem duhu in ne more premagati stare ljubezni, kakor za klerikalno vlado in klerikalno stranko, ki je ta govor odobrila in je vse storila, da ga škof Napotnik javno pred prestolonaslednikom tudi izreče.
Govor se glasi:
Vaše kraljevsko Visočanstvo!
Prejasni gospod regent in naslednik prestola!
Dobrotnega dovoljenja prosim, da v slovesnem tem trenotku razkrijem kot zastopnik cerkve in
slovenske Štajerske mogočna lojalna čustva, ki prevevajo moje srce, polnijo srca pričujočih načelnikov raznih oblasti, pa pretresajo srca duhovnikov in prešinjajo srca vernikov Lavantincev.
Predvsem naglašam prijetno čustvo neizmerne radosti, da presvetli regent in gospod prestolonaslednik bivate prvikrat v Mariboru, zalem mestu ob reki Dravi, ki je obenem sedež stare častite kriezoškofije lavantinske. Tega veselega dneva ne izbriše iz naših src nobena pozabljivost. Hunc diem nulla unqua delebit oblivio. (Esther 9, 28.)
V	drugo poudarjam živo čustvo izredne hvaležnosti za previsoki obisk mnogih mest in trgov, vasi in sel biskupije lavantinske. Te trdno ukoreninjene hvaležnosti nam ne izruva iz naših vernih src nobena sila sveta, kakor ne more nobena demonska moč ugasniti kake zvezde na nebu. Ostali bomo hvaležni vse dni življenja po naročilu apostola sveta sv. Pavla: Bodite hvaležni. (Kol. 3, 15) in zopet fiant gratiarum aetiones pro regibus et omnibus, qui in sublimatate sunt, ut quietam et tranquillam vitam agamus. (I.Tim. 2, 1.2.)
Nadalje izrazim globoko čustvo zadovoljne vdanosti in zvestobe, krščanske ljubezni in odkrite pokorščine do kraljevskega Veličanstva kralja Petra I., do Vaše kraljevske Visokosti, v zakonitih državnih • oblastih.
Te so tiste prevažne dolžnosti in čednosti, ki nam jih narekuje zdrava pamet, saj brez avtoritete ni urejene družbe, pa nam jih zapoveduje prvi od božjega Prsta na druge plošče dekaloga zapisani člen: Spoštuj očeta, nam jih nalaga apostolski opomin: Boga se bojte, kralja častite, njegove oblastnike čislajte! (I. Petr. 2, 11—19), nas uči glasovitega Pavla znameniti odlok: Vsakdo bodi podložen višjim oblastim! Ni namreč oblasti kakor le od Boga. (Rimlj. 13, 1.)
Potem je naša vroča želja — jaz sem že in bom še vedno pri sv. maši prosil Gospoda nebes in zemlje, po katerem kralji vladajo, knezi gospodujejo in mogočniki sodbo delajo iti pravico delijo (Preg. 8, 15), da mili Bog krepi s .svojo vsemogočno milostjo Vaše kraljevsko Visočanstvo v prevzvišenem poklicu in poslu! Nebo naj rosi bogat blagoslov na Vaše vladanje v lastno proslavo in v dobro srečo zvestih državljanov.
Slednjič predložim kot nadpastir divne pokrajine Štajerske Vaši kraljevski Visokosti naše pre-vdane prošnje, da nas sprejmete v zavetje ter nas varujete pod Svojim mogočnim, zmagonosnim ščitom. Mi ljubimo od papeža Benedikta V. službeno priznano kraljevino in njenega vladarja po velikoletnem in veleveljavnem načelu:
Ni dobro mnogovladje. Eden bodi vladar, eden kralj, ki mu da Kronov sin (Zeus) žezlo in pravice da kraljuje! (Ilias, II. knjiga, 204—206.) ,,Slepi" Homer je videl kakor v senci resnico, da dobivajo vladarji svojo moč od zgoraj.
V	tem domoljubnem duhu in zmislu bi rad sedaj navdušeno zaklical tako, da bi iz te dvorane donelo po vsej vladikovini ter bi odmevalo čez planine in poljane tja doli do prestolnega Beograda: Bog vesoljstva živi in čuvaj leta in mnoga leta presvetlega regenta in naslednika prestola, gospoda Aleksandra! Jaz sem g|>viorjll, vsedobri in vsemogočni Bog pa me sliši in usliši!
Veličanstvo kralj Peter in kraljevska Visokost regent Aleksander: Živela!
„Domovina" od srede je prinesla popis slav-nosti regentovega potovanja. Kdor še ni naročen na ponedeljkovo številko „Domovine" in ono od srede, naj to čimpreje stori, da bo vedno točno poučen o vseh dogodkih. Do konca leta je treba doplačati za trikratno „Domovino" na petkovo številko le 12 kron.
Prižnica za politiko.
„Domoljub" in drugi klerikalni listi So prinesli vabilo k „Slovesnosti na Trški gori" (pri Novem mestu), ki se je vršila dne 20. t. m. v proslavo sezidave tamošnje romarske cerkve pred 300 leti. V resnici ta cerkvena pobožnost ni bila nič druzega kakor priprava! našega kmetskega ženstva za bodoče volitve. V to svrho je sklical zloglasni ,,general tercijalk'', pater Pavel, vse svoje tretjerednice na ,,dekanijski shod". Kmet-skio ljudstvo iz novomeške okolice je precej prebujeno in po veliki večini so možje vpisani pri demokratski ali pa pri Samostojni kmetijski stranki. To gospode silno boli in zato skušajo s pomočjo žen priti do svojega1 cilja in pa vplivati na može. To je bil glaven namen te „cerk-vene pobožnosti", na katero so si povabili tudi drja. Natlačena iz Ljubljane, Po maši, ki je bila seveda opremljena s primerno- pridigo, se je vršil „ženski tabor", na katerem sta govorila klerikalna „majorja" dr. Natlačen in dr. Česnik iz Novega mesta, ki bi po vsej sili rad igral tudi kako vlogo v Novem mestu. Govorila je tudi hči znanega ledirastega milijonarja Pollaka iz Ljubljane, soproga inž. Remca, ki jej je ubogo boso kmetsko ljudstvo med vojno za „podp|late" sezidalo v Trški gori krasno in komfortno vilo kakor za srednjeveške tlake stiski m menihom ,,Baj-nof" in cerkev na Trški gori, da so lažje pobirali po Trški gori vinsko desetino ali tretjino in tlačili ubogo kmetsko paro. Potem je govorila še neka novomeška tercijalka. Popoldne po litanijah je nastopili P. Pavel in je pestil 'svoje ljube ter-1 cijalke v cerkveni propovedi, da je bilo strah. S krvavimi očmi srednjeveškega inkvizitorja, s pa-tozom preroka in votlim glasom kakbr iz pod-
iskrene ljubavi". Regent je v zahvalo poljubil deklico na čelo. Pozdravni govor je imel župan, nadučitelj Mešiček, nakar so bili predstavljeni regentu: sodnik 2igon, višji davkar Vivod, župnik Dobršek iz Sevnice, župnik Rakovec iz Boštanja, starosta Sokola Drnovšek, okrajni načelnik Cimperšek, načelnik gasilnega društva Korač, zastopnika Samostojnih kmetov Božič in Trupej, delavca seviiiške tovarne Kočner in Pere in zastopnice ženstva v narodnih nošah Mešiček, Verbič, Vivod, Meglič. Delavca Kočnerja je regent povpraševal giede razmer v tovarni, nakar je ta izrazil prošnjo, naj t>i prešla tovarna kopit v jugoslovanske roke in bi se sedanji lastniki bratje Winkie iz Bavarske izgnali iz naše države. Minister dr. Kukovec je regentu tolmačil, da je to potom likvidacije mogoče. Med prepevanjem ,,Lepe naše domovine" se je vlak odpeljal. Poset je bil izredno prisrčen in domač. Obkolili smo regenta kakor davno znanega prijatelja in ljubega brata. Dinastična in monarhična misel je slavila svojo najlepšo zmago.
Izlake. Dne 16. t. m. nas je zapustil g. Mih. Kragelj. Bil je prijazen gospod, ki nas ni napadal ni nam1 ničesar očital, ter srno res mislili, da •srno dobri božji otroci. Drugače: je delal tisti njegov predhodnik, Maj ar, ki je rad spekelt a se hitro zašancal za sv. pismo novega in starega zakona, za sv. očeta, da nisi vedel1, bi se li jezil ali jokal. Ker ni delal nobenega razločka, ga je dekan „toplo" priporočil, da se je moral umakniti. Kragelj je odpeljal osem voz robe, dve kravi, tri prašičke, 15 kokoši itd., Majar pa nič in nazadnje je od beračev kruh kupoval. Tako je. Človek ne živi samo od božje besede, ampak tudi od ljudi. Vsi smo slabostim podvrženi; pameten duhovnik rad zamiži z enim očesom ali pa z obema. Saj ima tudi bog grešnike rad. Ker smo tako pridni, ne bomo pogrešali službe božje: saj znamo sami moliti. Dozdaj se ni oglasil še noben p as ion i st, ker ni potrebe zanj. Govori se, da v farovžu straši, da vidijo luči semtertja hoditi, da slišijo vzdihovanje in jokanje, trdo hojo, petje in molitve. Nfkaj bo že. Rajni Smrekar, ka je prenočeval, je videl nekega tukajšnjega du-
odprtimi ustmi. „Ta človek", nadaljuje rudar, „je med vojsko vpil: Srbi so tolovaji, krivoverci, sovražniki naše slavne katoliške Avstrije, vse moramo postreliti in obesiti! — In danes bo rinil v prvo vrsto, da se bo lilinil in priklanjal. Jaz tega ne morem gledati in bi na glas zakričal: Lažnik, hinavec! Zato pa raje odhajam!" Mož je govoril resnico. Kljukec pa se je skrivnostno-sladko muzal in bulil svoje volovske oči.
Z dežele. G. dr. B. Vodušek nam je imenom gda. Antona Jemca, župnika v St. Jakobu ob Savi, poslal sledečo izjavo1 s prošnjo, da jo priobčimo-: „ Podpisan i nisem nikdar razglasil, da nima pravice nositi pri procesiji presv. Rešnjega Telesa bandero, kdor ni pristaš SLS. — Anton jemec, s. r., župnik v St. Jakobu ob Savi".
zemilja, naganjal ie svojim zvestim tercijalkam ,	, . . ........- .
strah, kaj da se bode vse zgodilo, ako ne bodo I ^^ mu Je rekel, naj da lilace ubogaj me,
ve-
in Smrekar jih je res dail. Jaz se sioer nič ne
i bojim, a spal bi človek vendar rad in spokojno.
volile „po krščansko", to je klerikalno. „In
dite, ako greste z nami, greste s. Kristusom, ako I wJUU'» "i.fP^1 ,U1 .'	,	,.
ne volite z nami, ste pa proti Kristusu." Tako je	z,e!lta vtukaJ	dva trgovca, z a volj lju-
donelo raz lečo. Vsa pridiga ni bila nič drugega! ?\da bl ve;c i)rodaIa> Pa dra2°- Govorita za čast kot agitacija za volitve, z računom na ljudsko ! bozJ°' misllta Pa na svoJ brezdanji zep. Pred
neumnost in nevednost.
In poitem si še upa „Slovenec" (glej številko z dne 16. junija „Kulturnobojm instinkti") pisati: „Duhovniki niso državni uradniki; državna. oiblast jimi torej v cerkvi in njih službi nima ničesar ukazovati. Oni so podrejeni cerkveni oblasti. Cerkev je pa popolnoma jasno določila, kaj smejo v cerkvi in na leči in kaj ne smejo. Propovedi o političnih zadevah so jim strogo prepovedane. Vsi smo veseli, da je tako. V cerkvi hočemo imeti mir in svet, blažen oddih, tu hočemo le Boga in njegove besede." — Tako hinavski ,, Slovenec",,k o se bori proti kaucelparagrafu. Kako se ta papeževa prepoved praktično spoštuje, je vsakomur dobro-'znano in je najboljši
vojno je robec stal 25 krajcarjev, zdaij pa 50 kron! Take klerikalne gade je treba obdavčiti, batinati in 'zapreti, ne pa ubogo mlekarico za par jajc. Delavci res veliko zaslužijo, po 1000 kroln in več na mesec, a taki trgovci jim vse pobero.
Sokolski dom v Višnji gori, V nedeljo, 20. junija, je bil slavnostno otvorjen v Višnji gori Sokolski dom. Reči^se mora, da se je vsakdo začudil, ko je to slišal. Poprej Štefan Pirnatova hiša je primerno prezidana v čedno zgradbo, kjer more telovaditi 70 Sokolov, in je vrhutega primerno prostoren oder, zadaj pa galerija. Med vojno je Višnja gora zapadla popolnoma ^mrtvilu v narodnem in družabnem oziru. Kmalu po preobratu pa je začelo živahno gibanje, ki je v glavnem izhajalo iz narodne družine Andreja Turka. Lani meseca julija se je osnoval pevski zbor, pozimi pa so dobili v Višnji gori Sokola. Ker je hotel Sokol seveda takoj telovaditi, je začel pravi križev pot za telovadišče. Po prenmogih te
dokaz pridiga patra Pavla, ki itak druzega ne žavah in razočaranjih je po prizadevanju g. Turka ml. pridiga kot o politiki. Gospodje pač dobro vedo,j konč"° P?®10 do nakupa Pirnatove hiše ter se pogumno i ■ , •	• začelo z delom. Zbiralo se ie na raznih kranh, pri tem
da pri nevednem in nerazsodnem: ljudstvu nimajo so se zlasti o^^e ga. Podbojeva iz Litije, gospa
drugega orožja kot prižnico in spovedmeo, da j dr. Jenkova iz Št. Vida pri Stični, ga. Biehveisova v ohranijo- svojo politično moč. Zato js-e tako 'z: Novem mestu. Neutrudno sta zbirala in še zbirata za vnemo borijo proti prepovedi politike v cerkvi! Sokolski dom gg. kapetan Normali in podporočnik Adolf , ■	1 , , 1 r ,r. i Milavec. Imen vseh darovalcev m mogoče navesti, ven-
ah proti takolzva-neniu kaucelparagrafu. Mi pa I dar naj pripomnimo, da so se posebno požrtvovalno od-srno tega mnenja: Politična prepoved naj se sme zvali nepremožni sloji. Največji dar je položil nadzornik vršiti letam, kjer sme poslušalec tudi odgovoriti I južne železnice, g. Iran Planinšek. Sokolski dom ima Ker je to v cerkvi zabranjeno, naj se zabrani še nekaj obvez, ki jih bo treba očistiti. Kdor premisli ,„ J. ' 1 v . .... ' , J	_ nepregledno važnost nove trdnjave, se ne bo branil, da
tudi zavlačevanje politike v cerkvene obrede. Da j pomore mlademu društvu.
bo to cerkvi sami (ne politikujočemu duhovniku) j jz Dobrepolja. Prijatelj „Domovine<
le v kojrist in ugled, je gotovo.
Dopisi.
Iz Brežic. Pri nas je bil sprejem prestolonaslednika-regenta nad vse sijajen in prisrčen. Zastopani so bili vsi sloji, zlasti mnogo pa je bilo kmečkega prebivalstva. Oficijelno je pozdravil regenta mestni gerent dr. Stiker, razgovarjal pa se je regent z vsemi odposlanstvi. Zelo neljubo pa se je opažalo skrajno netaktno postopanje ministra dr. Korošca, in to ne samo v Brežicah, temveč na vseh postajah okrajev Videm, Rajhenburg in Sevnica. Povsod je hotel riniti v ospredje le svoje pristaše in skušal preprečiti, da bi se predstavili tudi naši ljudje. Ko je n. pr. hotel v Brežicah pozdraviti regenta vodja samostojnih kmetov, Ivan Urek, je dr. Korošec kratkomalo stopil vmes in silil na odhod. Enako je bilo s Sokolom y Sevnici itd. V mnogih slučajih je seveda minister dr. Kukovec zelo spretno preprečil te nakane. Prebivalstvo je vse to prav dobro opazilo in se zgražalo nad dr. Korošcem. Prestolonaslednik je bil s sprejemom v Brežicah jako zadovoljen in je naročil gerentu drju. Stiker ju, da naj sporoči prebivalstvu njegovo zahvalo.
Iz Sevnice. Dvorni vlak s prestolonaslednikom Aleksandrom je prispel na našo postajo ob %15. uri. Tisoč-giava množica je pozdravila regenta z viharnimi Živio-klici, šolski otroci iz Sevnice in Boštanja — nad 800 — so ga pozdravljali z narodnimi zastavicami. Učenka Vladka Simoučič pa je izročila regentu prekrasno cvetje z besedami: „Slovenska deca poklanja ta šopek v znak
nam pise:
Tukaj je vsled šusteršičijanske agitacije skvarjeno vse ljudstvo. Vsa ta agitacija gre iz župnišča. To se je iznova pokazalo povodom regentovega obiska. N Klerikalen kmet, ki je to gotovo od duhovnov izvedel, mi je rekel: „Kaj mislite, da je to Aleksandrovo potovanje? To je politika. To je proklet 1..." Na vprašanje, ali je župnik šel v Ljubljano, je odgovoril: „Ne, od nas sploh nihče. Vem pa tudi, da če se je duhovščina kaj udeležila, se je le v toliko, kolikor se je morala in ravno tako tudi škof. Velika usluga pa bi se napravila naši duhovščini, ako bi se našel človek, ki bi Aleksandra ustrelil, ker on je velik politik." (Mož, ki je to govoril, je velik prijatelj | svojega župnika in pristaš Jakliča. — Op. ured.) SLS. J ima priliko, da to strašno obtožbo odvrne od sebe. Ali si upate tajiti? Potem bodo prišli dokazi na dan. Somišljenike prosimo, da nam javijo vse psovke in hujska-rije proti Srbom. Doslej smo imeli obzire. Zdaj pa bomo brez usmiljenja objavljali, kako skuša SLS. slovensko pleme nahujskati proti Srbom.
Iz Trbovelj. Sprejem prestolonaslednika je bil sijajen. Okoli 2000 šolskih otrok z vsem učiteljstvom in na tisoče drugih je viharno pozdravljalo mladostnega vladarja. Navdušenje pa je prekipevalo, ko je občinstvo videlo, kako neprisiljeno in prijazno je regent govoril z vsakomur, najsi je bil otrok ali delavec. Nekaj značilnega za klerikalce pa moramo le omeniti. Pred kolodvorom srečamo še pred prihodom vlaka nekaj delavcev, ki so se vračali. Vprašal sem, zakaj odhajajo. ,,Ali ne vidite", mi odgovori eden, „kdQ se je tam pripeljal?" Ozrem se in vidim, da leze s koleslja v dolgi suknji, z oguljenim cilindrom na glavi neka, poljskemu judu podobna postava, s krivim nosom, hinavsko zategnjenim obrazom in
Gospodarstvo.
g. Čekovni urad za, Hrvatsko, Slavonijo in Vojvodino se v kratkem otvori. Vodi ga prejšnji ravnatelj ljubljanskega čekovnega urada dr. Ma-ricič. Prostore bo imel v II. nadstropju poslopja bivše avstro-ogrske banke v Zagrebu. Veselimo se tega napredka iz srca. Imeli bomo torej v kratkem tri čekovne pokrajinske urade: Sarajevo, Zagreb, Ljubljana. Ti uradi bodo v tesni zvezi, cki s-e bo moglo denar odkazovati tudi računo^ imetnikom v drugi pokrajini.
g. Cene strojev. Tudi v strojni industriji je nastopil zastanek. V Avstriji in Nemčiji pada izvoz strojev. Trgovina že ponuja stroje pod nabav-, niini stroški. Mlinski in pivovarniški stroji se šte-] vilno naročajo. Tudi tobačne in papirne tovarne imajo še veliko potreb. Tiskarne so že manj silne. Naročil opekarnarskih strojev ni. S stroji za rezanje gre dobro. Zelo občuten je zastanek v strojih za izdelavo orodja. Tovarne že delajo za zalogo. Težkih strojev nihče ne naroča. Tako poroča „Neue Freie Presse".
g. Čipkarska razstava. Pod vodstvom ravnatelja Ivana Vogelnika stoječi »Osrednji zavod za žensko domačo obrt" je priredil od 30. junija do 3. julija v poslopju kmetijske družbe jako lepo razstavo čipkarskih del svojih gojenk. Kdor pozna težkoče pri ustanovitvi zavoda, silne ovire pri nabavi materijala, in kdor uvažuje, da deluje zavod šele od marca t-. L, mora priznati krasen uspeh razstave. Zavod je dozdaj prirejal pravzaprav le tečaje, ki jih je obiskovalo 56 gojenk. Poučevalo je šest učiteljskih moči. Čipkarstvo je eden najvažnejših domačih obrtov. Zavodu čestitamo na prvem uspehu!
g. Znižanje carine. Gospodarsko-financijski odbor ministrstva je sklenil, da se carina za fižol zniža od 100 dinarjev na 20 dinarjev za 100 kg.
g. Centralna uprava za promet z inozemstvom je prevzela nakupovanje in izvoz onih vrst blaga, katere je odobril ministrski svet.
Politični pregled.
V ospredju vsega zanimanja stoji danes
regentov poset v Zagrebu in Ljubljani,
ki ne zanima samo naše javnosti, temveč vso evropsko javnost, posebno pa naše zapadne sosede Italijane. Ti ubogi Italijani nikakor niso hoteli verjeti, da stoji Jugoslavija na trdnih nogah in so vedno pričakovali, da Jugoslavija v kratkem razpade na posamezne dele in zato so pričakovali z gotovostjo, da bo regent v Zagrebu in Ljubljani prav hladno sprejet, ali pa da pride celo do kakih kravalov. Sedaj so že itak ubogi Italijani še za eno upanje ubožnejši, ker ravno nad vse sijajni sprejem regenta Aleksandra na Hrvatskem in v Sloveniji je sijajni dokaz, da se je celokupno jugoslovansko ljudstvo tesno oklenilo svojega mladega, junaškega vladarja, ki je tudi glasno in jasno zaklical iz dna svoje duše in tudi duše vsega naroda: da morajo biti vsi Jugoslovani osvobojeni. In to se je zgodilo vse ravno v onih dneh, ko je zaplapolal požar upora po vsej lačni Italiji, ko vojaki nočejo marširati v Albanijo in tudi proti Jugoslaviji ne bodo hoteli marširati, ker dobro vedo, da v Jugoslaviji ničesar nimajo iskati in da bi italijanska vlada bolje storila, ako bi poskrbela za gospodarsko povzdi-go lastne države, kakor da hoče osvajati tuje dežele, ki nikdar niso bile italijanske. Italija je slaba, vsak dan slabejša, Jugoslavija pa vsalc dan močnejša in trdnejša.
Naši klerikalci ostanejo vedno enaki in tudi pri regentovem prihodu
niso mogli zatajiti strankarstva,
in sicer onega najbolj umazanega strankarstva iz šusteršičevih časov. Ker so slučajno na vladi
v deželi, so hoteli pokazati, da je ves slovenski narod klerikalnega mišljenja, ko so pa videli, da so bile vse one ogromne množice, ki so tako navdušeno pozdravljale regenta, pri tem pa popolnoma ignorirale klerikalce, protiklerikalnega mišljenja, so poizkušali na vse načine postaviti med regentom in ljudstvom visok zid, kar se jim je pa samo deloma posrečilo, ker naš mladi vladar ni kak Habsburgovec, ki bi si dal od kakega Brejca metati pesek v oči in je večkrat prav odločno odstranil ovire, ki jih je postavljala klerikalna deželna vlada med regentom in ljudstvom. Tudi svojo znano dvoličnost in neodkritosrčnost so klerikalci pokazali pri tej priliki, katerih voditelji dr. Brejc, škof Jeglič in drugi so se v Ljubljani klanjali regentu in sprejemali odlikovanja srbskega pravoslavnega reda sv. Save, na deželi so pa njihovi agitatorji v duhovskih oblekah huj-skali ljudstvo proti pravoslavnim Srbom in tudi proti regentu. Ta dvoličnost in neodkritosrčnost bo klerikalce prav kmalu tudi pokopala, ker Jugoslavija ni Avstrija.
V Pragi, glavnem mestu češkoslovaške republike je bil te dni
sokolski zlet,
ki so se ga udeležili tudi Jugoslovani, in sicer dva ministra, zastopniki posameznih deželnih vlad in našega sokolstva. Pri tej priliki je prišlo do zanimivega in značilnega pripetljaja. Češkoslovaška vlada je povabila na slavnosti tudi zastopnike vseh drugih držav in ko je govoril zastopnik Italije bahavo o borbi Italije za osvoboditev vseh tlačenih narodov, so Jugoslovani demonstrativno zapustili dvorano« in so se vrnili šele potem, ko je lažnivi Italijan končal. Ko je zastopnik Beograda govoril o naših še ne osvobojenih bratih, so mu tudi Cehoslovaki navdušeno ploskali, kakor so bih Jugosovani sploh zelo prisrčno sprejeti. Tudi Vidov dan so Jugoslovani v Pragi lepo praznovali s sodelovanjem Čehov.
Medtem, ko bodo krizo v Avstriji mogle rešiti šele nove volitve, se je sestavila
na Nemškem nova vlada,
in sicer brez sodelovanja socijalistov, ker so pri volitvah doživeli zmerni socijalisti hud poraz, neodvisni socijalisti pa v vlado- niso hoteli vstopiti. Težkih notranjih bojev v Nemčiji nova vlada ne bo mogla preprečiti, nasprotno, zdi se, da se bodo oni še poostrili.
Beležke.
b. Znamenit prizor se je odigral v soboto po slavnostnem mimohodu naroda v vladni palači. V salonu, kjer je bilo zbrano regentovo spremstvo, pristopi k škofu Jegliču eden najvišjih dostojanstvenikov ter ga žarečega obraza nagovori: „Ne-popisno sijajni so Sokoli! Kakšna disciplina, kakšna strumnost! To je prava narodna vojska!" Škof ves preplašen jeclja: „Da, dobri so Sokoli, dobri so Sokoli, pa tudi, pa tudi Orli, pa tudi Orli." Dostojanstvenik se šele v tem hipu spomni, da svoje pohvale ni naslovil na povsem točno adreso ter zamomlja: „E, izvinite, izvinite, narav-ski i Orli, i Orli..
b. Polomija Orlov. Zadnji slavnostni dnevi v Sloveniji pomenijo za orlovsko organizacijo uso-depolne dneve popolne polomije in blamaže. Pred vsem jo je Sokol popolnoma postavil v ozadje kar se tiče števila. Sokolov (članov in članic) ter sokolskega naraščaja in dece je nastopilo pri slavnostnem sprevodu v Ljubljani malone 4000, dočim ni bilo Orlov vseh vrst niti 500. Med njimi pa je bilo preoblečenih v orlovske'kroje veliko število kaplanov in tudi plačane podeželske godce so vtaknili v kroj, samo, da bi bilo njihovo število večje. Prav zanimiva je bila razlika, kako so desettisoči sprevod gledajočega občinstva pozdravljali Sokole in kako so prezirali Orle. Sokolom so navdušeno ploskali in vpili „živio"! Ko so šli mimo njih Orli, je navdušenje hipoma ponehalo in slišalo se je le šuštenje: „To so pa „Ču-ki". Še otroci so povesili zastavice, ko so zagledali Orle. Nič manj kot majhno število Orlov, pa je bodlo v oči njih obnašanje, kji ga celo pred vladno palačo niso mogli zatajiti. Sokoli, Soko-lice in Sokoliči so korakali kakor junaki v naj-uzornejšem redu, Orli so se vlekli po cesti kakor mrtva, opešana vojska. Edino, kar jih je nekaj povzdignilo so bile tri godbe, ki so korakale* med njimi. Pa še z njimi so imeli velikansko smolo. Ko so hodili mimo prestolonaslednika se je godba popolnoma zmešala. En del godcev je začel igrati eno „vižo", drug del pa drugo. Ker se niso mogli zediniti, so naenkrat prenehali. Gardna
godba videč, da zmanjkuje orlovski godbi sape, je naglo posegla vmes in zasvirala sokolsko koračnico. Tako jih je na vse zadnje rešila sokolska koračnica še večje polomije. Orli si lahko zapišejo 28. junij 1920. v zlate bukve.
b. Kako so v Mariboru demokrati in klerikalci držali pozdravni govor regentu. Klerikalci so v Mariboru odredili škofa Napotnika, da pozdravi regenta v imenu obmejnih Slovencev. To je izzvalo ogorčenje, pred katerim sta morala celo Brejc in Korošec kapitulirati. Napotnik naj bi spregovoril le v imenu cerkve, v imenu ljudstva pa naj bi prestolonaslednika pozdravil demokrat dr. Rosina, zaslužni mariborski narodni voditelj. To je bilo tem pravičnejše, ker je Maribor po ogromni večini napredno mesto in je bil poleg Napotnika določen kot govornik itak še eden klerikalec, nekdanji šusteršičev intimus, gerent doktor Leskovar. V zadnjem hipu pa so klerikalci požrli svojo besedo in vlada je odredila, da Napotnik ne govori, samo da dr. Rosina ne pride do besede. Ostal je torej edini govornik dr. Leskovar — klerikalec. Da pa tudi demokrati pridejo do besede, je Leskovar govoril pozdravni govor, ki ga je svoj čas sestavil prejšnji gerent naprednjak dr. Pfeifer!
b. Dobro jo je pogodil. Ko je neki dovtipen klerikalni prvak zagledal škofa z zvezdo sv. Save na prsih, se je obrnil k svojemu naprednemu znancu, skremžil obraz v vražje-ironične gube in dejal: „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gine".
b. Voditelji klerikalcev in Sokoli. Ponedeljek, 28. junija 1920., ostane nam živo v spominu. Ta dan smo videli pri sokolski telovadbi v Ljubljani načelnika SLS dr. Korošca in drugega klerikalnega kolovodjo dr. Brejca. Z velikim zanimanjem sta sledila telovadbi Sokolov, ki jima je tako do-padla, da sta prav pridno ploskala, Zanimivo je kako se klerikalci spreobračajo. Iz Avstrijakar-jev so postali čez noč Jugoslovani, iz hlapcev Habsburgovcev so se prelevili v oboževatelje Ka-ragjorgjevičev, na vse zadnje pa so tudi stopili med — Sokole. Radovedni smo, če bodo klerikalci po cerkvah sedaj še naprej vpili, da so Sokoli brezverci. Ako smejo kolovodje klerikalcev na so-kolske prireditve, in jih zato ne vzame vrag, je jasno, da sme isto storiti brez strahu tudi vsak drug pristaš SLS. Povejte to ljudem in povejte jim tudi, da Korošec in Brejc nista šla na orlovsko telovadbo, pač pa na sokolsko slavnost.
b. Kako so delili ordene. Kakor znano so dobili povodom regentovega poseta odlikovanja skoraj sami taki ljudje, ki bi jih bil odlikoval tudi Karel. Razlika je samo ta, da nosijo sedaj Brejc in njegovi tovariši namesto katoliškega) Franc Jožefovega reda zvezdo pravoslavnega Svetega Save. Rede podeljuje vladar na predlog vlade in zato ni čuda, da so jih klerikalci kar sami iz škatlice jemali. Kako se je postopalo, o tem priča sledeča resnjična) dogodblca: Po siokolski telovadbi je prestolonaslednik izrazil željo-, da podeli našim sokolskim voditeljem odlikovanje kot viden znak svojega priznanja. Korošec in Brejc-še vsa zelena od zavisti, da je regent tako . poln hvale za naše Sokole, sta se preplašila. Takoj sta se odločila, da Sokoli ne smejo biti sami odlikovani, odnosno da mora biti to odlikovanje povišano s tem, da se jih postavi v isto vrsto s čuki. In še v ponedeljek zvečer je gospod Brejc poklical nekega Pirca, o katerem pravijo, da je nekaki »starosta Orlov" in je torej v prvi vrsti odgovoren za katas--ofalno čukovsko polomijo na dan sprejema, in pa šentpeterskega fajmoštra na posvetovanje, katerega se je udeležil tudi g. Korošec. Ta četvo-rica je delila ordene. Najprej je prišel na vrsto g. Pire, kateremu je dal Brejc red Sv. Save kar iz škatlice. Potem so iskali še druge zaslužne čuke, pa jih niso našli in so zato podelili nadaljnje rede samo generalno proti temu, da najdejo »primerne" osebe pozneje... Nato so se spomnili na Sokole. Starosti Sokolskega Saveza, ki je za Svoje izredne zasluge že dvakrat odlikovan z redom Sv. Save III. stepena in Belim Orlom IV. stepena so naklonili red Belega Orla V. stepena, torej nižji od onih, ki jih že ima... Da bi bila stvar še pravičnejša, so si čuki kar obesili rede na svoje junaške prsi, Sokoli pa naj čakajo-, da pridejo- redovi iz Beograda. Tako je sedaj pravično ^izenačena krivica sp-rejemnlega dne: Čukom blamaže in orden, Sokolom občudovanje in ponižanje.
b. Odlikovani Orli. »Slovenec" z dne 31. julija 1914. poroča, da »iz vseh krajev dohaja njemu neštevilno vprašanj iz krogov one slovenske mladine, ki ni poklicana pod orožje", kako naj pomaga Avstriji do zmage. Zaradi tega, da je v to določeni zastopnik Zveze Orlov odprl pisar-
no in posluje za te dobrovoljce vsak dan od 7. do 9. ure v Ljudskem domu. »Slovenec" zaključuje 31. julija 1914.: „Slovenska mladina pohiti, da si tako tudi ti po svojih najboljših močeh deležna nove slave naše ljubljene skupne domovine!" Čuki so torej organizirali dobrovoljce za Avstrijo. In ti Čuki si upajo na dan, ko prihaja zmagovalec Aleksander. Ali je med njimi še kdo, ki ima kaj časti?
Še ena „brihtna". Na potu na Štajersko se je vozil regent tudi skozi edino še klerikalno občino severno Ljubljane. Ta občina ima gerenta, ki sta ga postavila Breje in Remec. Gerent je moral pozdraviti kraljeviča. Imel je pa slabo vest (saj je bil prej eden znanih denuncijantov), zato se je ves zmedel in začel je jecljati: „Jaz . . ., jaz, regent občine, po-pctedravljam gerenta Ju-ju-ju-jugoslavije . . ."
Novosti.
Duhovščina in kancelparagraf. V današnjem »Slovencu" izjavlja ljubljanska duhovščina v svojem imenu in imenu celokupne slovenske duhovščine: »Zakona, ki bi delal krivico božji cerkvi ne bomo priznali in se mu ne bomo pokorili!" Ta izjava je tako jasna, da ji ni treba komentarja; torej klerikalci priznavajo samo one zakone, ki ne nasprotujejo njihovim strankarskim namenom, a najnesramnejše je to, da pri svoji izjavi hinavsko citirajo sv. pismo, da se jih ne bi moglo prijeti kakor zaslužijo.
n. So že začeli s čudeži! Kadar se bližajo volitve, takrat se kar na enkrat pojavijo- po deželi govorico o strašnih prikaznih, o čudežih in nenavadnih pojavih, ki strahujejo naše nevedna ljudstvo. Kdo- ima interes na tem, da se take govorice širijo in da se ljudstvo drži v strahu, je jasno. V Novem mestu izvirajo najbrž iz; tistega temnega kota, kjer znani fanovški hujskač skrbi za ljudteko neumnost. Čujte tedaj, kaj se sedaj v Novem mestu in okolici govori! Nek znani pon sestnik — seveda „liberalec" — v'Beli krajini, šel je baje na lov, da strelja zajce. (Gospod „ge-neral ni lqvec, drugače bi vedel, da se sedaj sploh še ne sme zajcev streljati.) Pri tem je po nesreči ustreli svojega psa. V jezi vzklikne baje da bi raje „boga ustrelil kakor psa" (fej ta klerikalna neokunost! Op. uredništva). Kazen je seveda tako-j sledila. Pogreznil se je do vratu v zemljo in sedaj ga vlečejo noč in dan ven in čim bolj ga vlečejo, tem bolj se pogreza. Morali so nad njim postaviti streho, da ni v dežju. Hrana, ki mu jo podajajo-, se takoj sproti spremeni v živo kri. Le pomislite, ljudje božji, kaj je to! Tako se govori in čuda ni, da ubogim starim ženicam naskakuje kurja polt. Ni vrag, da ne bi potem pri občinskih volitvah oddali glasove zia tiste može, ki edino skrbe za ohranitev 'vere. Tako je pri nas p-O' svetovni vojni in' v dvajsetem stoletju, ko smo doživeli v vojni toliko vse drugačnih čudežev! In na ta način mislijo, da bodo z znano zlo-nabo vere še koga, premotili. Toda pri nas ne! Nič več! Naše ljudstvo že ve, komu ne sme verjeti!
n. Kmetje pri sprejemu prestolonaslednika v Ljubljani. Sprejema prestolonaslednika v Ljubljani se je udeležilo na stotine kmetov in kmetic v narodnih nošah, dalje veliko število jezdecev in okrašenih vozov. Kmetskega ljudstva pa bi prišlo še veliko več, ako ga ne bi zadrževalo pospravljanje sena. Vse delo za udeležbo kmetov pri sprejemu je zasluga strank JDS in SKS. in so bili udeležniki pripadniki samo teh strank. Na posebnem vozu je bilo v sprevodu tudi oficijelno zastopstvo SKS. Po došlih poročilih je razvidno, da so pristaši Samostojne kmetijske stranke pripravili krasen sprejem tudi v Kranju, na Bledu, v Celju, Slovenski Bistrici in v Mariboru in tudi po vseh vaseh skozi katere s-e je prestolonaslednik peljal z avtomobilom. Klerikalci so Sicer na vso moč zavirali, da bi kmetsko ljudstvo kot samostojne kmete odrinili od sprejema, vendar so se samostojni res imenitno pokazali in s tem svojim nastopom tudi dokazali, da jih je veliko povsod, čeprav je hotel dr. Korošec namigavati, da ni samostojnih kmetov! Kon-štatiramo, da kakih »klerikalnih" kmetov nikjer sploh videti ni bilo.
n. Odlikovanje staroste Sokolskega Saveza. Prestolooaslednik-regent je odlikoval starosto Sokolskega Saveza, dr. Ivana Oražma, z redom Belega Orla IV. razreda. To je sedaj že drugo odlikovanje dr. Oražma, ki ima že izza balkanske vojne red Sv. Save II. razreda.
n. Regent Aleksander namerava priti meseca avgusta na daljše bivanje na Bled. Slovensko
lovsko društvo rnu bo podarilo pet najlepših revirjev pod Triglavom, vila Zlatorog v Bohinju pa bo regentov lovski grad.
n. Za pospeševanje socialne izobrazbe. Kakor javlja „Beogradski dnevnik", se snuje v ministrstvu za socialno politiko biblioteka tega ministrstva, ki bo služila za vzor pri snovanju takih bibliotek v manjših mestih, ki naj bi pospeševale razvoj socialne izobrazbe prebivalstva na deželi.
n. Vrnitev vojnih ujetnikov iz Italije. Vsled
posredovanja naše vlade se je v zadnjem času pospešilo dopošiljanje vojnih ujetnikov iz Italije. Pred par dnevi je prispel v Dubrovnik zadnji prevoz s 316 ujetniki. Ujetniki izgledajo jako slabo in se vsi pritožujejo nad trpljenjem in mukami, ki so jih morali prestati v Italiji.
n. Slovenski člani plebiscitne komisije so včeraj pod vodstvom generalnega tajnika Bruno Sta-reta, dr. Steinmetz-Sorodolskega in inž. Mačkov-ška skupno z uradniškim osebjem odpotovali v Celovec.
n. Stavka na tehniki. Tehniki so demonstrativno stavkali en dan, ker ni zadostnih prostorov za razvoj zavoda. Tehniko je treba razviti, a obrtne šole se zaradi nje uničiti ne sme. Na vsak način je treba vseučilišču zagotoviti del muzejh. S tem bo precej pomagano.
rt. Strašna nevihta s točo je divjala v nedeljo nad Zagrebom. Nad mestom se je utrgal oblak, voda je preplavila ulice in zalila kleti in pritlična stanovanja. Vmes je padala silno debela toča, ki je napravila po poljih in travnikih velikansko škodo in pobila tudi mnogo ptic in perutnine. Veliko škodo je napravila nevihta posebno v Zagorju, kjer je popolnoma oklestila trte in turščico. V Pušči Bistri je voda podrla železniški nasip.
n. Smrtna nesreča v Savinjskih planinah. Na Vidov dan se je na Kamniškem sedlu smrtno ponesrečil medicinec Valter Josek iz Celja, ki je s svojo ženo, bratom in nekim prijateljem napravil izlet v planine. Zdrčal je po snežišču, treščil z glavo v neko skalo in dobil pri tem tako težke poškodbe, da je že čez par ur umrl. Poškodbe njegove žene so le lahke.
n. Poneverbe v zasedenem ozemlju. Svoječasno smo že poročali o velikih goljufijah, ki so jih vršili razni italijanski uradniki v zasedenem ozemlju. Blago in živila, namenjena za narod, so kradli in prodajali na svojo roko. Italijanska vlada je vsled ogorčenega protesta javnosti takoj odredila preiskavo in jo poverila nadsodišču v Tre-vizi. Rezultat preiskave je bil ta, da je preiskovalni sodnik dal zapreti med drugimi tudi trinajst uradnikov ministrstva za osvobojene pokrajine, ki so bili vpleteni v tatvine.
r. Prostozidarske lože na Ogrskem razpušče-
ne. ,,Magyar Kurier" objavlja naredbo ogrskega ministra za notranje zadeve, s katero se je vsem vladnim komisarjem naročilo, da končnoveljavno razpuste vse na ogrskem ozemlju nahajajoče se prostozidarske lože in zavode. Premoženje raz-puščenih lož se prevzame v oblastveno zaporo in se porabi v dobrodelne namene.

Po svetu.
r. V pciih urah iz Pariza v Prago. Iz Prage se poroča, da se je dne 29. junija izvršil prvi direktni polet iz Pariza v Prago v petih urah dvajsetih minutah. To je bil začetek redne zračne zveze med Parizom in Prago. Nikjer na svetu ni tako hitre zračne zveze.
r. Plačilo v zlatu. Kakor poroča berlinska „Vossische Zeitung", je minister za znanost, umetnost in ljudsko izobrazbo odredil, da morajo na nemških visokih šolah inozemski dijaki odslej plačevati kolegnino in druge pristojbine v zlatu. Inozemci iz držav, ki imajo slabšo valuto kakor Nemčija, morajo plačati dvojno pristojbino. Vsled te naredbe narastli dohodki se stekajo v državno blagajno.
r. Nove izkopanine v Egiptu. Kljub izredno težavnim razmeram, s katerim se morajo tre-notno boriti Angleži v Egiptu, je vendar Flin-ders Petrie izvršil pri Lahunu nove izkopanine. Leta 1914. so našli pri Lahunu velik zil&t nakit, toda vsled izbruha svetovne vojne so morala nadaljna dela izostati. Pri obnovitvi del, ki so se pričela pred kratkim, so našli sedaj pod razvalinami zlato kačo s kraljeve krone kralja Se-sostrisa II. Kača je sijajno delo egipčanske umetnosti, kameniti barvasti vložki so izredno fino izdelani. Iz te izkopanine sklepajoi, cla je moral biti v piramidi pri Lahunu pokopan tudi kralj sam. Krasen alabastrski vrč, ki so ga našli v grobu kraljice, kaže magičen napis , ki pravi, cla se vse, kar raste na tem svetu, zamore dobiti v tem vrču. Poleg grobov, kraljeve rodbine so prišli na sleci tudi svetišču kraljevske rodbine.
V	nekem natančno preiskanem pokopališču so našli grob višjega arhitekta Anupija, ki je zgradil Lahunovo piramido. Veliko presenečenje je zbudilo dejstvo, da so pri izkopavanju odkrili-tucli neko majhno! pokopališče, na katerem je 100 grobišč v 30 raznih oblikah. Vsa grobišča so še popolnoma nepokvarjena in izvirajo iz pred-zgodovinske dobe.
r. Elektriziranje državnih železnic v Nemčiji.
V	Nemčiji je bila ustanovljena posebna državna komisija, ki se bavi s pripravami za elektriziranje vseh državnih železnic.
r. Največja opera v Evropi. V Berlinu nameravajo zgraditi novo opero, ki bo največja v Evropi.
Za smeh in kratek čas.
V kopališču. Mati: „Janez! Danes nikakor ne
sineš plavat, ker te je bolel zjutraj trebuh." Sin: „Saj plavam vendar na hrbtu, mati 1"
Hudoben namen. A: „Ti, ali je res, da se tvoja hči poroči s trgovcem Smukom? Ti in Smuk sta vendar smrtna sovražnika." — B : „Sva res in ravno zato mi je prav, da >se poroči z mojo hčerko. Hudič-bo dobil mojo ženo za taščo in potem bo šele spoznal, kaj je pekel."
NE IZDAJMO PRIMORJA! ZBIRAJTE ZA ..JUGOSLOVANSKO MATICO!"
Zadnje vesti.
TRUMBIC IN JADRANSKO VPRAŠANJE.
Zagreb, 1. julija. Današnji „Hrvat" prinaša iz dobro poučenih krogov sledeče poročilo: V zadnjem času se je drju. Trumbiču očitalo, da: ni znal izkoristiti prilike, ki so nastale V Italiji ob času padca Nittijeve vlade. Ali dr. Trumbič je kakor clober diplomat že v naprej slutil razvoj sedanjega položaja v Italiji, ter s svojim zavla-
čevanjem zaprečil rešitev jadranskega vprašanja, dokler je bil v Italiji na vladi Nitti, ki je bil pripravljen na različne koncesije in popuščanja, ali ne v tem obsegu, kakor se bo zgodilo to sedaj z ozirom na sedanji položaj v Italiji.
POLITIČNO-NO VINARSKA VISOKA ŠOLA V ZAGREBU.
Zagreb, 1. julija. Poverjenik za prosveto dr. Bazala je izjavil, cla se že v bodočem šolskem letu ustanovi na zagrebški univerzi poli-tično-novinarska visoka šola, kakor tudi visoka šola za trgovino in izvOz po vzorcu nemških ekspertnih akademij.
KONGRES JUGOSLOVENSKEGA ŽENSTVA.
Zagreb, 1. julija. Danes je začel v prostorih bivšega „Srbskega Sokola" kongres jugosloven-skega ženstva. Za predsednico je izvoljena ga. Krističeva iz Beograda, a za podpredsednici Slovenka ga. županja dr. Tavčarjeva in Hrvatica Kovačevičeva. Kongres bo trajal dva dneva.
ZBOROVANJE DRUŠTVA HRVAŠKIH NOVINARJEV.
Zagreb, 1. julija. Na današnjem zborovanju društva hrvaških novinarjev sta bili sprejeti sledeči resolucije: 1.) da se vloži pri centralni vladi protest proti monopoliziraniu zunanje poročevalske službe po tujcih in pojedincih brez sporazuma z domačimi časnikarji kot merodajnimi faktorji, 2.) da se sestavijo pravila skupnega jugoslovanskega novinarskega društva, ki se pred-iože društvom v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu na dopolnitev.
KRONA IN DINAR.
Zagreb, 1. julija. Poslanec mesta Osijeka v narodnem predstavništvu Radoslav Bačič je izročil ministru financ Kosti Stojanoviču predlog, odnoseč se na razmerje krone in dinarja. Z ozirom na to, da je bilo povodom žigosanja kron žigosanih skoro polovico manj kron, kakor se je splošno pričakoval o, in z ozirom na to, da se dinar kakor tak ne more dvigniti na dvojnb vrednost latinske monete (franka, lire), predlaga poslanec Bačič, da se ne bi naredila krivica po-setnikom kron z relacijo 1:4, sledečo reparacijo: 2 jugoisttovenski kroni naj se zamenjata z enim srbskim dinarjem, a srbski dinar naj se zamenja za 2 jugoslovenski kroni. Na ta način bi se vrednost srbskega dinarja podvojila, a dinar sam bi se na denarnem trgu lahko dvignil do vrednosti latinske monete.
USTIH
Živino redilni prašek, primešaj krmi. Prebavi vsako krmu do zadnjeg8, da so je nič ne izgubi. Dobil najvišje kolajne ta razstavah v Londonu v Parizu, v Rimu in na Dunajn. Tisoči gospo darjev hvalijo Mastin. Ako so pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici Mastina,
lekarna Trnk6czy v Ljubljani
6 zavojev (paketov) Mastina za 30'60 K poštnine prosto na dom.
P ilDIC srbečico, hraste, lišaje, uniči pri OfiSiJu človeku in živini mazilo zoper ® srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo po pošti K 12 60 poštnine prosto.
UUBUANSKA KREDITNA BANKA ¥ LJUBLJANI
Stritarjeva mita ste?*. 2. padružnicB u Splitu, Trstu, CeIomh, SapajgBU. Borici, Celja, Baritoni in Borogljah; bančna ekspozitura g Ftma.
SfSZlHE: K 50,000.000 -
okrog
Telefon St. 261.
Sprejema
vioga na knliiUe in tekoti ražan
proti usodnemu obrestovanju.
Knpnla in prodaja vse vrat« vrednostnih papirjev, = valut in dovoljnje vsakovrstna teya«Ute. =
Brzojavni naslovi ,,Banka".
<1 Ml Ml IUfiriTlI
Delniška glavnice«
j K 30,000.000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
...	...... ..	* r.__iS!- O.IU C___i„.,r> Šihanll
Bj Rezerve i okrog; j
j K 10,000.000 j
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
. • >. t	___________. t>/>.n-T.B nc*A<(il« {vi -iilt i9vrSniA n«;
Sprelemai Vloge na knjižice. - Vloge na tekoči in žiro-rainn proti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega.
Kupuje In prodajal Devize, valute, vrednostne papirje itd
Eskontlra i Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:' Čeke, Dakamice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme i na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.	_
Prevzemal Borzna naročila in jih izvršuje c*j kulantneje.	-
Brzojavni naslov: Jadranska.
Teiefon it. 287.