LETO II. - Štev. 21
KOPER. 25. maja 1951
Prispevate
Kulturni dom v Trstu
Cenci '3 din
TTĐT©
Naj dolgo živi tovariš Ti t o «ST/,“ JTEZ
za sreco naših narodov	istrskega okrožja
inwirminiiiJj'iiKneiiimiimmiiwwrt.MwaaiiMPBW.iWMW1 to'B'hhbhhiiaiiai»Hifciitari«tiHiMi«Mif««i»iMiiiratiBigraaMH«as^^	r?  •_ lX    •„	_
Odhod Titove štafete POZDRAV JADRANA
i >
Človek bi kar objel v mislih, danes 25. maja, vso svojo državo: njene hribe, reke, jezera, modri Jadran, njeno slavno zgodovino, stoletja viharjev, trpljenj, nesreč in junaške borbe; njen prekrasni cvet, njene verne sinove, velikane borbe in ustvarjanja, junake, revolucionarje, pesnike in znanstvenike, ves njen ljudski napor in vse bogastvo njene duše . .. Vendar ni mogoče izreči vseh lepot te zemlje, niti se pri tem ne morejo misli zaustaviti. Ali eno ime nosi v sebi visoko privlačnost in lepoto te neskončnosti, svetel lik Jugoslavije: ime Tito:
Za narod, za njegovo zgodovino, ni srečnejšega trenutka kakor takrat, kadar najde kristalni odtis v enem veku vse, kar je najboljšega v tem narodu, vse, kar krepi njegove vrline. Ce je ta narod doživel preveč nesreč ip pustošenj, če so mu viharji že tako razorali obraz, tedaj bo prišel tak človek, ali ne kot božje poslanstvo, marveč kot nujnost zgodovine in napredka. Ip Tito je prišel ter vodil jugoslovanske narode po zapovedi zgodovine.
Zla usoda je zadela domovino 1941. leta. Nekdo je poskušal zbrisati z obličja naše zemlje njeno svobodo. O-genj je prinesel v državo, strehe njenih ljudi so zaplamtele, kri je tekla, nepremagljiva armada domovine je letela v jurišu v zanosu borbenega viharja. Zatiralce je spekel ogenj ljudskega gneva. Simbol junaške borbe in sile razjarjenega naroda ter svobode v zmagoslavnem poletu je bil Tito.
Nikoli prej se ognji v jugoslovanskih srcih niso tako močno razplamteli kakor takrat, kadar jih je vžgal Tito; in nikdar ni bil odsev daljši.
Nato pa, po bleščanju nožev, po pretresljivem plamtenju domačih ognjišč, po obupnem kriku mater, prestrašenega in nemočnega joka nedolžnih otrok, po oglušujočih topovskih strelih, medtem ko so skelele odprte rane, je družina zvezanih narodov dvigala zemljo iz opustošenja in ruševin, napela vse sile, da bi zgradila še lepši dom svobode, pesmi, ljubezni in dela in da bi stopala korak s korakom z našim vekom.
Prvi graditelj tega veličastnega doma, ki ima vedno odprta vrata za vse, kar je zares čipveško in dobro, je bil Titu.
In čas je tekel dalje. Na obzorju se je pojavil nov sovražnik. Veliko podlejši in lažnejši je ta sovražnik napadal v imenu splošno človečanskih načel, socializma in proletarskega ideala. Glavni njegov cilj Pa je bil, kakor cilj vseh prejšnjih sovražnikov, kratitev svobode jugoslovanskim narodom. In nikdar še ljudska lažnivost ni pokazala svojega odvratnega obraza tako kakor tedaj, kadar ie hotela v imenu proletarskih idealov upičiti svobodo ene države, ki je imela za svoj vzvišeni ciij in
vsakodnevni življenjski smoter — socializem! Preprosti ljudski pojmi so se znašli v kleščah moderne tajnosti državnih odnosov. Ali ne, v tem pi bilo tajnosti in tudi ne klešč: tisti, ki je grozil svobodi nekega naroda, tisti, ki je delal po sveti formuli vsakega nasilja: cilj opravičuje sredstva, tistega ni vodil socialistični ideal. Socializem nima takega grdega in skvarjenega obraza — tako je bilo in ostalo prepričanje preprostega jugoslovanskega človeka.
Val za valom razbesnelih klicev jn mrženj se razbija ob ta nerazruš-ni granit — jugoslovanskp zemljo. Tej mali zemlji se zdi, kakor da je bilo sojeno, da se je bodo dotaknili vsi viharji in ves pekel zgodovine in da se bodo valili čez njo. Že več t stoletij se iz nje sliši ljudski krik, glas, kj zahteva obrambo človeške vesti. Simbol te najobčutljivejše vesti, ki verno izraža in meri nihanje človečnosti v našem času, njegove plime in oseke, vesti, ki kliče, zahteva, bodri — to je plemenita Titova osebnost.
Nekoliko ljudskih pojmov živi že od zdavnaj: svoboda, resnica, pravica, ljubezen» sreča- V raznih obdobjih so jim dajali različne vsebine, tolmačili njihov smisel, prilagajali njihove ideje različnim stremljenjem. Vse te krasne in bogate pojme, ki krasijo življenje in dvigajo človeško dostojanstvo, je Jugoslavija združila in oplemenitila v veličastno, trdno ia močno gibanje, ki mu pravimo titovska pot.
Tam, kjer se neki narod iztrga od splošno človečanskih stremljenj, tam nastane okužena atmosfera, zaradi katere preti nevarnost vsem resničnim vrednostim. Lepota človeštva je zrasla iz tal ideje prijateljstva, ljudstva, solidarnosti, močnih duševnih vezi in mostov med ljudskimi srci, združenega napora v skupnem cilju.
S takimi občutki je nova Jugoslavija našla mesto, na katerem se je vključila v tok vsega človeštva; njen dinamični razvoj, njeni vzvišeni .ideali, so močno osvežili to težnjo človeštva. Ti velikanski napori so neločljivo povezani s Titovim imenom.
Ali zgodovina, objektivna in pravična, kakor je bila vedno, ne bo pozabila, da je v trenutkih odurnega teptanja človečanskih načeli, ko so jo s streli v pjeno: telo pozdravljali lažni internacionaSisti onstran paših meja, da so pašo domovino nosili ideali najplemenitejših duhov človeštva in ideali delavskega razreda, u-darjala je čvrste temelje socializma, svobodnih ljudi — ustvarjalcev, odločno je brisala pregrade, ki delijo človeka od človeka ter vsa odvratna nasprotja zato, da se njihovo seme nikoli ne bi razvilo na jugoslovanskih tieh.
Lik ljubljenega Tita močno pojasnjuje ta velika pot naših narodov v bodočnost in njihovo pomembno delo,	C. K.
»
13. maja ob deseti, a*ei, je prepela
ii.z sv. Nikolaja v-iKpper- Titova šfcafe-Ita »Pozdrav Jadram a«, ki so jo nosili Vko'pirslkii iritfp. V koprskieipt pristanišču se je zbrala, -velika -množic», ljudi lin pozdravljala štafeto. Ob tej priiož-mositli je spregovorit v .litailiiij.ainiščiinii ■tov. Leone Fusèlli im v slovenščini M llain Križman, Prvi, kakor drug,; go. Voirm.ik -sta zeitìta v ilmenu kopirsi.eeiga ortìhiivaifeitiva, da bli -maš tovariš Tito še dolgo voda go ,etj poiti za srečo im napredek inaših narodov. Prečita® so potem piozlđinavinio pismo, v katerem je mied dragim rečeno, dia bo delovno ljudstvo -našega cikuoräj-a «tato vedno ob «trami jugicBiSaviansfeih .ima-rodiov in njihovega vod, Dalja -maršali» Titla in se ramo ob r-amli z in Timi (bon«» za srečnejše dni in- za taoi.ijšo bodočnost. Prav tako obljublja naše iljudisitivio v pozdravnem plamu, ida bo še nadalje razkrinkavat© svoje savražintkie, bodisi teomiin-forimiisihe, taker tudi- iHtOUijaniSike iredentiste, skralika vsakogar, ki bi si dirani] ovirati mašo -aoeiaKBititönO graditev.
iPcizldravimo, ipilarno so ina to dati v .št aito tirno panico firn jo iaročlilli ribiču ^ v čoilnu, 'ki je oidlveisllai proti Izoli.
Koprsko prebivalstvo je navdušeno pozdravilo odhod Titove štafete
22.	maja sie ' je koprsko prebivalstvo zbralo ima Titov trg. Prikorakale so t uđu -enote Jugoslovanske armade s svojo ,godbo in» čelu. Na lepo- oikra-Senii .oder so oto devetih stopili, pred-btavinlijkli Jjuidlslke oblasti, množičnih, organizacij, vojske ,in nosilci Titove štafete, med inijmii -tudi komandant Vojne uprave JA polkovnik Miloš Stama-matovič, predsednik Istrskega okrožnega ljudskega odbora Julij Beltram, BviehnDk VUJA France Perovšek im .drugi.
Prvi je govorim zbrani množici Julij Beltram, iki je melt! dru,glim rekel no|sfl}eem štafete, da ko odhajajo s pozdravi inašliih vaisli iin mest, s pozdravi ip .čestitkami naših tovarn ta, zadrug, is pozdravi vseh maši,h delovnih ljudi, maj rečejo tovarišu Titu, da, mu naši dejovnli ULiudje žeijijo miniogo zdravja im nadaljnjih mapetoav v «gradnji soie,I silama. »Recite tovarišu Titu«, je nadali j aval tov Beltram, »da prihajate iz onega dela jugoslovanske zemlje, kjer žive ljudstva istih idej in teženj, istih idealov, in ki jih nobeno protinaravno nasilje pe mere odtrgati qd .drevesa, katerega veja so. Recite mu, da smo niu hvaležni za čvrsto in odločno stališče v obrambj naših pravic in teženj, za vse, kar je storil za nas. Ce smo narod junakov«, je poudaril tov. BeCDram, »in ne hlapcev, je to njegova zasluga. Junaški v borbi, junaški v miru, junaški v obrambi svoje čsfeti in svoje zgodovine proti onim, ki so hoteli potvoriti zgodovino in omadeževati našo čast. Pod njegovim vodstvom smo se uprli »vsemoč-nim« in »vsevednim« despotom iz Moskve, da obranimo našo priborjeno svobodo in pravico do odločanja.« Ko je -tov. Belilfcraim .tgev-oriil o zaslugah mairišafta Tita prii sacialjstilčInJi izgradnji .in dvigu blagostanja ljudi ter o odmevih njegovega glasu v širinam svetu, je še rekel: »Recite tovarišu Titu, da bomo znaäj prav tako budno čuvati demokratične pridobitve, jih braniti proti vsakemu agresorju, kot smo jih znali pod njegovim vodstvom izvoje-vati in da bomo v vsemi silami gradili tako življenje, ki si ga želi naš delovni človek. Zato naj nam še dolgo živi naš dragi maršal Tito, na srečo in dobrobit vseh narodov Jugoslavije in vseh malih ter zatiranih narodov sveta.«
Predsednik liitaSitjainiske umije Istrskega okrožja, tov. Nazarij Agar.iin.i.s, je pozdravili s kratkimi govorom nosilce Titove štafete ii-n jim «naročil, in a j .povedo imiairišalilu Titu, da, sit» Italijani v Istrskem okrožju «natapraiwan narod, da se tudi oni borijo za ibtogoisitanje tin isiotäaiFjzeim. iPoiteim je še irtelkel: »Nobena šoviiipjletiičnia iln kamilnforirnistiična sipileitika 'ne Ho nikdar mogla odločati o naši usodi in valji živeti združeni z narodi isoiciiiafllistiiiSne Jugci-ilaiviije, zakaj samo ,.v. itej čina maš narod -mažinloist u-stvariti «H srečin-ejše dmii na političnem, gospodarskem iin. socialnem področju.«
Maijoir Milan Suznjevič je v imenu
«
.Vojne uprave JA Jjarazlil hvaležnost maršalu 'Šlilu za vse dipàeidainje pridobitve. Prav .tako je ipioiuidarrl en,sitnost naši,h narodov in njhpvo zaupanje, M g» »imajo v .kbimuibislično part-jo Jugoslavije ma čelu s tovarišem Tirom.
Oto zaključku je tav. Suanjeviič de-
jal ,ištaifeitnl'.lkicim:. »Sporočite našemu dragemu maršalu Titu, da bomo kot zenico očesa čuvali v borbi in krvi skovano bratstvo in enakopravnost Slovencev, Italijanov in Hrvatov na tem ozemlju, aa bomo še nadalje poglabljali socialistično demokracijo in utrjevali ljudsko oblast in da da se bomo z vsemi silami borili za izgradnjo gos;odaratva in dobrobit ljudstva. Recite mu, tovariši, da si je ljudstvo tega ozemlja začrtalo svojo pot v bodočnost skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi. Nit j težave, niti provokacije in odkrite prelnje inform-brojevskih ali drugih sovražnikov nas ne bodo odvrnile s te poti.«
Z največjim zadovoljstvom je slovensko prebivalstvo na Tržaškem sprejelo vest, da je prebivalstvo Istrskega okrožja začelo spontano nabirati sredstva za pomoč pri gradnji slovenskega Kulturnega doma v Trstu in da je ta spontanost dobila svojo organizirano obliko z ustanovitvijo okrajnih odborov za zbiranje prispevkov za naš Kulturni dom v Kopru in v Bujah.
Slovensko prebivalstvo na Tržaškem vidi v tej yaši iniciativi izraz globokega zanimanja za življenje in borbo onega dela, slovenskega prebivalstva, ki na Tržaškem kljub odpravi suverenitete Italije še vedno trpi na posledicah raznarodovalnega početja italijanskega fašizma. Medtem ko ste vi pod zaupniško jugoslovan-
STAFETNA PALICA S POZDRAVI MARŠALU TITU
Čestitke našega delovnega ljudstva maršalu Titu
Slovenci, Hrvati ip Italijani Istrskega okrožja, združeni v borbi za socializem, za pravičen mir v svetu, za zmago resničnih načel marxizma leninizma, Ti izražamo ob Tvojem 53. rojstnem dnevu našo ljubezen in j predanost Tebi — svojemu prvoborit :«ju in učitelju.
Naša borba za svobodo je nerazdružljivo povezana s skupno borbo in ; življenjem z bratskimi jugoslovanskim narodi, z veličastno in zmago- : slavno borbo Komunistične partije Jugoslavije, ki jo Ti vodiš.
Ob tej prilikj še enkrat izražamo svojo zahvalo Tebi, Komunistični i partiji in narodom Jugoslavije za bratsko pomoč, ki nam jo nudite v naši pravični borbi, s katero hočemo dosečj dokončno združitev naših narodov z narodi Jugoslavije.	) -
Vsi preostali sovražniki naših narodov, bodisi stari bodisi novi, ki ; izhajajo iz moskovske agenture, bodo naletel; na trdno odločnost našega i bratstva in na neuklonjivo težnjo, da živimo v bratski slogi skupno z narod socialistične Jugoslavije.
Sprejmi naše tople in prisrčne pozdrave. Želimo Ti, dragi tov. Tito, j da bi še dolgo živel za srečo in dobrobit ijudstva istrskega okrožja!
Koper, 22. maja 1951.
Slovenci, Hrvati in Italijani Istrskega okrožja.
sko vojaško upravo sami usmerjevalci svojega gospodarskega, socialnega in kulturnega razvoja in ko si po lastnih potrebah ustvarjate materialne pogoje za uspešno kulturno delo, smo mi na Tržaškemu še vedno žrtve nerazumevanja naših kulturnih potreb in pravic, Le tako je namreč mogoče, da nam odgovorne oblasti, kljub Neprestanim opozorilom, doslej še niso povrnile po fašizmu povzročene škode, kar bi biia njihova demokratična in moralna dolžnost.
Sramoten požig Narodnega doma v Trstu in požig vrste kulturnih domov v tržaških predmestjih in ' na podeželju tako še vedno ni naletel na obsodbo zato poklicanih krogov.
Zaradi obstoječih neznosnih materialnih pogojev za naše kulturno življenje in ob spoznanju, da moramo računati predvsem z lastnimi silami, smo začeli akcijo za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu z lastnimi sredstvi, računajoč pri tem na moralno in materialno podporo vseh Slovencev doma, v svobodni domovini in v tujini.
Odzivi na naše pozive so potrdili naše pričakovanje tako v materialnem kot v moralnem pogledu. Akcija za zgraditev slovenskega kulturnega doma v Trstu je postala akcija: bratske solidarnosti Slovencev, ki so se ji pridružili tudi drugi jugoslovanski narodi med njimi tudi bratje Hrvati vašega okrožja.
Veseli nas tudi, da so se vaši plemeniti akciji za pomoč pri gradnji našega Kulturnega doma pridružili tudi italijanski prebivalci vašega okrožja, saj je v tem dokaz da ob svobodnem uživanju svojih kulturnih pravic razumejo in podpirajo borbo za naše narodne pravice.
Ko se vam v imenu slovenskega prebivalstva na Tržaškem zahvaljujemo za vašo spontano akcijo, vam želimo, da bi imela čim večji uspeh.
ODBOR ZA ZGRADITEV
KULTURNEGA DOMA V TRSTU
— V središču pozornosti —
Nevihta nad Perzijo
Ko sp 8. marcai počili streli: v glavni mošeji v Teheranu, je postal injiih žrtev ne,le tedanji ministr-sk,; pireidsedi-nilk Perzije Ali Razmara, marveč so se 'stresli tiuidli zadnji ostanki nekdanje britanske profit v Aziji. Velika Britanija je pital še pred 50 latj naj-,večja kolonialna sila sveta-.- Teda dive svetovni vojni, čeprav dobljeni, in protoujemje kolonialnih ljudstev so razbiiM nekdanjo, čvrsto skupnost britanske zajednice in začel sie je proces razkrajanja, M. je .potisnil nekdaj mogočno britansko cesarstvo na državo druge vrste. Osamosvojila se je Kanada Im Avstralija, 'ločila se je Irska, Južna Afrika,- Indija. V Hon-kongu in ina Malaijii pa se bore danes Angleži skoraj brez upa na zmago ,za zadnje postojanke na Dalj. vzhodu.
Perzija, ali kakor se danes 'imenuje Iran, pa fili bila nikdar angleška kolonija. Zato pa je imela tam Anglija neko ustanovo, ki je predstavljala državo v državi, .iti sicer petrolejsko družbo Ainglo-lranian Oil. V naši dobi predstavlja petrolej najvažnejšo surovino na svetu in ker Anglija doma nima! petroleja, 'ga mora iskati drugod. Cim sio. se odkril» velikanska ležišča it,e drag ocen e tekočine na ozemlju Bližnjega in Srednjega vzhoda, je ibila 'že Anglija na licu mesta ,iin. si pridobila pravice za njegovo izkoriščanje. Tako je prišla večina petroleja v Iranu iin Iraku v angleške roke. Anglija je napravila tam ogromne naprave, tej dovajajo surovo olje n,a obalo .Penziijlskeig» zaliva in Sredozemskega1 morija, kjer stoje tudi, biajveičje rafinerije sveta. Osrednja oblagt v Perziji je bila, tedaj slaba in 'koncesije, ki so si jih prvi koristniki dobili, so: bile bolj na papirju. Treba se je bilo pogajati Z raznimi poglavarji plemen, podkupi jati in baranta,tii, vendar stvar je nekako šla. Ko pa je družba postala eno največjih podjetij na Vzhodu, je postala zelo mogočna. N® se več mino-goiibirigala za vlado, plačevala1 je naravnost smešite pristojbine ljudstvu, namesto angleškimi fiinamčiniiim mogio,č-nikota. Tako je 'petrolej postal polagoma osrednji problem vse perzijske [zunanje in notranje politike. Nacionalistične struje, ki danes dobivajo premoč v vseh semitskih državah, so uporabljale to vprašanje za bojnega! ovna v svojih napadih na vlado. ysj, ,k,i SP bili mnenja, da Perzija n'i .še sposobna prevzeti uprave
podjetja takega ogromnega obsega, so ,se začeli zmerjati z izdajalci. Gornja je zašla tudi na versko polje, dokler ni oborožila roke nekega muslimanskega fanatika, ki je mislil, da bo ■napravil najbolj hvale vredno delo,, ako .odstrani ministrskega predsednika Razmaro, ki je veljal za glavnega predstavnika Angležem prijazne struje. Nato so skupščin,a, šah iin vse druge pristojne ustanove proglasile na-ciioinaliizaicijo petrolejsike industrije. V deželi pa je nastal nevaren nemir in nered. Pojavile so se velike stavke, za katere se mi vedelo, kdo jih uvaja im kdo jih vodi. Prišlo je do mnogih nasilnosti in groženj z novimi atentati. ZamemjaM so se ministri in ministrski predsedniki. Protestirala je Anglija lin nastopila je Amerika s svojimi »prijaiteljsikimi nasveti«. — Vstala je Sovjetska zveiza z zahtevami po enakopravnostii, pri razdeljevanju perzijskega petroleja. Anglija je pošiljala noto za noto, dokler ni zahtevala madnairobnega razsodišča, ki naj bi, razsodil o sporu. Toda Anglija je že izgubila igro, V Iranu je prišla na oblast.sik,uplina, k: najbolj: sovraži Angleže. Novi ministrski predsednik Mosadeik mi samo odklonil angleško zahtevo po razsodišču, marveč je še. s sovraštvom pristavil v parlamentu, da je prevzel oblast samo zato, da prepreči vražji, inačrt, ki ga je skuhala Anglija, da izigra voljo perzijskega ljudstva. Obenem pa je obljubil, da bo proučil predloge, ,k,j mu jih je 'stavila sovjetska! peta kolona, stranka Tud,eh, iki zahteva cikli nit ey ob'sed;neg,a stanja, popolno u-mlčenje angleške petrolejske tvrdke, izgon ameriških vojaških .inštruktorjev iin priznanje NR Kitajske. Nad Perzijo se zbirajo oblaki, ki naipove-■ du jej o vse drugo kot dobro.
Hrvatske. Iz trsa pridobijo oko,li 50 odstotkov čiste celuloze. V-elOkli ,nasa-■dij, tega trsa, so zdaj v okolici Vranskega jezera pri Zadru im dajejo že tretje leto velike količine celuloze. Take n,asiaid!e( toioidid uredili tuidii ob Neretvi, v Slavoniji, na Lcnjskem polju.
PODLABIN — v novi stavbni koloniji istrskih rudarjev v Podilabinu so te dni .popolnoma dokončali deset novih zgiradto. kli tima vsaka po osem dvosobnih stanovanj. V kratkem času p» bodo, dokončali Se ostalih trtidleset
taklih sitavib, v. kaicre se bo naselilo oikoiiii 400 rudarskih družim, k,j. so doslej stanovale daleč od poidlaibiinskega rudnika.
LONDON — Britansko ministrstva za informacije je -pirirediila spire jem na čast 'delegacije jugoslovanskih novinar jev, kli je zdaj na obisku v Veliki Britaniji, Sprejemu so prisostvovali zastopniki mlìmliisèrstva a linfor-maieije, znatno število poslancev, čla-nj, jugoslavainislkeiga poslaništva v Londonu m druge visoke ,osebnost».
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Od tu in tam po svetu
TRST — Mehanično podjetje Sartori, v Trstu je odpustilo' z dela 44 delavcev zaradi .pomanjkanja naročil. V zadnjih mesecih isie je v Tirat« število brezposelnih znatno zvišalo, ter pričakujejo še naidlailjnjie odpuste v tovarni G a,slini ta v drugih podjetjih.
REKA — V irešikii papirnici so te .dni .izdalali prv» papir iiz nove surovine tirsa. Trs uspeva v jadranskem območju, na otokih in v notranjosti
Politični odbor Organizacije združenih .narodov je pretekUi teden sprejel z večlnoi glasov slklep o prepovedi ip-voza strateškega materiala pa Kitajsko, Takoj naslednjega dne .je ta slkleip odobrila ituidi glavna skupščina OZN, ikair pomeni, id» so sile te najvažnejše mednarodne politične organizacije pričele s 'Sankcijami preti pekinški vladi, ki j.e gluha na vse pozive tako s stirami ar-absko-aziijskih držav, kakor tudi na, ostala posredovanja, da bi prenehala s sdviražinioetmi na Koreji im pričela pogajanja za mirno ureditev sporov miad njo in, silami. OZN.
Zakaj Maocelungoiva vlada, vztraja ■ ina talkem stališču,, mi težko ugotoviti. Za mjio stoji pač Sovjetska zveza, fci ji diktira tako politiko, (itn kil jo je popolnoma privezala, za svoj imperli a-'l,iistiičn,j, voz. Videti je, da je Kitajska ljudska republika že tako daleč zabredla v vmešavanju v korejski konflikt, da ji. je nemogoče rešiti se jarma, v katerega jo je vpregel Kremelj,
Na zapoved Moskve so Kitajcli začeli piriejteMli 'teden tudi novo ofenzivo , ma Korejiii, čeprav ni bilo nobenega vzroka za to, pač pa ravno .nasprotno, -obstajale so vse možnosti, dia sie lahko začine s pogajanji za ureditev korejskega konflikta.
Na redni tedenski tiskovni konferenci je zaradi takega stališča pekinške vlade ameriški zuniinji' miinlisfer Aches,on v sredo vnovič potrdil, da ostane ameriška politika do Kitajske nespremenjena:. Aehesom je med drugim rcimenil, da .Združene djožave Amerike .ne bodo priznale pekinške v,laide1, temveč še vedno smatrajo za zakonito vlado Cangikaušlka inedia too Amerika dala tej vladi vso pomoč. Kljub
............................................................................................................................................................................................................................................................iiiiihi.................................................................
Sicer bi .cikciVščime .Z3 tako povrnitev Odgovarjale. Leta 1348 so pite volitve,
Proslove na predvečer Titovega rojstnega dne
Na predvečer rojstnega .dine vcidite-3ja jugoslovanskih narodov maršala Tiita so tila po vsem istrskem okrožju (številna zborovanja slovenskih, italijanskih iin hrvaških delavcev, na katerih so predstavniki sindikalnih organizacij govorili o življenju in delu velikega ,borca za pravico in resnico. Iz teh zborovanj so delavci
•poslali tovarišu Titu številna brzoijav-na' pisma s čestitkami ib voščili, v katerih mu želijo še mnogo let srečnega In pilcidniegia; življenj a v borbi za utrditev prldotottav narodna osvobodilne barbe. y obalnih središčih i,n vaseh so zborovanjem sledile kulturne prireditve. Na istrskih gričih pa so zagoreli kresovi.
Zasedanje podonavske
Pe din i zaseda v Galaiciu mednarod-kc,misi ja za podonavsko plovbo.
pred zasedanjem se je sestal glaV odibor te komisije, da bi -razprav-,1 o dnevnem redu. Jugoslovanski legat je vi svojem, poročilu zahteval 1 tajništva tega odbora, ki je sestaven po večini »z sovjetskih zastopni-IV, naj deda k dnevnemu redu me-stere spremembe, ki bi bde v korist
za vse države, kli sp zainteresirane n» podonavski plovbi.
Turili na prvii seji kiamteije je vodja juigoisio,vaniste delegacije ponovno predlagal svoje spremembe k dnevnemu redu. JugoelovanEka delegacija je zahtevala, naj .hi	i*,dnev>
nega reda pirciučltev piraiviic nadzorstva nad pcidcjnavsto- plovbo, ker o tem načrtu niso piravcčagino obvestili za-iiniueresirrinijh delegacij.
Sovje: D niso naimireč obvestitii o novih načrtih zastopniike držav podonav-iske plovbe zato, da bi oteževali s svojim nadzorstvom; podonavski promet.
V Italiji imajo anovà nckie volitve. Zato, ,ni čuid.a, ako govorijo vgii na vse .pinategie, litn a'qHjulblljiajo svojim ljudem 'gradorve v araku. Rri tem mi hotel zaostati tudi auinanjii mlihlvsteir Sforza, ki bi se rad še posebno postaval. Volliitive naj bi' bilie po n,eiki njog'Civi čuidini logiilki, Iki mas pa me prieiserueča, iker je ,on »stan« prlijateilij Jugoslavi,je ta -se je cin, s to logiko že oiveikovieSiil .v svicjiilh Ikinijii-gaih ®n dnuigiih gcvioinanicah, razlog, 'da ipridobii zapadne vjejgSiilte ,a» to, ida bi 'Odye-zal|a Ttaijijo neW'ih doližnioBita, ik,i ji .posebno ne ugajiajo. .Piriedvseim b|; se fltailija zin.iqva rada cibiorciži Ita. Naijuržc zato, da jtli imicglla jz mačjitim: po«.dar:kpm vodliitii pCjliUlko, ki je je od nekdaj navajena, nstfKfč ppliiljilko imperializma. Sicer stativa Italija to svojlo željo pod dinuigim .plaščem, češ hotela b,i orožja, zato da bi ilaižie birianiila Svoj,3 nove atlantske izäive'zinilk-e proti tayaejitsIRlt SßdtSoefX Vienidair ji tega rJiihče mie mone -prav v ein jeti, ker noče pokazati takega, poguma nljkSikor ma- i pram Sovjeitrtei! apneni, jprjeld .kate-o JiaJ je, kakor vse kaže, pošiteino starah Sin zaradi: tega raije me. praska -tam kjer m,'Sili,- da ije še ine- isrtoii, Neposredni c-iljli 'tega .itaiTijainskiega in.avduiš-einja za orožje so čistio drugje. To je ušlo
STO Isot volilna vaba
ekscelenci -IVlECazza joto pirriikii «edavne prcislEiyp neke soidiainje; ..ustanove v fprishu, ki mu pa lie lažaila .Ökp malo pni srcu, da jo je komaj cmienliil. Zato je pia tcirko vač goivorftii o slavi nove iitaMjainisikie vojske, Ikii jo je že viidel, kako- .kciraka ,z „naizviiittmi zastavami pio Trtìtlu, »aioijljuibfieirr® mestu Itallilje. Oči vidlnp je Trat tmajiijubšie -mielsto Italijie zaradi- tega, ,-kieir ®a Iitalliija še mima, kalkcir je svoj, čas t,a iizreidna čaisit pripadala ’Ljùibìljiaimì'. T-aim j.e todli Ma-ražza svoj čas 'Videli ,korakati »slaviniei« itaffljamske zastiave, o' katerih j®' kot • datier iučČipj&c idiuc-eja že tjCft piropirličam, da me baio rotelle le tod, miarveč šle še itiacbnj po vseh tllsijilh .pciteh, Idi so služi ite ' za' pohode duceijeväim prcdnii-faom, Tijmiakliim jcieis-airjeim. Sedaj sta pa MEiraižza, Ikisikor tuđi injegov .grofovski r, r-jaltei'ij v Ritmu pirav inezadiVciljnia, Ita* piakiciviiteliljT;, ina .kateine st,a se c-Vrrija, ime 'kiaižc'jo'.eciseibnega razumie-vainja za ivcjažkio .stinuiminiopt,. na katero bli 'kteirikiallnl vodilteiljii ,v svetem ' mestu -radi jnajradlp svoje- ljudstvo. Ne vedo .namreč, kako to» moigili viski,a-
ijjtj itaiija-nivkr želje' po .taklih nievar-rtiiih igraičpih s jsvpjio zahtevo, ida «>P* bkcivslkli isaltaTiji malo popuste v svoji Sjajevi,totali. ,N a-jbinžie si It ati j a -misli, če smejo .Ricliigairli, Madžiairli- ta Rumuinii rogavi: it» ob jiugosloiv.anskih meija-h ta E,e -jim ibo mirimo dapiiriča, zakaj ne bi limali tuidii qnli «ih ipraviic, saj smo pirav tako izgutoilli vojno, iko-t so jo torti, Da iboidio visli limai,j gatie prcv'ee (pcitieim, maj' -se to:dii nam, dovoli, da pridemo do cirioižja io bestia .na ta način imala goBpoid» Marawià ta Sferza mažnost 'pirieivažaitii, iin. .nazkazo-vaiti svoje tanke Sin kanone ob jugo-Isloivsmrkli maji. Toda veičliina: združenih inancdov Se laclilySdp.o tnuidi, dia bii buidj 'Icomimformiistličiriilm raragraijačeim iprcipripiSiila nij'Jhoroo ncpotineibino para-diranje iin me bli hotela poleg n,j'h UstwarliH še neve matinee mliru v teh ■pirieide’lih Evropie. ‘
tìeivoda rii jH!,e@e». grof Sfere» v svojih vciVfrlih lalavoisipeviih itiuldii mimo tega, da r-e Ibij znova fltlijuibi1 Trata Itiaiiyi, čeipirav po ovinik.lii, želel bi, da bi mu zwarioi zavez" ki še einkrat potrdili zlciglasno izjavo iz leta 1948.
in sedaj sp volitve. Tedaj .so jo vladne -stranke -pcibr.e.ibpvale tako fizjljvp za vc-iVilnli. martaver iin sedaj jo mogoče tudi pcitrielbjijajo. Toda stamjie v svetu E,e j-e 'med item špr-eimorlilo Sin jzjiavlju-|oSe vjeüeriile 'm time,le sedaj Britto ivroziTrli', ikateo ineiprjeiviiidnioist so napravile z >li®E)itemišiliS izijaivo. Italija bi .se s.eidaj željela, da se ji ita vsak 'dan vsaj po lenkrait comoivi 'in bi t». -Ipri.ppročafl;, da si jz nje napravi grampfcrarliji ipicirintabak, da sli' ga bodo laihkD .goapOidia Sforza iin njegovi po-(naigiairli zalgnallli oto vsakem dobrem (carlini. Ce jrje .pciseižejiO' po tem zelo einioistavrncim .iisneidsitvu, je venjebno ne bodo več srišsli jiz ust za,paidlnjakov. Sa.i prilljrikajio nanjo is tafe» vnema im že toliko časa. da 1SlC' wn .morajo tar zasmri-i-T,' .kaiko se pote, prli tej' vro-Cirij cb talko itieilikem diefiu. Doslej so dotin', ' na -vsa injOhava, prizadevanja 'čarno en cidgovcir, namreč: »dogovorite se z Jug,Cirilov,ainl«. Ti- imajo v teh vKOCKi’ih krajih ipra-v toliko .pravice kot vi iin zato pač mi mogoče zadevo «ir*»» drugače kot ma- «iwvii spora-aumj. Tcri pa oihcilamu (itali,janisUcemu išovlinljamu ;ne gne po etanu in, zato išče Jvedno fe,šiitov itaim; ikjar ije ni.
temu je omemiill, da še vedno upa na pogajanja za konec sovražnosti na Koreji,.
Aehesom se je dotatoli! tudi perzijskih dogodkov, zilaisitii ;pa prottemerl-ških demonstracij v Teheranu, ko je
100.000	demonstranitov proitiesfciiralo probi ameriškemu vmešavanju v iranske notranje zadeve v zveail z naoio-nalizacijo petrolejskih družb.
Kakor smo. že v prejšnjem medna-jrodnem pregledu omenili, traja že dalj' časa s-poir m,ed Ainigilljo (iin) Iranom zaradi ukrepov peirziijsike vlade, da na-izionaliizira .petrolejske družbe in nasitna ležišča. Pni: ,lineimi ise je- Anglija, čutila zelo -prizadeto, kajti s temi izgubi glavno materi alino oporo, ina k-redn jemi Vizhcdu, od koder je 'črpala velikanske koristi, razen nitega je pa preko svojih kapitelov na srednjem in bTž-inj-em Vzhodu vršila politični, pritisk na vse vlaid-e cd Eglipta pireko Sirije do Indije, ki je toiila n,j,en glavni dominion.	t
Danes Anglija iziguiblja teren na teh področjih. Njene položaje polagoma prevzema Amerik» im So.vjetsk-a zveza,, :kii sita, E,e ■ zlasti po zadnji svetovni vojni -gospodarsko -olkrepilii n,a račun ostalih držav.
Precejšnje zanimanje v sveto pa je vzbudilo potovanje anigleštoega zunanjega ministra Morrisoma v Zapadno Nemčijo, kjer se je sestal s kanclerjem Adenauerjem, z voditelji nemških siinidiikatov in z vodjo nemške social - demcikiraitske stirianke Schumacherjem. Vsebina razgovorov še ni znana,, ker ni miihčei iizdal 'uradnega ip'oiroičii'la, tcidja, .vCdetli, je, da' je bil Morrison ^ svojim- potovanjem zadovoljen, kair je izjavil tudi- -na tiskovni konferenci, številnim novinarjem. -Pripomnil je, da se morajo -razgovori •nadaljevati, zato je povabil kanclerja Adenauerja na, lotoiisk v London.
Številni komentatorji so potovanje Morrisona v Nemčijo tolmačili kot obnovo stikov Anglije z .Nemčijo-, kar je bilo doslej s strani angleške vlade zanemarjemo, razen če upoštevamo stike preko angleških okupacijskih obla-«fci. Angleške pozicije v Nemčiji je prevzela Amerika,, iki se je polastila, tudi večine delnic nemške težke in lahke industrije. Zato je tudi Washington forsiral Setoumanov načrt o jeklarskem in premogovnem trustu zapadne Evrope, da bi na ta način mogel nadzorovati vso zapadno industrijo, seveda tudi angleško. Velika -Britanija pa. doslej š,e ni pristopila k temu trustu, iker hoče voditi neodvisno gospodarsko politiko. Z drugimi besedami, -London bii hotel postati zopet središče velesile, kakor je bil to med prvo in drugo S-vetovno vojno, to' j.e njegov vpliv mnogo zalegel ne samo v Evropi, temveč po vseh kontinentih, razen v Severni Ameriki.
Drugih važnih degodk w svetovnega pomena v tem. tednu ni bilo, razen če omen mo, da je Amerika uradno povabila v imamu zapadnih velesil Grčijo in Turčijo naj pristopita' k atlantskem« -paktu, čemur se pa številne zapadne države upirajo.
Naše zadrnge in trgovina
Naje podeželje je lahko ponosno na sv®j,o Široko mrežo zadrug, ki so nastale in se razvile po osvoboditvi. Imamo zadruge vseh vrst, od kmečkih delovnih, v katerih so naši napredni kmetje združili zemljo, inventar in delo, pa do zadrug splošnega tipa. Teh je največ in lahko rečemo, da ni večje vasi, ki je ne bi imela. Nabavno prodajne zadruge so imele iu imajo še danes odločilno vlogo pri razvoju naše vasi, ker so se razvile iz njih, razen redkih izjem, vse zadruge višje oblike.
VSj vemo, kaj pričakuje naše ljudstvo od kmečkih delovnih zadrug: da se še nadalje utrdijo, da dobijo močne gospodarske korenine in da živijo samostojno kot veliki kolektivi, ki so premagali glavne ovire za razvoj našega kmetijstva, to je zdrobljenosi kmečke posesti, pomanjkanje kapital, nih sredstev in iz tega izvirajočo zaostalost. Do sedaj je oblast pomagala tem zadrugam s krediti, s stroji in
DOZORELE SO ČEŠNJE
No, tudi letos so dozorele maše istrske češnje. Se se spominjam letošnje pomladi: vse v češnjevem cvetu, ma polju ob lesnih ogradah, ob robu zoirane ledine. Ze dolgo časa jih nisem viidel v tako velikem številu im v talko krasnem bujnem cvetju, kakor letos.
Prazni pomladanski žarki so se usipali »iz sinjega neba, le nekje nad Koprom se je poigravalo nekaj Silvih oblakov. Ob zelenem robu kolovoza me je ves čas spremljal vonj romla-daimskaga cvetja. Nato Se češnje, hruške črn jablane, tja do zelenega pasu v smeri tdmjainskega griča, kjer se rcdoiviiitmia zemlja polagoma spreminja v pusto kraška planoto.
*
Pravijo, da bo v Pobegih dosti češenj. V kmetijski zadrugi, so prav kar naložiti tia dan odkupljene češnje na velik in prostoren kamjon podjetja »F.ructUiS.a,«, ki je kmalu nato oddr-dlral .preti Kopru. To se ponavlja
TUDI LETOS SO ISTRSKE GORICE BOGATO OBRODILE
vsak dan. Oto bo topleje im se bo vreme ustalilo, boido v veliki lopi delali tud;, ponoči, to se pravi ob luninem svitu ali pa ob petrolejki.
Prve češnje iz Pobegov so prišle na koprski trig že 10. maja. Nato jih je biilo vsak dan več. V osmih dneh je kmetijska zadruga odkupila že 52 stotov češenj, kar je za zgodnjo vrsto kar precej, če pomlsBlmo, .dia v Istmi opuščajo gojitev zgodnjih vrst tega sadeža. Istrski kmetje imajo radii kvalitetne češnje takoimenovane »cepljenke«, pri katerih lahko več zaslužijo, po drugi stirami p.a se ta vrsta češenj z lahkoto plasira v Trstu in tiudi v Ljubljani.
Kmeitijiskia zadruga ima svoj odkupni plan isaidijia, kil bo, kakor potrjujejo sodelavci zadruge sigurno dosežen, saj je češenj toliko, da se od teže kar veje pripogibajo, dasi. jih je prizadelo ituidi hudo vreme — veter in dež.
V skladišču kmietiiske zadruge je že vise pripravljeno, koi se bo dotok češenj v prihodnjih dneh znatno povečal. Priaviijo, da bo letošnja »kup-, čija« kar dobra.
*
Pri Svetem Antonu pa miso zadovoljni z letošnjim vremenom. Povedali so imi, da bi imeli, lahko mnogo več češenj in mnogo manj skrbi, če bi bilo vreme malo bolj naklonjeno. Vaščani zagotavljajo, 'da 'boido prvi izkupički revmii. To jih pa ne spravlja v nevoljo. Pravijo, da je vreme le v,rem,e, in da, se proti naravi ne moremo boriti. Drugi obrok češenj pa bo vsekakor dober, iim takrat bo tudi pri Svetem Antonu veselo. »Le some,e naj vzdrži, ipa bo dinarčkov da bo veselje«, kimajo stani možakarji. Meni se pia kar dloto.ro zeli, ker vem koliko truda im napora so vložili pri vsakodnevni negl sadnega drevja,.
Lani je kmetijska zadrug,ai odkupila v sezonski dobi nekaj nad1 1300 stotov prvovrstnih češenj »cepOijenijk«, kar' je nedvomno precej za talko majhno vasico, kakor je Sveti Anton.
Kmetijska zadruga ima še danes
orodjem in je zagotovila mladim kolektivom možnost, da se prebijejo skozi prve težave. Ni dvoma, da jim bo pomagala še naprej, ker so že v pr , Ih letih o’,stoja pokazale, da imajo vse po oje za nadaljnji razmah. Zlastj I a s,» c> fast raomagala zadrugam tam,
I je, rado 1 j hovi člani pokazali naj-,e iniciative in volje, da uresničijo naloge, za, adì katerih so se združili v kmečki kolektiv.
Poleg kmečkih delovnih zadrug pa dobivajo vse večji pomen zadruge spIošLga tipa. Te združujejo veliko večino naših kmetov. V prvi dobi nase gospodarske izgradnje so opravile veliko nalogo s tem., da so izločile iz gospodarskega življenja podeželja mestne in vaške trgovce in prevzele vso trgovino s poljskimi pridelki. Obenem so preskrbovale kmete s potrebnim blagom. To je bila in Je še danes velika naloga, ki so jo opravile zelo uspešno, v skladu s razpoložljivimi sredstvi.
Številne zadruge pa se niso zadovoljila samo z vlogo trgovskega posredovalca, temveč so razširile svoje delo se na druga področja gospodarskega udejstvovanja. Zlasti so pomagale pri načrtnem usmerjanju našega kmetijstva. Segle so tudi na področje ljudske kulture, o čemer pričajo dvorane v novih domovih, ki so bili zgrajeni, oziroma, ki jih še gradijo na našem podeželju.
Naloge, kr jih opravljajo naše splošne zadruge, zlasti na trgovinskem področju, so zelo obsežne, pri dosedanjem delu pa jim je bilo v pomoč dejstvo, da so pri odkupu kmetijskih pridelkov prejemale od oblasti točna navodila glede cen in planiranja blaga. Zaradi tega ne moremo reči, da je bilo njihovo poslovanje trgovsko v pravem pomenu besede, kajsj tako poslovanje zahteva širši pogled na tržišče, na njegove potrebe, na dinamiko cen, 'itd. Našim zadrugam vse to ni bilo do sedaj potrebno.
Razvoj našega gospodarstva pa je omogočil, da je ljudska oblast odpravila dosedanje uradno določanje cen za sadje in zelenjavo, ki prinašajo, poleg vina, največ dohodkov našemu podeželju. S tem začenja kmeta zanimati vprašanje, kaj in kako bo prodal, da bo imel od tega največjo 'korist. Začel bo tudi razmišljati, ali je zanj bolje, če pride na trg kot posameznik, ali če nastopi organizirano v okviru svoje zadruge. Se več: vprašal se bo, ali se oo boril za večjo proizvodnjo laže sam, ali da se v ta namen po.eže tesneje v zadrugo. Sam ne more priti z lahkoto do tistih sredstev, so potrebna za zboljšanje dela, saj so zlasti večji stroj; dragi in sé i?e izplačajo na posameznih kmetijah alasti, če so majhne, kot so običajno p;, i nas. Jasno je, da bo vsak trezen kmet pri.el d'o zaključka, da je najbolj piikladaa tesna povezava z zadrugo. Kmet bo čutil potrebo, da se iz gospodarske nujnosti še tesneje organizira.
Zadružna misel ni pri nas nekaj, kar je nastaio šele po vojrf», toda šele z osvoboditvijo so nastali pogoji, da se zadružništvo krepko razvije. Ljudska oblast je onemogočila, da bi vzeli zadruge v zakup bogati kmetje in vaški špekulanti in je s tem odpravila nezaupanje, ki je odbijalo našega kmeta od starega zadružništva in kapitalističnih časov. Kmet se je začel prostovoljno vključevati v zadruge. Zadnje dni smo videli, da so se naši kmetje pri prodaji pridelkov posluževati zadrug, čeprav jim sprostitev trgovine daje možnost, da prodajajo; .neposredno na trgu ali pa dižavniih grosističnim podjetjem. Zadruge so se kmalu znašle na trgu. Med tistimi, ki so pokazaie največjo elastičnost in iznajdljivost moremo omeniti zadrege v Sv. Luciji, v Bertokih, v Kopru In Strunjanu.
Z novimi skrepš, hi' so 'sorostni varao področje naše kmetijske proizvodnja, imajo zadruge vse pogoje, ida postanejo tista vzmet, ki bo poganjala naše kmetijstvo v boj za povečanje proizvodnje, za znižanje stroškov in za naprednejšo obliko gospodarstva na splošno.
Čitajte in širite
«IsiulU tednik»
Okrsino zborovanje S.I.A1 v Bertokih
V inedeljo popoldne ijie bilo v Bertokih okrajih» 'zboirovianije SIAU, ki ga je omgamfaimail okrajni tavmänli odbor ;iin r; !ci ski odifcioir SIAU iz Ber rekov. Ob ipniaciinicratii več čiiaoi .ljudi iiz sosednjih vasi iim 'predstavnikov organizacije SIAU a vseh vasi ii.n mest našega okraja je zborovanje začel predstavnik SIAU liiz Bertokov im pozdravili „navzoče. Zatem je gave IV ere iaji.il'
; cidiLavrflk SIAU itov. 'Eigildlij Novel, ki je med dlriuiglto podčrtal, da so vise krajevne iin mestine oingainlizaioije SIAU v tekmovanju za .počastitev desete obileteliicie OF Cin za mednarodni deiia-v-skii praznik 1. maj 'tekmovale im tako dalle svoj prispevek inai kulturnem im goiäpodairiskiem področju. Na item mestu je treba daitii pohvalio 'voidlitelijiem tekmovanja, Mi iniilsio dvomim o 'nalogah, kii jlilh je tofiito itireiba rtzveoti. Prav talco pa je 'treba ipohvaClifci Slame SIAU, ki so v tem tekmovanju vellìilko doprinesle na vseh 'področjih. Potem je tov. Egi-d j idlejiall, da niiiso 'zaostajale iv tem telkimovranijiu mitili tomačke dialovinie zadruge, ki so telkimioiviale za čitopnej'šinj'o iiz vadbo iseitiveinèga ipllaima. Prav tlako so člani SIAU tekmoval; mia 'raznih objektih ili so pri' tem opravi* 88.347 ur pncialiavoiljmeiga dela v vradincatii 766.000 dim. V tam številu miso vštete prostovoljne ure, ikii so jlilh opravile kmečke dellicivinie zadruge, razni đetlovnii kolek-trivii iitid.
iPredvsem ©rie pohvala frantoi orgia» rl'EBiclQli za dioibro razumevanje v času, ko je toffio treba pustiti vsa dela in izveiiCli ipoigioizdovaffinii plam. Tako je UT» samo letos posajenih mad 205.000 borovcih sadik, več itlisioč akacijevih, orehovih l!m Ikoisitiamijeviiih sadik. To nam (je dokaz, je deijEli tov. Eigildlij, kako naše dedovima ljudstvo sodeluje ima vseh področjih z ljudsko oblastjo, da bi i=ij tako ustvarilo lepše sin srečnejše življenje. Mied zborovanjem jie množica navdušeno odobravala njegove ioeoade z burnim ploskanjem. Progla-sVIi so miatio najboljše organizacije SIAU.
Najboljša njffičmia origamiizaclija SIAU je tolda v ,Plimami, IklL jli je' okrajni odbor ipcidsilill častno zastavico v trajno
fast. Najboiljšli -krajevni; cidbar pia je lili Sv. Anitom, Mi je priaiv tako dobil zastavico v tirajmo last. M,ad Kmečkimi aalovnlimi zadrugami; ipa ile v tem tekmovanju prednjačila kmečka dejavna zaidi uga v Bsi iboijBj im jli je zait» tol ta podeljena zastavica. Nagrade driuige atei; inje pa so dobil; vaški im banicivr.li iclditoicioi SIAU. Tako so dobili radio aparate; o-in.icivnia organizacija ženite ibaze v Kopnu, vašlki odbori Boršt, Korte, Vanganel in Dekani. Za uspešno dato ina imekateiriiih delovnih padi.cčjlh ©a iso diotoliille imagrado tretje eitoimje lorganhzaiaije SIAU iiz Portoroža, Izclie, Sečovelj iim Koštabone-Puič.
Sledila jie kuiltiurma pni,reditev z bogatim ipncigraimioim. NamteijCito je nv-a-d miško kuliituirmo umetniško društvo »Stane Zlagam« iiz III. gimnazije iz Ljubljane ,g „pevskim,; točkami, folklorno 'skupimo, 'hairimioinCkašikliim trli orna ta ndkaeirl imi: liigrictspeivii ter z enodejanko »Vasovalec*. Lujđstvio je s poiseto-
svoj sedež v tesnih im neprimernih pr o štorih. Za silio pa 'kair Sire. Ge bo šlo vse kot predvidevajo', se bo zadruga že v prihodnjem letu vselila v novi zadružni, dom, na katerega so vaščani Svetega Antona veseli im ponosni.
* ’
Da je v Bertokih najbrže največ češenj, prav gotovo odgovarja resnici. Kamor pogledaš, samo češnje. Ob glavni vaški ciesti, kli ite pelje Aimo zadružnega dorila, občudujem krasne nasade češnjevih dlreves. Nekatere od teh 'So zasajene v simetričnih razdaljah, po plantažnem sistemu, druge pa pomešane z ostalim sadnih) drevjem. Dobro so obrezane in poškropljene, in tako pri vsakem koraku lahko 'opaziš, kako ,se skrbni in marljivi kmetje razlikujejo 00 tistih, tel, so
bolj zanemarjeni.
V Bertokih pravijo: »Ce dežuje pr; Svetem Antonu, dežuje tudi pri nas.« Se meseca marca je biilo v Bertokih tako mrzlo, kakor v niajhnjših zimskih dneh. Kmetje so bili hudo zaskrbljeni, saij .je. 'Obstajala resna nevarnost, da. strupena, slana napravi svoje, kakor se je že večkrat pripetilo.
Kmetje se radi zanimajo pni zadrugi kaikišne bodo .letošnje cene češenj. Nekateri tudi sprašujejo, ali bo zadruga zmogla odkupiti vse količine, ker letošnja sezona obeta, da bo izredno bogata v primeri z lansko. V zadrugi zagotavljajo, da so o organizaciju odkupa že večkrat temeljito razpravljali, i-n to šie v zimskem čaisiu. Zadruga ima dobre stike s podjetjem »Finuittus« iiz Kopira, ki bo stalno skrbelo, da se redno od.ku pirajo in plačajo vse češnje, ki; se bodoi v dnevu koncentrirale po pešameznlh zadinug,ah našega okraja.
Tuidli nekaj mlald'lh .češnjevih sadiik s,o letos ziaisiaidilli' v Bertokih lin bližnjih zaselkih. Pravijo, da se s češ-njialmi dobro zaslužil, ®n to v vseh ozirih drži. Pri tem pa tuidli postavljajo svoje pripombe. Trdijo na primer, da je tolto letos lin tudi lanli veliikp po-mainijk.gnje vsieh vrist sa'dniih sadik, kar se ne bj smelo dogajati. Po nepopolnih p odteklih so v Bertokih v letošnji pcmtaidii zaisaidili preko 700 češnjevih sadiik, kair p,a je vsekakor premalo, če pogledamo velike možnosti, kii jh ima sleherni krnet pri intenzivnem izkoriščanju lastne zemlje, ki še ne da od sebe to, ikar sam pričakuje od nije.
*
Pni podjetju »Fruicitiutsi« idBlajo noč ih dam, v treh temeirtah. In to vse zaradi češenj. V njihovih vellikanskih aklaidiščiih češnje Skrbno sortirajo, zdi se ti, da si res v kaikšnii veliki; tovarni.
Stalno, drug za drugim prihajajo do vrha natovorjeni kaimlioni, im nato. odhajajo prazni, iim to oto vsaki uri, po dnevi iin ponoči.
Keir me je že z-artima»', kije limiamo v naišiem okraju najboljšo .kmetijsko zadrugo, k'i najbolj vestno iizvršuije odkupne nailcge, so mi v podjetju povedali, da je to zadruga v Sveti Luiciiji. Poslovanje te zadruge je res vzorno im rti čudno, če .ljudje plavijo, da so v tej, zadrugi res isaimii, »mojstri.«. Pohvalili so tudi kmetijsko zadrugo v Kopru, ki se je v teh dineh tudi prav dobro lizikazalla.
BORST. — O poljedelstvu našega kraja. Letos smo imel; veliko slabega vremena, zato smo morali zimsko delo Skoraj v celatoli odložiti na spomlad. Ko je vsakodnevno deževje nehalo, : smio" takoj odložili jope, zavihali; rokave iin zgrabili za motike. Čeprav poizmo, je naše ljudstvo pokazalo vso 'pdžntvovalniost do zastanega dela iin doslej skoraj stoodstotno končalo s spomladansko setvijo.
Čeprav pogled,amo delo posamezni ih' vasi iin ljudi, bomo videli, da so se .od'Jlfc'ovalto v Gileimu med najboljšimi: Jerman Samt», miajlboljši' gojitelj trt, Jenman Ivan po domače Hlempč, ki se 'posebnio žarnima za, zgodnje pridelke. Med prvim,; ata še Jerman Just ih Jerman Emili; ki se zainiimiata nasplošno za vse. Imamo pa1 tudli nekaj takih pcčijedalcev, ki ne kažejo nikakršnega zaiPiimiamija ,pr; delu. N. pr. Jerman Lazar, o katerem ipravlijo Glemci takole: »Leto im,a 12 mesecev, a tega človeka ne vidimo pri delu nati 12 ur. Om vedno samo bere, a nič nam ne ■poive.«
Med najboljšimi poljedelci v Bor-. Stu so se liakazali: Jurinčič Jožet c-U domače Brez. Ta ima vzorno kmetijo. Takoj za njim sta družita,i Jurančiča Josipa im Koidarima Ain.toma po doma-^če Krušnar.
Med inajbolijšimi podjedeicl v Luo-ru je treba omeniitii Jermana Franca. Stuliča Jožefa, ki je sam .k*sn:l 4C00 ipiaradližlnitooiv in Lovrečiča Antona. Vsi trije kažejo veliko za.vr.-.an.ia pri ol.j.alkh, 'pšieinllcii iin knoimiptajiu. Seveda skrtofjo tudi; za tirfeto
Zaradi vef.iikega deževja in obilice umetnega gnojila pričakujemo vse tri vasi dobro letimo pšenice. Upamo, da se letos ,ne bo dogodilo podobno kakor lanli, k» smo moram čakati mlatilnico do meseca, o'ktiobra A se nam je zato pokvarilo toliko pšenice.
Oešlnljie, Iki boido pni mas zorele kcmicejn meseca, kažejo dobro. Seveda ne boido presegle lanskega pinideil-ka, ker .niismo škropili proti črvom.
Kakšen bo krompir, toi je glavni pridelek naSega kraja, še ne moram» sklepati.
Trt iimamlo prli mas malo, toda
žvepla iin modre galice za škropiijienje poitirelbujeimio piraiv talko, kakor bj jih imeli velllilko. S tem pa do sedaj še inli'simio dovolj presknhljanli .iin ker je letos velilko deževnega vremena, smo v stenbeih.
Z vso dobro voiljio se bomo še dalje zanimali! za vseisitiram.steli dviig gospodarstva našega kraja.
*
B©RST — Zemljišče ekonomije smo razdelili med kmete — Lan; se je iz področja in.ašaga KLO preselilo v Ankaran več kmetov. Zemljišča, kii so jih ti kmetje (pustiti je prevzela kmečka zadruga. Tako smo v vasi osnovali zadružno ekonomijo. Ker. te zemlje mi itael kdo 'Obdelovati, saj smo jo obdelovani s prostovoljnim dotam, smo leitos slkjeimlii, da se ekonomija
razfioirmlra. No im tako smo ta zemljišča, oikol; 10 ha dobre zemlje, dodeliti revnejšim kmetom. Sklenili pa smo. da iberno prihodnje leto ustanovi* ekonomi j o, ko bo zadr uga močnejša »n ko bo k temu prišla na roko tudi; zaidiriužinia zveza.
PUCE — S pretepanjem se ne bodo nikoii poravnali — To je naše mišljenje o družimii Tornateli, 'kakor jo po domače 'iimehiUljemo. Ze več dini opažamo, da se v 'tej h; Si visalk dain predirajo An ,pretepajo. Oče bi še hielte! obdržati gospodarstvo iv svojih rokah, siinova „pa 'spat vlečeta .na svojo roko. Sto Benedikt bi hotel iiapioidirlimlitli brata Vac leriija in pravi, ida posestvo pripada njemu, ker je mlajšli. Valerij, ki je že poročen, pia tudi noče kar tako po-„puatiUlit. I;n tako se vsak dan prepirajo. Ge kdo ipriiide v mašo vas in, gre mOmio Toimažieloive Hiše liahlko vise to opazi Ze mas vaščane je sram, če ni inijiih. MljsMmio, da bi to zadevo najbolje neSii; KLO.
PADNA — Za eno tele je hotel o-pehariti ljudsko oblast — Pri nas radii č.tam® čaisci;l'-te, saj n.as je 30 *a-ročhikov na »Istrski tednik«, še raje pia ga beremo, če kaj piše o nas. Tokrat pa inj; niičiasar novega v naši vasi,
' raizem da je vaščan Pr.ibac Mihael iz št. 23 ob pioi;l:Giu setvenih planov nt hotel ničesar ipioivedabi r.ašemu ta;j-miiku, ki je imel to nalog». Potem je viandante spoznal, da ni storil prav, ko je 'tajnika zavrinAl. Zato se je vein-danle odtočil, da bo popisal, kaj vse je posejal, Hild. Prt popisu p,a je utajil eno teile. Ve „-gelino ga je hotel zatajil!) iin ©a sk li/aj zakiaM, da ti se vsaj .enkrat najedel mesa, kakor sam pravil, da pod ito oblastjo ne moreš ni-tli koščka imisi-ia pojesti, ne da bi te kdo koinibrcPiir a.l. Mi; pa pravimo, da to mi pravilno. Mihaelu povemo v
obraz, da če sam ni zmožen gospodari ti', iin. če s,; je v laseh z nam ..vsemi, mi 'treba vacati še ljudske oblasti kar če to počneš, sam sebe varaš.
NOVA VAS — Množične organizacije morejo v naši vasi oživeti —
Da, „prav tako je- Tega mnenja smo vsi vaščani. Zal, da ,so te organizacije tako mrtve, da jih nihče izmed mais imiti ne čuti. Ustanovi® smo si.cer Športno -dinušitjvio. ki skoraj dobro dela,
V to dnušltivo je vključena večina, mia-dlincieiv ta mladtok.
*
SV. ANTON — Kaj vse smo naredili v počastitev desete obletnice OF Pr.i graditvi zadružnega doma smo opravili 1.400 ur 'prostovoljnega dela v vrednosti 28.000 din, pii čemer smo skopali 175 kub. metrov kamna In prevozili 80 k,ub. metrov zemlje. Pri delu za elektrifikacijo vasi smo delali vai. Nared i li smo jame, vozi®< dragej/e, „;td. Za pagOiZdovanje goličav smo 'prispevali minc-go ur. Posadili smo 9000 tooirovih sadile Toda to še ni vse. Ce bi hoteli naštevati, kaj smo vse naredili v treh mesecih tekmovanja, toi. bilo treba dosti pisati. ‘ Skupina vrednost inašega dela s pro-stovoljiniiimli denarmliimii prisipévlk; simo zreičuinafli da. znaša 510.096 din.
PADNA — Tudi v naši vasi imamo takd kmete, k; hočejo zatajiti pred ljudstvom, to kar imajo. Stroji, ki so jih rabili samo oni, morajo danes Služiti visej vasi, da se bo kmetijska proizvodnja izboljšala, če pa bj ostali skrit; bi prinašali isamo njim korist .in dobiček. Tako je örizon Ivan zatajil motor nk naftni pogcin ta mlatilnico 'na ročni ipogon ter 'sejalni stroj, iti Pribac Ivan telička ta žveiplank, Grego Dominik pa voz. Kontrolna komisija jim je vse to našla in jih prijavila KLO.
Od 1. do 30. junija bodo izdajali delovne knjižice
BISER SLOVENSKEGA PRIMORJA: PORTOROŽ
Na osnovi odredbe o delovnih knjižicah, iki je izšla v uradnem listu IOLO št. 12. z dime 30. decembra 1950, bodlo izdajali od 1. do 30. junija* delovne kimjižiice. Delovne knjižice izdaja poverjeništvo iza 'delo pri izvršilnem ljudskem odboru okrajnega ljudskega oidbcira, pristojno po kraju zaposlitve delavca (nameščenca), na podlagi prijav za izdajo delovne knji-žitae, kj jih morajo vložiti, delodajalci na predpisanem ohraizcu.
Delovne knjižice se izdajajo:
a)	delavcem, zaposlenim v uradih, zavodih in podjetjih ljudskih odborov;
b)	osebam, zaposlenim v družbenih organizacijah iin društvih ter njihovih Zavodih iin podjetjih (prodajalnah), .razen „izvoljenim, funkcionarjem;
c)	osebam, zaposlenim v zadrugah, zadružnih organiizaicliijah, zavodih in podjetjih (.prodajalnah), razen članom proizvajalnih zadrug, kmečkih delovnih zadrug, ribiških zadrug in članom tistih zadrug, katerih delo se šteje za proiizviajailino.;
d)	osebam., zaposlenim pri obrtnikih, verskih onganliizaioijah ta; zavodih, razen duhovnikom;
Pol:a.like vpisuje v prijavo za. izdajo delovne iknjilžiice delodajalec, dm sicer praviloma na podlagi listin, ki jih predloži delavec (nameščenec). Prijavo podpišeta delodajalec iin delavec (nameščenec in osebno odgovarjata za prvillncst podpisanih podatkov.
.Srednja ali, Višja šolska, izobrazba se vpliše samo na podlagi listine. — Osnovna šolska izobrazba se vpiše tudi na podlagi izjave delavca (nameščenca). Ptìkl'i'Q; in specialna stroka se izpolnita na podlagi listin ali izjave delavca (.nameščenca), kakor tudli po vednosti samega delodajalca. Podatki oi strokovni; .izobrazbi, se vpišejo podatki, o. nazivu dovršene strokovne šole im tečaja, o njunem trajanju (dan začetka im dovršitve) fer o napravljenih strokovnih izpitih oziroma o priznani strokovni izob-
Propadanje kanarske industrije v coni A
Kdo ne pomna v sveibu .nabrežinski ma. mar, zgoMSkl rdečli karman iin re-panitiaboitolk,; marmor, kii je najiogpor-nejši? 2e stani Rimljani, is» v ■ Nàtateli i odpri® kaminoiiioime i,n j,ih izkori-. ali: za gradnjo znamenitih stavb v fgleju. Za mj'mij so se zanimali za nahirežiiimslkii kamen, Bieineičanii,, ki so ■ grad'* iz .njeiSa • svoje .majilepišie palače.
Naijvečjii razvoj pa je napravila Nabrežina priotli koimcu preteklega stoletja, ko so v inajivečjiih mestih avstr.o-ogrske monarhije, gradili cele palače iz mabrežiilnskega temina. Tudii Trst je bil v tistih letih v svojem najv.eč-jeim razvoju im je absorbiral ogromne koL’iùitme kraišlkaga 'kamina z,a g,nadnjo novih palač, banlk, sedežev zavarovalnih dražb, 'pomolov iitiđ.. Razvoj tržaškega pristamiilšča je omogočili, da so izvaža* naibireižitvaki din dnuigii kamen bližnjega 'tržaškega krasa po .vsem svetu. N,a Dunaju so iiz nabražilnškega obdelanega kamina zgradil® borzo, sodno palačo, parlament; v Bud impesto! so zgraditi iz tega. kamna parlament iin opero. Jz vsega, sveta so „prihajala .naročila za bloke surovega kamenja in za obdelani dekorativni kamen. Ta sloves si je nabrežinski kamen 'pridobit predvsem zaradi svoje dobre kakovosti. V rtai-irež ni-klh kam. inoltoimlih je več vrat marmorja: nabre-žiniski svetel, nabrežlinski grami,tast, nabrežiilr.dkli roiž.st iin iniaibir&žiifkii polžast kamera,.’ Vse te vrste '„abieei,: inskega kamina so zel» odporne proti! rušilhiim uplivom vroflue, mi'azia, ilij.j 'im padaviin. Tako, da j.e uporabljiv za vsako delo iim vsako gradnjo. Uiporab-1; j a jo ga 'predvsem za gradbena da.a, kakor tudi za kiparstvo.
'Prad iprvo svetovno vojno je bilo v nalbrežilnisjkiih kaiminolicimilh zapnisie-miih od 3000 do 4000 Ideilarvcav. Mehanizacija kamnolomov je sicer nekoliko zmanjšala štsvilto zaposlenih d*
lavcev, ki pa se nii veliko razlikovalo oid pneljäinljeiga stainija zaposlenih zaradi stalnega piompraSeivanja na svetovnem „brigu po raalbrežiraakeim kamnu. Takrat jie vse naibirežilnflko 'gospodarstvo cv,eitel» in doimačiimom nii bilo treba listelli zaslužka drugje, saj so bodi1® v naibrežllno ,na delo iz oddaljenih krajev.
Po prihodu Italije, v te kraje, so naibrežUnlskli k ami idiomi takoj občutili kionlkureco Italija,niske kamimoseške m-dusbriije, kljub temu .pa si je nabre-žiimelki kamen, utiril poit tudi v sami Italiji iin to predvsem za gradnjo palač ,pold limenom »kraški kamera«. Naj'lepšli deli milanske osrednje železniške postaje, so tanili zgrajeni iz nalbrežiiinislkegiai kamna, 5000 kubičnih HSatiriov »ibideiainéga kamna so poirab, ti samo za ziuinainja gradbena dela, ki prsdiatavt’ijajio ein» naljvečjih arhitek-tonekih lObjektoiv Lcimbairidske p.re-stollniioe. Dva n.ajvetja kamnoloma v Nabrežiinii, Mantekatlilnli iin Rimska jama, sta v iiiatem času zaposlievala vsak po 500 delavcev, ki so proizvajal® v vsalkli j ami: iqd 10 dio 30 kub ičnih metrov kamenja dn.evino. Dello je •.fclito na' akord iin so deilavcii zaslužili oid 50 do 60 Oiir dlnevn», kar bi zna-šalo danes cid 5000 do 6000 lir na dan. Toda to delo je 'trajalo malo časa, tako, da -so po leibu dni začeli odpuščati'! delavce i,z dela. Deda je bilo ved-no«manj. Iiaiiljainslki trig j.e poipoilmòma odpovedal. Od tedaj pa dio/danes prolizvoidinja ni rfikoilii dosegu/ proiz-V cirri rje 'z leta 1927, ko so pira avbi cikircig 6000 m3 surovega iin' obdelanega kamna. Leta 1939 je vseh 100 na. breìl.liislk.'lh kamin»lomov .priidobiild samo 1100 kubičniih metrov kamina, kar je zaposlilo .največ 300 delavcev. Večina jam j.e b.i/Ia zaraščena z grmičjem im delale so le še večje jame kot Moin-tökaiüiui im Rbmiska jarpa-, Vsa proiz-
zvednja v tem času je šla v glavnem v Egipt, Južin» im Severno Ameriko iin Aiugülija. Nekaj kamina je šlo v Indi jo iin tudi v Nemčijo, za gradnjo vel keigia . fclfcaiflš&a TeraiL i her. Iz natur,ež Inskega kamina so Angleži postavi* spomenik .padlim vojakom ob Dar-damaSiih ob iSueiškem prekopu. Tudi; avlldna palača v Trainsvalu v Ju-žnii Afnlkji je bila zgrajena 'iz nabre-žiinisikega 'kamina.
Po letu 1935 pa so raabrežinskii kamnolomi zgubi* še te liimozemlske odjemalke. Za natariežilmislke kaimimoiseke se je začela inajvačja krliiza. Se dalo v preostalih jamah j;e skoraj poipolnoma zaminlp. Naibrežiineki strokovnjaki,, ki so toil’s PO svoji izurjeinosti pravi u-meitrailki, so se morali prilago’ditli drugemu delu, ker jiim ,njihovi' kamnolom niso iniuifli.TIf več zaslužka. Nekateri so šli lislkait sirečo v Italijo, toda kmalu so se vrinil®, ker tudi,. tam mi bil» dala. T.aiko so m!!,adii ljudje začeti Opuščati; stesetelo ,tradicijo in se podajati; v meato za zaslužkom.
Danes' pclioižaj natareziiinskSh kamr nioll’omövinti mič boiljiši. Nasproltno, po-suia'O'šal se je. Današnja prioizvolnja «Stot» nii znana, ker nii nihče, ki t(i si zabeležil kicIHkiO pr» iiz vaja jo' Hi ' kam-inolciml . Old isto odprti h jam v naj-boij 'avdtačlih' . le,Kih te .ipdiusitnije, j,ih je ostano danes še raelkaij, ki životar-rijo 'iii zapiOECUjejio vse:g,a skupaj 160 dčlaivcev.
Nihče» se ne zanliima za pospeSiteiv iin r.azvcij te talko donosne ihn, bogate inatireainslke .ilnidusbrijie. Tržaško gospoda sivo, v katero spada tudi Nabrežina, j,e podrejeno italijanskemu gospodarstvu, Iki pcipoiimoma zanemarja m,ab režimsko kamnoseško Industrijo v kioiriist svoje marmo.™,e industrije. Jasmio je, da mabriežiraska kamno-liomiitea . industrija ne moire pričakovati ničesar od Italije, ki je ž,e za
časa svojega gospodstva v teh krajih gledala, kako bo oškodovala domače goispodärtitvo v ko iii.it goapodair-' siva -italijanskih pokrajin.
Prod dvema letoma je bilo sicer nekaj upam,ja za ideilo v teh kamnolomih: Razpisan, je Mil natečaj za 11970 Ikaimrafitlilh spomenikov za padle aimiBBiške vojake, ki iso piokopani y naonljh • avrcipilklili pioikopall išfliin im v Severini Afriki. Veli nabrežimiski po-dljeltinflki so se združil* lin poslali skupno piomiudbo aimeir iišlfcamu postemi šivu v Rimu. Delo je biilo preračunano ma 200 — ,250 raitliljonov lir in bi zaposlilo seldainjei inabrežiniske kamnolome za islkoro dve lati. Kljub temu, da j,e bila paibirieižijnislka ponudba naj-iniilžjia, so nialbriefžimSki poidjetniiltoii, na-mieBito d|a bi doibiilli nairočito, prejeli obvestilo, da je bfllo diel.» naročena neki tvrdki iiz Itallijie. Tako je šlo p» Viodlji Se zadnje upanje, da hi nabre-žliinskii kaminoloml vsaj za neka,j let pomcivn® zaživeli, rin . diali: delo brezposelnim kaimimoisekoim,. Jasno je, d,a so se v tem primanu vrneš,ale v zadevo italijanske oblasti v Rimu, k; so vplivale na ameriške iprednlavnifce, da so cidklJcinWi ceraiejišo poraudibo nabre-' žinskth iteim-.olomov, lin pridotaii® delo za svojo industrijo.
V zadnjih lletih je ZVU skušala s r'crac.ji’ictm Marshallovega plana pomagati .nabrežiilnskim podjietnikom. V ta namera je meka tvrdka v Nabrežini prejela 20 mii.'i'jiciniov lir za nakup dveh moitoarrtlh žag. Toda kaj bodo poma-,gia!ii tr-iavsi stroj,i v kamnoiloimiu če mi ra&ročiil?
Tudi za Repem,tabor iin Zgonik je marmar v imi'inlu'Iih čaisl.h preidstaviljail vel.iilko boigastivioi Saj „n,e mainjka kam-nolomraiv ra.s tieirei.iOh po vrni ram tari iin velike zapuščene jamie pričajo, da je nekoč v teh krajih cvetela donosna kaminoseiška liindusibrliija, ki je bila vir zairllužika Kraševca, Posetein» znam v svetu rapemitaborisikli temnem, zafadi svoje icdpoirinastii ’ vsakim vriemieinsikim mejiriiVikam. O terni pričajo velike pa»
lače na Duinajiu, Zagrebu, Budimpešti, Loradoinu iin drugje, ki so vise obložene z raperaitarbioirsklim kaminom.
Repanitiaibanstki, kakor tudi zgonliSki in maibireižliiiški 'kaiminotomi so imel; svoje zlate čase pred „pinvo svetovno vojno, ko so kakor srn» to že omonVli, zasloveli: po vsem sv/eibu. Vise to so danes le flpomimli. Kljub Itemiu pa je v re-pemtaibioreki' ,občimi še precej kamin,atomov v obratu. Res je1, da so to v glavnem manjši zaseibrai kamnolomi, ki ne zaposlujejo večjega števila delovne sile, temveč se naslanjajo skoro samo na svoje člane družine. Poleg teh pa odpira iniav kamnolom uprava re-paritaborišlke Občine, kjer je stalno zaposlenih 20 delavcev. V vseh raperar tabionskiih karamelic,ml;h je sedaj za,poslanih okine® 60 delavcev, kar predstavlja za repent ab or siko kamraaseško industrijo veliko revščino.
Kar se pa tiče Zgonika, danes ne pride skoro miti več v poštev. Visi kamra, oliorai iso zapuščeni, praildiotoiva se samo 'k,amonij,e Za domačo uporabo. O kiakšinem večjem obratu še 'ne moremo sploh govoriti.
Vprašanje ikamnoilomov Ki se moralo rešiti, da ibi maši ljudje, lq živijo izvem mesta ostali v svojih krajih, bodisi v kamiraolcimiih ali; ma kmet ,jah, kj,eir bodo v miaisprotniem slučaju stalno večali šitevlillo brezpoiseilniih v mestu, tedi je že1 f'ìtak zelo vfcoko. Dolžnost oibilaiati -je, da ščiti domalče gospodarstvo v kartat 'dcimačega prebivalstva. Tega pa danes oblasti v coni A me dellajo. Puistiijo maše ljiudli iin vse tržailko gospodarstvo v italijanskih rdkaih, ki inumai» nobenega interesa skr,beiti: za dlnbroltlit tržaškega prebiilvatetva. Zalto je inujino, da se a,n-glo amcraiiliko ipodriolčje gospodarsko o-saim,osvoji, da se Wall ji cidzvem,a vsako vimešavianje na tem področju, ker samo tako bodo lahko zaživel® ne samo kraški kamine,i-crni, ampak vse tržaško gcsrniai stivo: ,cd male trgovine 'ta obrti, pa dio veletrgovine iin težke rndujstriiije.
razbi ali tepitu. Podatki o „delu se vpišejo vse dosedanje daljše zaposlitve, če je bil del.avec (nameščenec) že ikjie zaposlen. Navesti je samo sumarne podatke o trajanju in kraju zaposlitve in o delodajalcu (delodajalcih), pri katerem, je bid „najdlje zaposlen m sicer na podlagi ustreznih listin, vednosti delodajalca in izjave samega delavca.	n
Delodajalec izpolni prijavo za izdajo delovne knjižice v dveh izvodih, od (katerih enega obdrži izasej Ce ima delavec (pamieščenec), ki na,j dobi delovno knjižico, stalno prebivališče izvem območja poverjeništva za delo, ki je pristojno za izdajo delovne knjižice, izpolni v_jtreh »izvodih, od_ katerih se dva pošljeta poverjeništvu za delo, kj naj knjižico izda.
Poleg podpisa delodajalca itn delavca ('nameščenca,) mora, toitii na prijavi žig ter datumi iin kraj, ko je hila prijava iiz,polnjena.
Za one delavce, kii že posedujejo delavno knjižico se prav ta»ko izpolni prijavo, v katero se mora navesti v,Se podatke im številko delovne knjižice v gornji desni vogal.
Brli izročitvi, prijave za izdajo delovne knjižice plača delodajalec poverjeništvu za delo pri iavršllineim odboru okrajnega ljudskega odbora po 10 dinarjev za vsako knjižico.
Delodajalec da vsako delovno, knjižico delavcu (nameščencu) v podpis. Nepismeni pritisnejo namesto podpisa odtiisek desnega kazalca. Prt; tem plača delavec (nameščenec) delodajalcu 10 dinarjev za delovno knjižico. Dckilier traja del ovna razmerje, se hrami delovna knjiižlica pri delodajalcu.
Delodajalec mora iizdatli delavcu (nameščencu) potrdilo, da se hrani delovna knjižica pri njem.
Po prenehanju delovnega razmerja mora delodajalec vrniti delavcu (nameščencu) delovno knjižico, ta pa mio,na vrnlitii. delodajalcu potrdilo o hrambi delovne knjižice. V tem primeru zapiše delodajalec na strani »podatki o delu«, kako je prenehalo delovno razmerje (po odpovedi,, s prenehanjem pogodbe, s samovoljno zapustitvijo iin podobno).
Učencem v gospodarstvu (vajencem) in javnim uslužbencem, s,e delovne knjižice ne ^dajajo.
Vse delodajalce se opozarja, da se z odredbo temeljito seznanijo ter upoštevajo predpise t„e odredbe ker v obratnem primeru se bo postopalo po 6., 7., im 8. členu odredbe.
Brljave za Izdajo delovnih knjižic, kakor tudli potrdila so v prodaji po vseh podružnicah LIPE.
Poverjeništvo za delo IOLO.
Kako je s planom setve v Koprščini
Vremenske raizmiere v zadnjem čaisu so pri nas kair ugodne; dežja, jie bilo v zadnjem čaisu dovolj, tak» da so naši kmetje im KDZ lahko dos,egVi višek odstotek plana setve povrtnin.
Skupni cikrajrai pian setve je bij dosežen: krompirja 102, fižola v stročju jm zrnju 97, paradižnika 92, zgodnjega zelja 100, kumaric 85, paprike 76, bučk 95, jajčevec (melanzane) 75 im dinje, lubenice 65 od-itchkov.
C,e analiziramo potek setve povirt-mim po posameznih KLO, dobimo 'tako slik», da je najboljši! v iö^vedtii pilama setve KLO Vanganel, kj je posejal skoraj vse že lOO-oi disi tetin,o in si v tem pogledu res zasluži ,pohvalo; sledi KLO Dekani, ki pa, bi, se .lahko s saditvijo ■paraidliižimika mia,lo bolj podvizal; dobre rezultate je dosegel tudi KLO Škofije, lahko pa bi 'posejal več drobne povrtnine.
Med KLO, kii v planu setve .bolj zaostajajo, je KLO Portorož; kljub temu, da ima vse poigioje, je njegova realizacija plana setve nezadovoljiva; isto velja za KLO Semedela, Koper, Kampe,; Salara, Bertoki. Kaj delajo kmietiijiski referenti pri .teh KLO? Zakaj ne bii šli fii rmailiq pogledat v območju svojega KLO, kaij je vzrok, da setev poteka počasi: din istočasno pomagal® kmetom in KDZ,
Velika knjiga žive zgodovine
OB RAZSTAVI OSVOBODILNE FRONTE SLOVENIJE
Mogočen kiip pant iranskega stražarja, delo kiparja Bonisa Kalina, straži vhod v veliko zgodovinsko razstavo, k'i so jo ob 10. obletnici Osvobodilne fronte odprli v Ljubljani. Desattiiisoč; 1 j uidi so šli medtem mimo na visokem podstavku stoječega partizanskega borca, ki zavit v plašč, s puško ob noigi, z resniim, odločnimi pogledom zre n,a živahno -virvenje, ki se razvija na razstavišču vsalk dan. od' jutra do večera.
Veliko razstavo bi lahko razdelili po vseblrai na tiri glavne dele. V prvem oddelku je prikazana rast Komunistične partije Jugoslavije ter
zgodovino od Muenchena dalje, prikazujejo vlogo Komuntetiične partliljei ter. raznih demokratičnih organizacij, ki so pripravljale slovensko ljudstvo na tisto' veliko doibio, ko je lahko zravnalo svoj hrbet, da je iz naroda hlapcev postalo narod junakov.
Po Muènchenu, Gdansku, po zlioim-u Beigli je, Lanske, Nizozemske im Francije je bil 27. miarec 1941 p-rvii bojni signal, da so demokratične sile sveta prešle iz defenzive v silno ofenzivo, proti fašizmu. Stike marafestaaiij v Beogradu, ko so množice zahtevale preklic sramotne pogodbe z Nemčijo, tvorijo uvod v drugi oddelek raz-
- ~mm »s n mn SIS
iv	Us 'V...
ODLOMEK Z RAZSTAVE, KI PRIK AZUJE ORGANIZATORJE OSVOBODILNEGA GIBANJA V SLOVENIJI
mednarodno politično življenje med obema svetovnima vojnama. Največ prostora zavzema obdobje narodnoosvobodilne borbe, v tretjem oddelku pa je prikazan narodnoosvobodilni tisk, saniteta, delo žena iin mladine, delež Trsta iin Koroške v osvobodilnem boju ter izdajalska vloga enega dela slovenske duhovščine s škofijskim ordinariatom na čelu.
Pravzaprav je tež/ko zbrati vse vtise, ki jih diobi človek ko stopa mimo neštetih zelo Okusno opremljenih vitrin skozi nove, komaj dograjene, razstaivnie prostore, kjer bo bodoče delal nov; gradbeni inštitut. — Toliko nepozabnih vtisov se človeku poraja ob vseh neštetih bogatih dokumentih tega velikega desetletja naše zgodovine, da res ne more drugače napisati v spominsko knjigo /kot beremo v njej večkrat: »Razstava je mogočen dokaz in dokument naše preteklosti. Kdor proučuje zgodovino zadnjega desetletja, bo dobit na razstavi več, kakcir mu mftrejo nuditi vsa doslej o zadnjem desetletju napisana dela. Vse priznanje organizatorjem, ki so ustvarili takšno razstavo, kii bii jo morali trajno ohraniti, da. bi se lahko- iiz nje učiti,a naša mladina !«
Ob vhodu na razstavni prostor zbu-de v človeku svojevrstno razpoloženje, različni ikipi, delo /naših priznanih mojstrov. Ti kipi prikazujejo simbiotično borbo slovenskega in jugoslovanskih narodov za svojo svobodo.	'	: 1*1
Po nekaj korakih, ko se človek ustavi pri nekaterih zgodovinskih trofejah, koit ob zastavah partizanskih brigad, stopi v predvojno razdobje. Slike fašizma v pohodu ter boja demokratičnih sil na drugi stra,-ni, odvijajo kot na filmskem traku
stave. Demoralizi-nrama jugoslovanska vojska .in z njo izdajalska generaliteta se je uklonila soldateski kljukastega križa, a vzporedno se je porajala mogočna organizirana Sila, ki jo je pričela pripravljati Komunistična partija takrat, ko so Skorumpirani kraljevi poillitiilkli javno ali prikrito izjavljali, da se proti okupatorju ne kaže boriti. »Eidlilmo Komunistična ,pa,r_ tl j a je dokazala, da je edina, sila, ki je upravičena stati na čelu borbe proti okupatorju iin .ki jo je tudi sposobna voditi.«
S slik zro na obiskovalca organizatorji odpora, vzporedno pa že prve oborožene partizanske akcije, prve iteviilke osvobodilnega tiska. V raz-
stavljenem »Slov. poročevalcu« od maja 1941 beremo med drugim: »Doživeli smo katastrof,o, hujšo kot kdaj koli v svoji z,gadovimi, palmi nacionalnih nesreč. Nad narodi Jugoslav vije so zagospodarili j. nemški, italijanski, madžarski iin bolgarski, imperia,listii, Slovenski narod iin njegovo zemljo so razkosali in si jo razdelili nemški, italijanski im madžarski osvajalci.. . .« im nekaj odstavkov niže: »V teh najtežjih trenutkih izpovedujemo, da je naša vera v osvoboditev globlja kot kdajkoli prej!« Torej tako talk,rat, ko so si nemški fašistični veljaki podajali roke s sovjetskim,j diplomati, ko je pruski škorenj gospodoval skoro nad vso Evropo. Pa ne samo to! Vzporedno z organizacijo osvobodilnega gibanja so rasle tudi prve partizanske enote. 2e poleti 1941 je bilo na slovenskem ozemlju 15 partizanskih čet, kit so napadale sovražnika in si samo ustvarjale tudi materialne pogoje, to je, z borbo so si pridobile orožje.
Kako je sovražnik odgovoril na osvobodilno gii,banje, vidimo iz neštetih slik, ki prikazujejo divjanje in barbarsko opustošenje, ikj ga je puščal za sabo okupator po slovenskih vaseh in mestih.
Vzporedno z razvojem osvobodilnega gibanja v Sloveniji je prikazana rast partizanstva v ostalih predelih Jugoslavije. Veliki zemljevidi povedo, da je bilo 1942. leta v Jugoslaviji že približno ena tretjina ozemlja osvobojenega, priibliižngo eno tretjino pa so kontrolirale partizanske enote. Seveda so to osvobojeno ozemlje morale partizanske enote po težkih ofenzivah zapustiti začasno, a so se potem spet vrnile.
Toliko smo že slišali o grozotah, ki so jih pretrpeli ljudje v fašističnih taboriščih ,in v klavnicah. Na razstavi nas posebne vitrine tudi na to opozore. Fotografi,je originalnih dokumentov nam dokazujejo, da je imel okupator namen iztrebiti slovensko ljudstvo i,n da je v besnem strahu skušal z zverinskimi represalijami zavreti polet osvobodilnega gibanja. Kako mialo m:u je to uspelo, nam dokazujejo originatali dokumenti, zemljevidi in fotografije, ki prikazujejo ustanovitev brigad ;n divizij narodnoosvobodilne vojske ter vzporedno rast ljudske oblasti, ki je s kočevskim, zborom 'ter II. zasedanjem AVNOJ-a dobila temelje za nadaljnjo državno graditev.
Veliko zanimanje vzbuja n,a razstavi skupina vitrin, ki prikazuje borbo partizanskih enot, partizanske organizatorje in komandante, na dru-
gi strani pa potek zavezniških ofenziv v Afriki, Italliijf in Rusiji.
Vse naslednje poglavje te zanimive velike knjige naše zgodovine, nam govori o naslednji etapi velikih naporov za, dokončen izgon okupatorja. V vitrinah vidimo fotografije II. zasedanja AV-NOJ-a, ofenzive leta 1944, osvoboditev Srbije in Beograda, ofenzive slovenskih brigad, divizij im korpusov, ter končno osvoboditev tistega dela slovenske zemlje, ki je že odavna sen vseh Slovencev, t. j. Koroške in Primorske s Trstom.
Vzporedno z razvojem partizanske vojske, se je razvijal tudi partizanski tisk im partizanska saniteta. Kdor je bil kdajkoli v partizanski bolnišnici »Kranja«, ki lahko na razstavi ponovno videl, kako do podrobnosti je prikazan a lega bolnišnice iin s kakšno požrtvovalnostjo so se borili partizanski zdravniki ta sanitetno osebje, da so tisočerim ranjenim borcem pomagali. Skoraj isto velja tudi za task. Sredi Ljubljane, okupatorjevega gnezda, kjer je mrgolelo italijanskega in pozneje belogardističnega in nemškega vojaštva, je st alino delalo več tiskarn iin, cifclositilniita tehnik, — Partizanski tisk kot Slovenski poročevalec, Ljudska pravica. Naša vojska, listi za mladino, za naše žene itd., v$e to je v desettlisočih lizvodih romalo iz dobro Skritih tiskarn med slovenske ljudi in jiim utrjevalo vero v zmago osvobodilnega gibanja, jih navduševalo za b-oij iin s pisano besedo, tem mogočnim orožjem, tolklo sovražnika.
Ojrožje, partiizain|s)ki topovi, zaplenjene nemške .strojnice liin še in še mnogo stvari je mogoče videti na razstavi, Človek odhaja iz lepo urejenih prostorov z zavestjo, da je koit na fimskem traku še enkrat doživel' vse tiste velike dni. preteklih deset let, ko je bil vsak dan tako poln mrakobnosti,, žrtev, groze, prepojene s krvjo, a vendar ves prežet z veliko vero, da bolj kot kdajkoli prej verujemo, da bo čez najteže dimi slovensko ljudstvo stopilo osvobojeno političnega iin razrednega izkoriščanja v krog drugih jugoslovanskih narodov, ko si bo samo krojilo svojo usodo.
Razstava ob 10. obletmkji Osvobodilne fronte zato mi samo dokument, temveč je mnogo več: je velika knjiga žiive zgodovine, ob kateri, se spet in spet opajamo, oib kateri se učiirno in oib kateri tembolj spoznavamo, kako težka je bilia pot in kako dragocene so pridobitve inarodnoio&voibo-ditne borbe.	i ^LUJdALlis!
V TEJ VITRINI SQ RAZSTAVLJENI DOKUMENTI O GROZOTAH V FAŠISTIČNIH KLAVNICAH. MED DRUGIM JE RAZSTAVLJEN BIC Z JEKLENIMI BODICAMI, S KAKRŠNIMI SO V BUiCHEiN W AL-DU PRETEPALI JETNIKE
1
ZANIMIVOSTI PO SVETU
T
Koliko časa vzdržj človek brez vode
— Na Michiganski univerzi je profesor F. Kol-a-r v.ršil poskuse, da bi točno ugotovil, koliko časa pravzaprav lahko človek vzdrži brez kakršne koli tekočine. Prišeu je do zaključka, da izguba *
Jordanija — dežela beguncev — Jordanija, arabska država ob reki Jordanu ima 'poloviiioo prebivalcev, kii so begunci iiz Palieetiiime. Beguncev je skoraj pol milijona. Nijemo ozemlje je v gHavimeon puščava. Zato vzdržuje begunce OZN.
*
Porast brezposelnosti v Italiji —
Najimcivejša uradna -italijanska statistika izkazuje za Januar povečanje stavita brezposelnih delavcev za 65.300. Komac januarja je ibiil-o v Italiji 2,119. '500 brezposelnih, od tega 1,047.650 linduistaijsMilh delavcev. 447,540 kmečkih delavcev im 72.220 nameščencev, ostali pia so nekvalificirani delavci.
300 let zapora ni dovolj — Nedavno so v Oklahoma Gitivju obsodili Blia-biou-mme-ga moirUlqa Billya Cooka,
aiHHiu«iitiiiiniiiioii|||UIIIII,,llllllll,lll,llllllunl,tllm,lllllllmillllmllmlllHIII)l,lllllll,llll,lllllMUIIUIIIIIIIII,lllllll"nl111" uniimniiiNiHiiin
k‘i je jeseni ubil nič manj kot šest ljudi. Zveznii sodnik Chandler je bili mnenja, da je sicer dovolj zdrav za obendbo, vendar me toliko, da bi ga lahko obsodili n,a smrt. Obsodil je morilca mia pet zaporednih kazenskih loibidablij po 60 let, kar je skupaj 300 let. Proti tej kazni se je javni toži,let pritožili iin če bo uspel, bo končal Billy Cook po ikaliiforinliljisikem običaju iv ipliilniskii callidi.
Ameriška Proizvodnja mesa — A-
meiriäka proizvodnja mesa se je v letu '1950 i povečate za 9098 tom lin je prekosila proizvodnjo leta 1949 za 3%. Proizvodnja govejega mesa se je povečala za 1%, proizvodnja svinjskega masa za 6%, proizvodnja ovčjega mesa in jasnije,bi-ne ,p,a je patìla zia 8, odnosno 1%. Značilno gei vsem tem pa je, da je talilo štev,ilio zaklanih glav žiiviinie kljub temiu porastu manjše za H% kot leta 1949 ( v letu 1950 so zaklali 17,900.000 glav); povečala se Je namreč teža klavrne živine, ki se je sukata prli volih povprečno okoli
SARDONI
Sardelo ih sardona, je kaj lahko, zamenjati, treba se je naučit,; obadva ločiti. Dolg je sardon od devet do petnajst centimetrov. Od strani je sploščen, trebuh ima oblast. Prav oblasti trebuh je važen, kajti .njegovi sorodniki imajo oglat trebuh. Ce prenesemo višino sardona sedemkrat, dobimo njegovo dolžimo. Dolžina glave je četrtim,a celotne dolžine telesa. Gobec je prt ostrem. Oči so velike io blizu krajnega rc-ba koničastega gobca. Hrbtna plavut je v sredi. Trebušni plav-uti - sta v sredi trebuha, za njima Pa je .prsdrepna .plavut. Jasno sta omejeni ih ločeni temna barva hrbta ,i,n srebrni siiij spodnje strani. Glava se sveti kot .bi bila zlata.
'Celo poletje jiih je mogoče kupiti 'na iriibjem trgu. Njih meso je zelo dobro. Preden jih CVIPi j’™ odrežejo glave.
Tudi sardon je selivka. Na površje k obali pride le roleti. Love jih z mrežami. Spodnja čeljust je daljša cd zgornje. Jeseni izgine od obale. Pökriit je z dokaj velikimi luskami, na glavi pa nima lusk, marveč neko močnejšo kožo, ki najbrže varuje ribi glavo pred večjim pritiskom vode, ko odplava v večje globine.
V Jadranskem in Črnem morju in
pa v ostalih de-lih Sredozemskega morja je sardon kaj navadna, riba. Na pa tiudli redek ob evropskih obalah Atlantskega oceana. 1 '001 se tudi v Severnem iin Vzhodnem morju. Pri nas ima velik pomen za ribištvo, v Severnih krajih pa ne. Tarn igrajo prvo violino v ribištvu sardonovi krvni sorodniki: sledi ,in trske. Poleg sardel je sardon za naše ribiče najvažnejša riba. Te ribe ribičem še 'najbolj poplačajo njihov tir,ud.
Sardon živi kot -sardela, Poleti se drže obale, po-zimi pa je treba pogledat; za njim -n-a globljih mestih.
Kokosov oreh — Kokosova palma je še danes izvor hrame iin vseh potrebnih sredstev -za življenje ' prebivalcev
mnogih otokov Polinezije in Melane-Zilje. Kokosova palma uspeva m-a vse-m tropskem -področju, najbolje pa tam, kj-eir je srednja letina tempe natura okoli 23 stopinj Celzija. Drevo zraste 30 do 40 m visoko. Deblo daje les za domače liizdalike, imenovane Porcupine .timber. Listje je dolgo 3 do 4 metre in ga 'uporabljajo -prebivalci za pokrivanje svojih koč, za napravljanje ležišč, itd. V krošnji palme rodi drevo sadeže velike pniibllliižno kot človeška glava. Lupina sadeža je zelo trda iin teminja in jo je težko razbiti celo s kladivom. Iiz te lupine izdelujejo prebivalci posode, na kaere Pišejo -razne fliiguire iin onn amante. Kokosovo mleko, iki ga pridobivajo iz mladih sadežev, je zelo okusno in ga uporabljajo za razne hladilne pijače. Kilogram težak -gadež da pniMižino 400 -g kokosovega mleka. Iz zrelih plodiav pridobivajo -tudi kokosovo olje, kapro čin vlakno.
*
Ležaji iz nylona — V Ameriki že Le_ to dni uporabljajo za lažjie stroge ležaje, izdelane iz nyllana (običajno jih izdelujejo iz jekla.) Nylon ima tudi to prednost, da ga mi treba mazati, tako da so stroški za izdelavo in vzdrževanje strojev z .nylon ležaji zelo nizki. V kolikor je nylon leža-j potrebno namazati, opravijo to z običajno vodo.
*
Starost brez bolezni — Gerontologi, ja (geran — .starček, -logo — znanost) je nova veda, ki naj odvzame starost; vse z njo združene neprijetnosti. Človek, ki ne u-mire v vojni, zaradi kake nezgode, ali za k-ako kugo, doseže popolnoma zdrav 100 let. In sredstvo, oziroma recept za to? Vzem/i vratnico in kosim; mozeg prsnice pravkar umrlega mladeniča, razdrobi ju, polij s slano raztopino, v-bnizgni to tekočino v maghimi ko'lüöinli večkrat pod kožo kuncem, zbeir,; .njihovo kri iin vbrizg.nl .si jo večkrat v majhnih količinah pod kožo. 2e čez par dirvi zgrnejo znaki starosti: revmatizem, naduha, sivi las. je, rahlo zobovje se utrdi in rak se te izogiblje v velikem loku. To trdi te dneve znanstvenik dr. Cow-dry z was-'riingitonskega vseučilišča.
Kepa zlata težka 70 kg. — Težina največje kepe zlata, izkopane iz zemlje, tehta 70.9 kg, Tq kepq zlata so
našli v Avstraliji leta 1858 in so ji dali ime »Welcome«. Nekateri evropski muzeji so napravili iz mavca pozlačene odlitke tega naravnega zlatega velikana. Rudarji trdijo, da se tu v zemlji nahajajo še večji kosi, samo da niso še odkriti.
*
Tibione — novo zdravilo proti tuberkulozi so že uspešno uporabili na tisočih bolnikov. Odkril ga je nemški učenjak profesor Gerhard Doma-g za časa vojne. V Nemčiji so uspešno zdravili s tem zdravilom preko 2.000 oseb. V kratkem ga bodo začeli uporabljati tudi v Ameriki. Proizvodnja tega zdravila je precej enostavna in poceni. Uporabljajo ga skupno s strep-tomici-nom.
*
Nova židovska država Izrael zahteva odškodnino v znesku 1 milijarde 500 milijonov dolarjev od Nemčije za 6 milijonov 2i.dov, ki so jih pobili med vojno nacisti.
Cvetke iz
STAHANOVEC IN POGREB STARE MATERE
2e nekoliko mesecev lahko čitamo v viseh čeških časopisih vse mogoče o sovjetskih staha-mavcij-h. Mnogo priobčujejo tudi fotografij, kako ta ali omi sovjetski st-ahan-ovec bratsko stir ska roko češkemum delav-cu ali pa »uči« češke delavce, kako je treba delati. Navadno so tli stahanovci dobro rejeni ljudje, izbrano oblečeni, k,i so že zdavnaj prenehali delati im služijo sedaj kot »pomoč« satelitom. Pod slikami in v člankih lahko čitaš hvalnice vseh vrst. Tako je n. pr. »P.raice«, organ čeških sindikatov napisal -pod sliko Btaženova, člana Vrhovnega sovjeta-, da je v »prekrasni uniformi; sciv-jatiskega železničarja«.
Isti list prliinaša tudi reportažo o obisku treh potujočih sta-ha,novcev v t-ovainnii »Z-apot-oicki:« v Jairomeru. Sta-hainovec Kusujieioo-v odgovarja na vprašanja čeških delavcev, kako je to in ono v S-ovjietxsik.i zvezi. Med drugim pravi tudi to, da so v sovjetskih tovarnah strogo obvezni sestanki vseh delavcev, iin da ni nobenega opravičita, ra-zen taotezinil. I-n tukaj je pisec reportaže' pomigal z repom-, ko je napisal: »Ta odgovor je zaprl usta vsem delavcem naše tovarne. Naši delavcii se izogibajo teh sestankov in jim je za to vsak 'izgovor dober. Zelo pogosto tudi s -pog-rebom- sta-re matere.« »Prače« zaključuje, da so s tem polko-pa-ne enkrat za vselej- vse stane matere in da je .potrebno, da se delavci nauče od ruskega brata, kaj je disciplina ..,
Spornem eterni h borcev Med neukročenim ishslum tfrudséuam
Odmev «pnviih partizanskih pušk proti okupatorju v Sribiiijli ter -proglas
Osvobodilne fronte Slovenije, ki je pozival v boribo vse sviobc-doljubno Elo vensko Ijudstv-o, je imel' močan cdj-elk -tiudi- pni n-Js -v latini. Znani an--ti fašisti, k| ,so bili p-oid -fašistično Italijo deiVeižmi vsa-ke v-rste gorja, so se povezali, 'gibanje se je na mah ekr-e-t>i-lo ter dobilo obliko Osvobodilne fronte s svojim jasnim ciljem iin programom.
Po kanalih, -po katerih se je vsa leta italijanske okupacije prenašal Meigailnta ip-arti-jsiki tisk, je začelo krožiti ' -giacilo boiftoeniegà ma-rodi sega gubanja »Poročevalec«. Ta list je navduševal ljudi borb; proti fašističnim zatiralcem i'n seznanjal -jih o herojstvu jugoslovanskih partizanov. I-
Etr-anli- so se navdušeno opredeljevali Zj, borbo -oib -Strani bratski ih narodov.
Medtem ko je doti«} tifiseli do- ilegalne ,liter alture -lie o-žjii ikinog zanesljivih tovarišev, je »Poročevalec« prodrl -v -najširše -ljudske množice. Istrsko ljudstvo ije -začiniti ila, ida Se -Miz a da-n reui-bve im imi moglo sprejemati go-vinaži.ilikov-e liaižinive -.propagande proti jluigcaiav.ansk.im ,partizanom. Dostopno j-e talilo samo- -za -resnico. Tovariš Iskra iz R-ižan-e, k; j-e (lata iin lata delil kurirjem za ipoisamažnie sektorje -le peščico na tankem ipapi-rju tiskanih letakov, jie začeta pošillijatii ipo -naših vaseh -cele -zavioj-e- tiskane slo-v-anske b orinane besede.
Italijanski okupator, ki j-e ugotavljal -nenadno, .prebujenje -našega ljudstva, e okrepil že -obstoječe karabi-merislke -postojanke Tin navali,; v naše kr-aje 'S šit-evilin-ejšrmii' vojaškimi edin-i-Camii. Vie-n-dia-r -p-a Je- ves -ta vojaški in policijski -ropat ležal k-cit -mrtev na živem telesu -uporimeg-a ljudstva.
V Šmarjah
Po večil-etin-i odsotnosti sem v jeseni 1942. 'lata -obiskal sv-ojlo -riojst.no v-as Šmarje im -poiskal anianiega anitifaši-stiičn-ega borica Franica Baintuca z željo, da se saznanim z idell-om in gledanjem naših ilj,udi ina osvobodilno -borbo jugoslovanskih narodov.
Ze v avtobusu od Kopra do Šmarij sem v hazgovoru s ,privimi sovaščani z zadoščenjem -ugotavljal, da n-i-sio dosegli fašisti k sv-oj-o propagando in Ö-ruital-nii-m ipniltiek-cim -nad 'našim ljud-(istv-cim motornega uspeha. Zelo dobro Do bili obveščeni -o političnih dogodkih v Jugoslaviji. Poslušal sem jih iin gi -mislil. Triž-aški »Piccolo« teh stvari ine prinaša v taki luči! Jasno mi j-e talilo itaiko-j, da j-e Osvobodilna fronta -prodrla globoko v srce delovnega Ilju-dšitiva tudi na tem koščku el-oveineike zemilje. -Le tu pa'ta-m sem m-oriail še ipojaianjeiva-tii razliko med partitoni iin -čutniiki, kar pa so ljudje zelo -hitro in radi -razumeli.
Nepozabni spomini na dragega tovariša Franca Banica
iRadlii tov-ari-š Kr,an Barituico je bii raaria-vnio zelo inad-arjen. 2ie ik-ot oitroik v -šali se je -razlikoval od ostalih učenčev. UfiitiEfUj Tuli je vedno poudarjal, da je to prava 'izjema m da je velika škoda, da talil primaran pustiti ob Istmu .učenje can-oivn-e šoile. 2e v ml-a-Uita todih se je u-vir-yM im-eid ailibifaši-bbičnio misleče ljudi, se -seizniainiiil z m-a-pr-tidmo -l-iiteir-aitiuro tin, penial vzoren, borec za praiviice detomwa ljuidat’va.
STALIN — VRHOVNI KOMPOZITOR IN DIRIGENT
P.ned nekoliko dnevi so odvzeli Stalinovo nagrado 25.000 rubljev kom-paziiitorju Z-ukoviskemu. Stvar se je zgodita1 takole;:
Zlikovski je napisal o-p-ero »Od| vsega srca«, v kateri je glasbeno obdelal življenje v kolhozih. Iskal je prav to, da bi bil »na liniji«, ki je v Sovjetski zvezi prece-j svojevrstna. Talko mora Soštakov-ič kompomirati simfonije o pogozdovanju fn namakalnih delih, dlr-uigi skladatelji pa skladbe o gojenju bombaža, liit-d. Z novo opero so bili uradni kr-o-g-i nadvse zadovoljni. »Pravda« jo je hvalila, celo najbolj -poklicani; »Boljševik«, kate-resa -besede drže kot pribite, je slavji to delo- Zukovskega. In Zu-kov-ski j-e doto® za to tudi Stalinovo nagrado. Tc-da -gorje: Stalin je šel* gledat opero v »Veliko gledališče«. Mrkega obraza je sl-edill dogajanju na odru i-n oibraz -mu je -postaj-al vedno bolj mračen. Ze med prvim dejanjem je vstal in zapustil gledališče. Cez d-va tedna je ‘ista »Pravda«, ki j-e novo- cipero ob premiarli h-vallja na vse p-relteg-e, prinesla, čilfin-ek brez, podpisa, ki je oper-o »Od vsega srca« popolino m-a 'raztrgal im z njo tudi avtorja. Zanimivo, zakaj so siromaka raizt-rgalii: »Pravda« ipfie, da je muzika zanič, brez fantazije, polna na-p-rlk -im da a-v-tor ne pozna ničil osnovnih zaikoinc-v glasbe , . . Libretto- jie še bolj zanič. Kolhoz, v katerem se dejanje opere dogaja, ne odgovarja re»
ga spoštovali koit poštenega i/n čtotore-E-a deillavic-a.
Tistega dine sem ga -našel pri delu acuiva. Segal mi j-e v roko lin mirno nadaljeval svoje delo ter me v/pr-ašal, Stalko je z man-og. Nato se je ozrl lakrog seta-e, spusta vile z rak iin skupa-j- sva firemiiila -na »Kaipilšče«, kjer so im-elii Bairtuicoiv-j tailav lin- ■ laanlik. Tukaj je limai v zidu bunker, iktjiar jie -imel shranjeno ilegalno literatur-o. Pokazal mi je nekaj koireiap-anden-oe, ,po čemer sem uigicitaviill, da je .njegova veza z OF v naijib-dljšam -redu. Dolgo sva se pogo--vairjaila iin iPiriatriesail-a vsa lokalna -i-n meldma-r-pidin-a- p^ilibičina vprašanja. Prie-omet;ilio me .jie* inj-eg-oivo aniosta-vimo -in preprosto itoimačanje inialjb-oij zaiplete-nih politilčnlta do-g-odk-ov. Gudiil sem se, kako -ta čltav-eik apradeji slehernega
vaščana po njegovem mii-šl j-enljiu ,in zanesljivosti. Z in-ajveč-jiiim- 'zadoščenjem Lem -uigicitavljia#, da 'v mašii vaisi mi bilo Izdajstva, Bilo je le- n-ek-a-j fašističnih petcvizniikov, 'k-aketr so ta-illl Papiči, Vlillloili Bi-aeo, Nainllč Roijec, Mati-j-a Cel.(lin iiz iKr-ližlišč-a liln tbeta se je bilo treba izogibati. Toda. niitli dem ,rae moremo- oči-taiijt lizdajlatva, kajti so mnogo vedali l’tai vendar se-, ljudem mi nič zgodilo. Edllnii res' ineviarian čll-oiveik v cikciHiiei je ibil Erode. To- j-e -bil <&elki Italli-jan, ki je -prišeil -v Šmarje kot šofer -avtobusa.
Najin pogovdr se je precej zavlekel. Na kopcu sem -moral Ba-r-tucu cibijiuittllfll, da .se- hoim -v ,naprej večkrat oglasil.
Karabinerji
Ecirece se je že zdavn-aj storfto za padanljski hrib, 'ko sem se 'poslovili od tov. Firia-nioa iin ise in-apatill iprati domu svojega stultoa. 2 e ina ipriag-u sem, ugotovil,, ida se v kuhinji živahno pog-o-•varjaijo, abràtai so se BOirddniki iin anariidi, ker so liav-adeW, da sem prišel v vas. K-aj jim tootm ipovedall? Saj so vendar o vsam dobro poučeni:'- Govorili so o v-ojinii. Spnaševialli so se, kaj pišejo -oče, slin .ali; -maž liiz »battagliion bpeci-ailei«. Barba Tomlin je dejia-1: »Kaj jhočete, rav-ažii so, pnav gioitoivo- bi jim talilo -b-ojije, če bi tortili vsaj daino poučeni o dogodkih pri raas!« Razvil se je n-ato pogovor o 'partizanih. Vsak je vedeli -nak^i-j ipioivadati. Tud; v Južni Istri iin v Brlkilrjlh so talile žie iprv-e skupine partizanov, okrog katerih je ljudstvo v svojem ;ra-zigu leit.eim ču-itiv-u cid-jo-ra pletlo fainitamltiiöne -legemde. Na-jtooUij junaške zgio-dibe so se Sirile a zna-n-em brk Iraslkeim -partizanu Dragu Maslu. Pil.ipovadiovali -so, da je zaklal in-ekega pcOteovrnCfea karabin,erjev, oblekel njegovo uniformo lin mu vizeil dokumente tea- stir ahovaj karabin eirijie -make postojanke, kii jli, -jie ipioiveljaviOl -niiiž-ji; oficir ter italk-o oisvoitaodljl svojo miaiter, ki je fciiiiia tam -zaprita. Seveda j-e; -pri tem delovala taujina fantazija, vendar so äjudje .peli slavo iprivrtm .partizanom linjih ipovai čevali kat legendarne junake.
Domači -ljudj-e so mie kar obsipali -z vprašanji, kako j-e v Jugoslaviji, kako g-r-e rea ruski fronti, kaj misli H itile-r in -Musso-lliinli. T-až-k-o- jie -bilo oid-Tl-avafj-ati ,na -taka vprafian-ja -ljudem, kalte-,im je ved inepopisneigia optimizma im varie v zmago zakrijval neaimo si-tu-'acijo v -s-vòtu, iteidaj ko je ala-vil so-wraCirJJk -višak svojih zmag, v dneh, ko je šlkore-nj fašliistliičnlih armad ponosno gazili vse m.arode od Atiantik-a do Volge in -old afriških pustinj do Ekr-ajineg-a seivera- Evrope.
-Mtccam, iSeim- sli mOsii-l, prlikazati sir tua-cijio tako, da- me .pokvarim njifove-ga irazpiolložeinja. Po dir-ugi sbrani, pa
sni-čnosti. Življenje i-n. ljudje, vse je priikaraino kota zaosčalo-, kot da ne bi živeli v stal i-n-iati fini eri, temveč v car.is/tični.
I-n 2ukovski- je moral vnniti 25.000 rubljev. Toda to ni vse... V zv-ezi s to ».aifero« so zamenjal-i P. I. Lebe-djeva, pireidls-e-dlnika umebn-iäke komisije iin S-o-l-odovnjikiova-, direktorja opere. P-rv.i, je »slabo« vadil svoje posle, drugi- -pa »se mi dovolj zavzemal za svoje delo . . .«
LETA 1942
moram 'povedati, dia- se sovražnik ne bo zgrudita sam, temveč ga je treba biitii tudi v .natriamjosti -prav na vsakem koraku. Povedal sem, kako so f-aši-•atiičinie adimioe v Jugoslaviji me čut-ijci prav -ni.kjier ‘na var-ne-m. Paiiitiiza-:iu 'rušijo mostove, železinMIke p-regie, -ceste, postoijanike iins napadajo -pomiikajač.e se kcGidme; Uspehi jugioisilovainBikih mar-o-dciv so -oipogumllM -tu-dli osiEale svobo-daljiubn-e ,narode -in asvobodilina gi-ban.jia se raizvl-jajo v Firiamciji; iin dru-Bcd; .Prav ita, -giiibanja močno slabijo sov-r-ažnika, ra-zbijajio njeiguv n-ou.-a.„ji ueitroj un -g-a. omespoisaiblijago za- borbo n.a frcni tli.
Tudi v Trstu je Osvobodilna fronta
nauelteda na simpati je in ipoidporo. Po tovarnah 'iin -po mestu se že zbirajo Pin.lsiiiiavki -im, bilaigo za parltlzame. Zeil-o Piiiijieltmi otafiuitkii so ime- ip-rievzeli i-n celo imamav-adno oudlmo se m; je zde,so, da se aedi terorja itn. sovražne p-ro-p-a-g-a-ildie sprostilna -čustva in darazij-o Lvi-timljeaj:a -p-o svohadi -v tako širokem krogu .preprostih ljudi -brez bojazni Izdajstv-a.
Nenadoma is-e odpirajo- vrata- iin- v (culh.njo tUaa-e vies ziasoip-ell soiaediov] UiiJinaijisUieitni. Kanto tar zavp-j-e: »Kara-p-jijš-rji. -so zaiivlili. semkaj, iin vsalk čas boido -tul« Nastaii je g-iobni mldlk; sliša-, bi je buro Je priasketarnje gorečih drv.
■ Vedel ise-m, d,a faa.iste zanima moja Pil-icilKiiOiat .v tmarijah din- -da. prihaja ja žaraidii mane. Talko s-o mislili- itudii vsi emrtJ, kair je tlijo iz nijito-ciyiin po-g-.-aclov lahko ■u-gcitojvlitti. Zavedal sem se, da ne smem -pokazati r-aabuirjeinjia, za-tio sem rni-nno, .kakor da se mene sploh hie t.uie vprašal, -če jii-h kar-abilaerjii v.ečkr-at olbuisčajio. s«.!* mi je zamotLUJ edg-o-V0iii.il, da se- to /redkokdaj z-god|i. P-o tiuoipniiaata so sie -MlilžaM težki koraki, v kuhinji pa se je razvil1 ipogovioir o vsakdan j-;m družinskih stvia-i-eh. Ta. pogovor -pa na tulil -t-aKio z-ivaintu kakor Ueueit -mfeiMt p-otue-j. Vatetpiu-a sta dva visoka Toi-kainca iin si te-m-elj-i-to o-gle-(laua -priisotlii-e, imaito- pa je eden «zmeij hjrtjiu štoUii k m-eiiii, me ilegiillmural, m-e vprašali, Kidaj, kako iin zakaj sem prlilšell v sm-arje. Obene-m me je po-V a- j id z ujm v kasarno. P-rli. sebi nisem limai nje-esa-r BumUjiiv-eig-a. Dovoljienje k zanke ipciilUci-jie-, katar,1 serri tai-l predam uri ime j-e maidizioiroivalia, je bito v r-tdu, kaj ml itoir-e-j morejo? Odigioivoirdil Lie-m jima, da sam prišel mia. obisk k stricu, ika-r sem pomovii-l 4u4; v kasar-iiii. Poviadal sem ibrigadliir-jiu, da je tq mcij‘‘rojstni kraj, da j-e .navada, da se ob mojem piitoiodu vedno zberejo ljudje -okrog mene din se ipiog-oiv-arjamo d najrazUčinešjh doroalčdih stvareh.
Brtiigadir Lo Brutto je itai-l jiužn-ak inj in Smarci so pnaviüi, ida je -pua-via zve-rlin.a. eZQo se je jieiziiil, če ga inliiso igiudja po cesti ali ko jie vstopita v gostilno spajiìljivio ic-azdriavlljaffi. Zar-adi teg-a je maielkaterega Šmarčana -p-oikliica-l n.a bidlg-oiviGiiinioat -ito ipoislkuša-li ina njemu bič. Tada za-đin.j-e čase isie ni v-e-č jiz-guib-ijal v take m-aile-nikosti, Nad mein o j se ije zadrta kot -razjarjen ptu-nmain. Ukazal je kar-abi-nenj-em, d-a mli pregledajo žepe. Pr-ečita'Ji so visak ipaprrutik, ral so m', ga in-ailli v -žepu iin -m/ grozili z toterin-aclijo. Mogie mirino zadržanje ta raviftiadušnli lOdgav-ani so ga še to-ciij'razburili. .Milslill sem si-: i»-Sam vrag Si ga vedli kako se bo it» fcbineaujta« K-.-j..iu so me v celico tain- -zatopuiönlilli vrata, za men-o-j. Minnio isem se vllageta ma deske jin čutil v sebi neko pos-abno ineraz-um-Jijrtvio zadoščenje. Saj isem se vendar-h-aihajal ipoid sovir-ažireikioviiim kl-jiučem! Toda i iiitio av-arinislkio -rjovenje -nad menoj, c-b katerem s-am s'i mor,al n-a v,s-o mec točil 1.1. žlirvice, j-e nehalo. Im, o.b bakem rapotaž-anj-u sem skoraj zadremali, ko se vrata nenadoma oidp-ro in me to-iljg.adiir osebn-o pokliče -ter odpelje v inijegovo ipi-sarin-o. Ton, s katerim mi je seda j začel gioì variti, n,i tail več talko divji, skoraj lötavaiki j-e- bil. Povedal ml je, da me bo izpustil pod pogojem, da zapustim vas s prvim isredstvo-m in. se vsaj do konca vojne ne pojav m v-eč n-a mijeigoiv-em obm-očju. J-e le ugo-L-avi.il, da -ne om.-.e i;a mirna -ovčica« imeti inikakr-šlnliih slabih namenov iin se ipr-amiislil!
Naslednje jutro sem res zapustil Šmarje lin se e ipnvim sredsivio-m vrnii-l v T-riat, iker je bil -to moj niarnen že ipr,ad odhodom.
V Smanj,e -sem itudi ,po tem dogodku še zahajal, toda ne več z Erc-otovo »coniii-ei.ia« lin brigadir -nii bil več obveščen o m-ojem, prSh-odu,.
Srečanje z brigadirjem po letu dni
Z btii-gadinj-em La Bruto sem se še enkrat sreč-ail. To je talilo -oib razpadu ItalJi-jie, ko sem iprlikoir-alkail v Smairje na č-eilu sv-ojie čete iin je pred nami cakileikuil sre-dli ceste mad vasjo. Pirosil je oiprošfianije ter ise opravičeval, da mi p-riciti niašiamu ljudstvu ničesar zagrešili, dia Ima driužin-o iin -ne v-em še -kaj. .Kakor zver je -zatulili, ko smo mu povedal., da -ga miaš-e Jijiudljibvo dobro pozna in je priilča injegoviiih dejiainj, za kailleira moira odgioivanjatli. Sma-rčami pa
mtr.lljo srice -iin mu dovo-lMii, da se po-beine a maše zeimij-e pod -pogojem, da sie nlikoffl več mie vrne.
Skvad. šiita Encala pa. mi b-i.lo -v-eč v vas. Najlbirž bi ta -izdaijiažec driug-ače končata!	O. S. — Boris
OTON 2UPANCIC:
M ar šašu	TITU
(ZA KOSTNI DAN)
i
Vojsko je ustvaril iz nič, prešinil jo z duhom je novim, da bilà mu je v roki blisk, ki sine, udari, izgine, povsod pričujoča kot zrak in vedno nevidna kot veter.
-In ljudem se je v sanjah prikazoval Jahač na belem konju, ki pred njim se na daleč razmikajo vrste sovražne.
i	•
Zdaj v miru se kaže njegov nam junaški lik.
Neprenehoma snuje, in kadar s preprosto besedo osvetli položaj, sedanjost prelije v bodočnost;
in kot na ukaz prostovoljno krog njega se zgrinja delovno ljudstvo, se strinja v strumne brigade kipeča miadina.
»Govori, in kladivo naše povzelo bo tvojo besedo,	i
po zemlji naši jo pelo, jo neslo na vzhod in zapad	i
in vero budilo v vse lepšo podobo sveta.«
Po'z-n.atJi so ga iljlu-djiei dalleč inaokroig iin
Stalinovega carstva
(Strami 4
JTY
ISTRSKI TEDNIK
PETEK 25. maja 1951
Zatirajmo škodljive plevele
Pp-vgcid kcidar iqiae (p-crt n-aaes-e, opažamo, dia so se leitios -vsleid zelo ugod-mega vremena po naših mjiivah raz-■boihipitiille pilevelne rastiliine. Kakšno škod» -povzroča p-levél tal-tur-nim rast-ljiriam, to ip-raiv dobro «e vaaik naš kmat. -Ftovelli črpajo liz zemlje1 hra-inlUme sniqvi in idiragaceno vlago, ki bi briaz m-jlih icstala v zemiljli in Sil-sf v korist pipseij-ainliih rastri jn. P-levelin-e cast-line iqdvzerniaijo -rasit-ltaia-m sveitlioibo m njih »žliivlljeirnjsikii pirostom« ter na ta načlilfi zmanjšujejo priid-ellike.
Bomba iprotli plevelom spada med najbolj važne ■ agro-taliialifm-e ukrepe za dvig pr-odiulkaije ,iin zato me bo odveč če navedemo glavne ukrepe, £ci so v ibpribli ipmcitii iplevalom najtoo-lj učiinMaviitii.
Pred'vsem moramo vedati!, da so Eileveüi Idioma-če že laMUmatllzliirian-e rastline iter, Itat talkii oidipiomniejši proti
ornili, mrazu In t-uidii skromnejši, kar pom-anli, da uspevajo tudi pod slabSim,; pogoji kot nekatere ikuittu-rme rastline.
,Vedimo v boribi prahi suši imamo Plevelih,e rastline, kd ipaž-anejio kotreiniiine gaofciclkio v zeimflijo itn od itam črpajo -hratrilSnie anibvii itn vlago. Večina naših taultatnnlilh -rastnim -pa dma bol j površne tarattlin-e. Nekatere plavalne raaWmie madie -dieeitii nemem I'm se zaradi tega zelo abisežinio m magio množijo. Mnoga ternana plevölnlih rasiti™ daihk-o gmedo ne aid bli zgiUMite -kailjltvorat skozi želodec žival'. Ne smerno se torej čuditi, če prav s hilevsikiim gnojem (posebno svežim) -piriildie tetto ipleveila ,n,a njive. /Tudii ptlice, veter cin sam človek prenaša ina najrazličnejše načine plevel na mljivo.
Kioraniinswi pleveli- ahir-anlijo več let svojo spoEioibmioist razmmoževainj-a v zemlji. Z. ab-detovanjam zemlje jih
Kakovost suhe krme
zavisi v veliki meri od pravočasne košnje
Pravi čas za -košnjo je takrat, ko so .trave v cvetju. V -tistem času se nahaja v -feraiv-aih -in deteljah največ hra-irtiilnih snovi. Najboljše je mlado seno, Iker zgodnje koširiije -daijo -tarmo, k-i je (lahko iprebavlijliva. Le škoda je, da go pri zgodnji košmjii maisitl-iine še zelo vo-Ideine in j-e zato ko-Hi-č-ina krme- znatno mainjša, kat pa če bi ikiošn-jo še- malo icidiloižffli. Pirli poant 'košnji, ko so že tr.ave odcvetied-e, dobiimo sicer precej Sana, pa je -slabo. Večina hranljivih Snovi je oidšil-a v seme, ki se osu-je, medtem ko imaj-o stebla skoraj enako vrednost ikoit sterna. Zato je odlašati košnjo do -tedaj, ko so trave odcvetele, popolnoma -nap-aim-o. Za količino pri-doibljenc-ga sema pa je zlasiti važn-o, Ida -ima dosti hrainlijivi-h snovi. Zato Imor-amo ,izbrati za Ikošn-jo čas, ko idobimo dosti krme, iki je tudi kako-vcistna. Ta čas je ob cvetenju trav. Letos se ,je -ovieitiefnlje -trav nekoliko zavMklo zariaidli 9laibeiga vremena. Ker ne ovetejo vise ,-tiriave istočasno, se ravnamo po cveit-einij-u dveh tna-v: trav-tiiiäae biMice iln pasje trave. Številni ■ ìQSJiàkiusi so namreč po-k-aizaili, -da dolbimo, -čie "kiosiimo ob č-as-u evètenija teh idveh trav, -največjo količimo redi: Inih is,novi v krmi. Tudi id-etieilje moramo IkoSitt; iob času cvetenja, ke-r veljajo za 'hjio einaltaa ina-č-ela -koit za t-r-avo.
Nav aldino koisimio zjutraj, ko je tirava rosna, vilko kosa reža«, kakor pravijo faneilioivallcli. Pokošeinio travo in deteljo moramo ipuat-iiti v irede-h, dokler se nosa ine posuši liin zemlja mato segreje.. Takrat se -pokošene rastline n a, j Mitreje posušiijio. iPoznejš-e sušenje detelj,e se p-a od trave -razlikuje-.
Oj zbogom, pa zdrava ostani
Oj zbogom pa zdrava ostani, podaj mi še enkrat roko, pa name nikar ne pozabi, čeravno drug ženin tvoj bo!
Ne bodem ljubezni te prosil, ne bodem te prosil roke, a v srcu jaz bodem te nosil, do svojega zadnjega dne.
Spominjaj se, da sva goreče ljubila se nekdaj midva; spominjaj se najine sreče, če moreš, brez tihih solza.
Čez tri gore, čez tri vode
»Cez tri gore, čez tri vode, čez tri zelene travnike moj ljubi hodi k meni v vas in vriska in poje na gias.«
»Saj hodim, hodim res za njo kakor meglica za vodo, sem strgal nove čeveljčke, zdaj bom pa še svoje noge.
Po vasi ljubček prižvižglja in znamenje navadno da: zavriska, da razgrinja se, zapoje, da razlega se.
Kje so moje rožice?
•Kje so moje rožice, pisane iu bele, mpj’ga srca ljubice, žlahtno so cvetele?
Ah, spomlad je šla od nas, vzela jih je zima, mraz.
Kje je tista deklica, v vrtu je sedela, lepa kakor rožica, _ pesmice je pela.
Hitro, hitro mine čas, mine tudi lep obraz!
raznašamo iiz enega d-ela njive na -ariuigf, del '.in ' iz «ne •■njive ina ' drugo. ■Njiiih -korantaiSkii sistem- seiže groboko #n g-a je težita odatrairaiitll ali pa se dcioirenlimie irazviijajio na površino zemlje (pirnicaj zato pa so izredno odporne --protu siuSi lin oat-ailiiim nezgodam, -da jih je težko- -uim-HSiiti.
Najvažnejši uitareipi v barbi -proti plevelloim so -niastadinjli-:
1. Paiaiitji mioriaimio, da je seme kul-
turnih rastil-in Ciato, tere-j brez primesi ipilev-ela.
2.	Fr-i gimajemju moramo upor ubijati
le zirei, poipolinioma piretpeirall hl-eivslei gnoj. S-ein-enii drobir i-n ostale smeti ne -smejo na gnojišče temveč na »kom-postišče«.
3.	2-e v jeseinli mona-mio njive, namenjene pomladanski sedici, globo-ko .preorati. Pred setvijo -piMitiv-o preorje-mo in pabraniamo njiive. yničujrno plevel preden se -doto-r-p uikoreniini, torej ,že v teli. Rlertlim» posevke, pre. dem seme dottarli.
4.	Z-apileveiljeinie njive (Paced) mo-i-raimio večkrat opteitii, .pabnanaur in .radno Okopavati.
5.	Plevel s-e in-ajbolj razvija v težki zbiti zeml-ji iin zato mu je težko priti do živjeiga. Najllažie uimiCujemo pleve! in,a risih» zeimlji. Zemljo ra-hljamo z lobiliniim ginojeinjem s hlevskim gnojem, -ikotniEioistioim in zel-encim r-odora-v-ainijeim. Ne smem,o p.oeab,iti na apne--n-je aili pesikanjie zemljišča.
Dr. J.
FIIZIKIULTIUIRA ,N SIPOIRT
Jutri prispe na koprski stadion kolesarska dirka okrog Istre
RÄVNÄJM0 BOLJE Z GNOJEM
'Travo pcsiušlimo taik-o, ida jo .pio tleh ■Večlknat oibra-čamo <iin to j-e čez dva do -tirli dni su-ha, jio proti večeru nailo-žtm-o na voz iin -spravimo -na se-nli-k.
Öet-elijß ss ifcežto liin- inean-aik-oimeirnio sušii. Stebla se p-osutl jo piočasine-je od lliisitj-a, zato mmogo iltalija Pr-i obračanju odpade. Zfflasitli se to zg-oidi takrat, če se detelja .valeti -n-eugo-diniiih v,reme,n-rjkiih pni» sušil -ze-llo počasi. Zato je imogip ibollije, da -uwe'o ideiteli jo o-b-e-sirmo na raz-novrstn-e oatrvi. Tuika-j jo votie-r liin sonce -kma-l-u posušita, tako da je te kakih 7 d-o 10 dimi žet popolnoma -suha, Ba praprečim-o pr-e-vetta oidip-adanje iistja, jo inalaig-am-o v izgcldinijih urah itn vozimo domo-v. Ostrvi lahko napravimo ma več načinov. -P-rv-i iriaCln bi ibilt ta, da -nia-pra»iim-Q costrv -Iz treh 3—4 -m dolgih Uriagov, iki jiilh av-ežeimio ma eni strani ELkup-aj i-n, p-ostaivlimio in ato v obliilkli piiràm-iidle. Poileig toga je pni tem tiu-dli poilirieibinlo, dia tr.iičeitirit metra od tal vodoravno ipriiibrdlim-o ,n-a t-o piTiaimiido 3 drc-gove. Se -boiljšii -niaiCiin pa j-e ta, Ida zaibi.jem-o v -zemljo v odldaljeino-siti .prilbi'tžinjo 4 meltr-ov drug od dr-ugega dov-cilij miočine drogoive, ki ngd gledajo nad z-E-mljo kake 4 m, V odidal-jeno-sti 0.5 m od tal napravimo n-a drogovih prvo z-arezo, nato -pa še v oddalj-amo-istii 40 ora -še tri dir-uge. Zareze naj )bbd.p malo poševine: liin dlovolj velike, ida g.re .v injje isreidinje-deb-ela žica. Nato n-aipiriamo /ži-cio, jo vstav,imo v zareze fa da vsalkli sferami -n-apinemo. Na ž-i-co (Obešamo uvelo deteljo. C e bomo .spravljali deteljo ,n-a itak način, se mam mi ipatrebno balii, da bij, odipadto listje.
Vsi in-aišii' kmetje vodo, kaj predstavlja je rahla imboitj vlažna, kar vse-pa tutì-i- -tallita je graoj vreden -im koliko kmeta staine. Prav zato, ker vse -jo vemo. se je čuidli-tli, da še veliko naših ikm-etov zielio silah o postoipa z .snojero. -Ktn-eitiijislki strokovnjaki, katar tudi sami «tatti kmetje so že davno ugoifio,viill, da maša zemlja; potrebuje prcciej gino-ja, kiajti od gnojenja je otìvtama v veillitoi meri višina pride,1-ka. Gmoj pol-eg tega, da predstaivlja 'hrano za rastlino im drobnoživke, ki so -zeiirilji oziroma rasitici-ni pri .pripravljanju hrain-e v velita pomoč, ima tudii .paseibime, za kmetijsko proizvodnjo dria-gocan-e lastnos-ti. Gnojna zemlja je retila iin bolj v-lažna, kar vsekakor dobro vpliva n,a raetttno ta; seveda tudi na pridell-ek p-a tudi delo je v -taki saem'-ji -nmniogo lažje. Prav te lastnosti ginoja dajejo gnoju preld-n-oisit pred uimeitniimii- gnojili, k-er umetna gnojila zemljo- zbi-jejo- iin- kvairij-o. Zato pa pravimo, da umetn-o gin-ojllo naj ge st-avii V gniojme. zemlje, -kajti, v-taki zemlj-i se z gnojem dopolnjujejo to dajo zaž-elj-em uispeh. Pri gnojenju je vprašam,j-e, kdliilko ginbja damo- im kakšen je ta g-n-oj, kajti mi vseeno, ali damo -aliato ali dober gnoj. Razlika v vrednosti gnoja je .lahko velika, slab gnoj j-e j-e lahko -večkrat manj vred-ein-kat dober. Ker je gnoj talko silna važen, momaim-o z njim pravilno postopati. Najpir-ej poglejmo, kako mora biti urejamo gnojišče. GmojiiSBe naj se postavi čim bliže hleva, vendar ločeno -od ihileva vsaj 4 -m. Na gn-ojišče ne slrh-e paidati kap im naj b,o vlišje od otailja, id!a voda ine. teče vanje, za gnojišče maj se vzame bul j severna iin. in zavetna 'stran; urediti je treba, da ,bo gnnjišče čim bolj zasenčeno. Kmečki .pregovor pravil, da po urejenem gnojišču čiim boilj ipoiznaš g-oiap-odarja v hiši. Kako naj postopamo z gnojem. Po vsakokratnem 'kidanju gnoja iiz hl-ava moramo gnoj -na gin-ojiišč-u pravilno spraviti rt® kup in na določano mesto ter stlačiti, če je v gnoju vejii-ko stelje j-e dobro, da gn-oij večkrat {Miijemo z ign-ojm-i-co. aro je v gnoju vefflko iplev-ela, ga lahko uničimo tako, ;da gnoj, priipeija-n iz hleva, stav-iimio ma kup im ga -puisitiimo nest lačen e-g a talko, dia r-azvije vel-iko toploto, ika-r umiöi kaljlvost pire,vela, po ip-elMn -dimah pa -ta gnoj stlačimo, da priepiue-čimio n.adalnjie iagoreva-nj-e, ker, s item iizaublj,a gnoj r,a vneidinoisitiij Hlevski ©nio-j dozor-i za uporaba v 2 do 3 meßeo'ih. Pri izvozu gnoja na njive moramo Eiaaiti,, da ga čim manj razk-opaivamo, gnoj maj s-e p-nevaža n,a
njive v vlažnih dineh. Na -njlv-i gnoj raztrosimo ih hit-rio podoratno, kajti v
Štirnih dneh, če -ostane n-a vrhu, izgubi po'1'ovilco svoje vrednosti. P-r.i-nas je navada, d,a se -gnoj že v jeseni -vozli nia nj-iive ear-adlj prostora In raapotožijiivieigia časa. V tem primeru maram-o z gn-o-j-eim b-o-lje postopati- 'kot post-opaim-o idOHfcj ko se pušča gnoj ma njivi, da <ga sanse pr-eipeka i,n voda Izpira. Alko se gnoj na .njivi takoj ne petdorje, ga spr.aiv,1 imio v jiam-o, kii jo je tr-eha seveda n-areidiiti, ali pa na kup .ter fee ga z zepfljo zaikriije. Niaš -kmeclki pregovor pravi, da je gnoj duša kmetijstva, .z-aito z njiim postopajmo koit umrti gospodarji.
c. V.
Pad .pokroviteljstvom .jjaiiiijanskega dnievhika «Lä Voce del, Popola« im: s scdeiiavanjiem SSD PRQLElTE-R -iz K-cipra tor tatosarsk-ega kluba i,z -Pulja so ongia-niiiZ-iT-ali tnietapnp dieto okrog latine za teoll^isarlie-miladiince.
Ta dimka, Iki -jo bodo odslej organizirali vsako leto, se bo prličeia da-n-es z etapo -Rete—iPaiziin, ki je dolga 57 k/m. Bnuigo etapo, 70 ikim dolgo, bodo Iko-lesa-rji prievozlili jutri po -progi Pazin—Kaper. Prliih-od v Kopnu je predviđen ob 16. «mi. Qa bi program pri-hibda ikollesamjiav še ab-o-g-aitill, je SSD PROLETER arigainliziiral jutri popoldln-e kolesarske h-iitrioistne, zasledovalne lin ekipne idllrlke s sadel-ovainj-em na.jibalj-šiih mašiih -iin tržaških 'kolesarjev-ldil-e-tamltov.
Zadnja etapa, Koper—<Pulj bo raz-daljema in.a dve ipq,letaipi Kop-er—Rovinj, dio-liga 72 etan, to Roviinij—Pulj, dolga 24 km.
Na tej dirki, ki vizbiu-ja veliko zami-nianije -ne samo v I-gtr-i, Itemlv.eč -po vsej Jugiosiliaviiji, bodo sodelovali najboljši jiugostovans-kii -mlad in cii, na čelu z Zainošikarjem, Strollgom, Razuimovii-čem . i-n idirižavn-im -prvakom Jeršičem, ki veljajo tudi za favorlite.
SSD Proleter lje iposllalo pa to diir-ko icair dve elklpi tako-,le satavtljmi: Proleter I.: Aipalloinio, Brajnik, Tamare, HirvaiCi-n, Miklavčič. Proleter I.I.; Bain-dial, Dciriin, jHeiron-e, PaiuHuecii, Dagirl.
Kakor je razviid-no že iz same se-etarve moštev, j-e prvo znatno močmej-še. Od pjeiga, iahikp odkrito rečemo, pričakujemo naj večji uspeh. Pole-g
tncšifevein-e^a, im.aj,o nai5i kolesarjii ve-jlllke nnpžifejfeti tudi za- indiiividualn-i plasmar!, Ä-a .privo mesto katerega i-m s jo največ -(zgledov pioi-eg že 'imenovanih favianitav it-udi Apallaniio, Brajnik -in Tamaro.
Ti dirka bo .si’Jitž'ijla obt-n-em tudi za Izbiro -koleisa.rjev, ki boldo zastopali naše okrožje ,na drižavniem prvenstvu FLRJ, ki bo io. jumiilja.
NA ČIGAV RACU-N JE PA TALE?
»Tovariši, ob -zalkljuöku svojega .i-z-črp-neiga, leda- kra-tikega iref-eratia prosim-, dia se j-aiviite k -dliiskjuisliljil-
Tišina . . .
»No, tovariši, kar1 vprašajte, k-ar k-o-lii vas zainliimia, saj semi za t-o tu!
»Prosim, talillko pa je ura?« vpraša v -oizaldjiu,	1
IZ MENZE
OptimSstličnji pesimist pojasnjuje, zakaj pri kosilu tako r-adi -posluša glasbo:
»Deluje na dva načina: včasih pili glasba pomiaga pozabi-ti na jed, včasih pa mi jed pomaga pozabiti na glasbo.«
PLANIRANJE
»Ves sem že neumen od tega plana ram ja!« -
»Kje pa ste v službi?«
»Na meteorološki. postaji.«
»In -kaj plamiiirate?«
»V,reime!«
»Kaiko pa?«
»Za naprej in za inazaj.«
JUNAŠTVO
»Moj mož, je nehal kadliitt«
»Smenta! Za to mora imeti človek trdno voljo.«
»Menda! Toda to i-mami jaz namesto nje-gia!«
POMOČ
Stiri leta s-tairi Blažek pripoveduje t-etkii, d® že pomaga očetu pri sekanju d-rv.	, - i
Tetka-: »Kaj boš -ti ..-pomagal, saj sekire še -diržatii n-e moreš!«
Blažek: »To ne, ampak ko ata počivajo, j-im ja-z v roke pljunem «
Ljudsko gledališče Koper
priredi
danes, v četrtek 24. V. ob 20h FELDMÄN0V0 DRAMO
IZ TEMNIH DNI
v korist Kulturnega doma v Trstu
Had&sii	n
WICENIAMQ PRENOS DRU4E.&A POLČASA N06Ò/ÀETNE- TEKME... PREKRASEN DAN (E, VSEPOVSOD SAMA RADOST... KDO PA B/ SE TUDI MOGEL UPIRATI VESELIH, KO )£ ZAPUSTIL TESNE SÖ&E IN SAMOTO ?
in POSIER
POZIV
MOSKVA — Vsli -ruski sto-le-tinliiki se poziivaj-o, ,-dia pridejo juitnii v M-osk-vo na mfetiiing ist-ol-etniiko-v. N-a tem mitingu bodo -izraiziU sv;ojo Siipovsko vdanost .veliikecnu Staljinu, ker se -imajo samo njegovi milosti zahvaliti, da so d-osegili tata visoko starost.
V GOSTILNI
»Poslušajte, natakar, naročil sem samo narezek, a vi ste mi zaračunali cel-o šunko.«
»-Prt nas liima-mo tako navado.«
»Torej sem imel s-r-ečo, da nisem
naročij, ig-ovejega,«
STATISTIKA
»Prosim vas, kako bi lahko- zvedel, talita pre:b-iv,a-lcev jima to mesto?«
»Tam na vogalu. Kličite »Na pomoč!« in ipoite-m preštejte radovedneže, ki vais bodo obkollil'i.«
VELIKA AKTIVNOST NAŠIH LAHKO-ATLETOV
Ne miin-e bedem, dia me bi imeli v našem oikr-ožjiu -kakšno srečanje- večjega ali imanljšega obsega v lahki atliteiki. Za Reo, P-uIjem, Karllov-cem lin Jeseini-camii so v medaljo piriišli m-a vrsto gojenci fiizkuiitupn-e šole iz Ljub-ljame, mtaidlin-di ii-n mladinlke, kj so niastopuli proti imaSL reipr-eaanitanic-i v patna-psitih .diladipMnah.
Po tolikih zaporednih uspehih so nrafli .auleti v inedeljjo Ikončinio izgubili (n t.o ipo izasliuigi iljiu-bi/janske ženske dkipe, ki je mašo z lahkoto premagala im dosegla vielli-o -pr-ednoat v točk-ah, ,if-i -jo nati rjliadl-noii iniiso magli Izena-c IT, čeipra-v so b-illi eruakovrednii na-s-pr-citinlilkom.
-Na -takmovanihu so d'cugeg’ii zadovoljive tieihuiičime irezuitate, med kateriiim; se prav poseibino odlSkuije rezultat v skoku v višimo, kjer je Štrukelj Andrej dosegel zavldtij-iv-o višimo 1,84 m, kar pr-estavijj-a nov sloveMki -rekord in ab-swöuta-i -rekord našega olkrošja.
Med moškimi! je d-ciber u-dii rezultat v eku n-a 100 metrov, kj-er je zmagovalec Wiagner diosege-1 čas 11”8 im p,r-e-m-agail .v ,zadnjem ^ipriinibd Zetta in Ra-vaiiiicja. Lea-o dalj ino 6,29 m je dosegel Z-attio v «kolku v daijiinp ter istrska štafeta, iki j-e- s časom 47” ,premagala tju-bibjandko.
Med -žemskami, kakor smo ze ome-raTIj so -IjubJjainičainlke zmagale v vseh disciplinah in is.oer Urš-ičev-a v teku ma 100 m i-n -v skoku v daljin», Kotlu-štava v metu d-i-Ska kop-je, Trku! je va v elku na 800-m )iin Ka-visiova v skoku v vtiišlilno.
dzid ženskega dvoboj-a je toil 43 23, mcükeiga pa 38—38.
-K-pmčiffi iizii-d itieikmavanija je bdi 81-— —61.
POKAL ISTRE
Pretolkla nedelja je bila »suha« za naše	enatoborOce, ki sode-
luje v ituirni hjat za »P-Okai Isbrie«.
Nitji .«na al zmagala. Najboljše se je prebili Pironi, kj je ma domačem igrišču .iizemaOU z iR-pvintiem, ikar pa zanj -predEifeaVilija vseeno slab rezultat. Porazna .ree-u-iltata za naša moštva pa v Bujah, ktor so -domačliro podlegli Uljaniku iz Pulja s .2 :1, iin v Puliju, kjer 00 Koprčani laguMM kar 5 : 0.
Visi -ti iriazuilitaitii so nas pnesemeitlli, v-endair ©a prispevajo k zanii-rrilvosti ■turimirj-a sam-eig-a, kii izar-adi -izenaičemo-sti v lestvici bo postal bortoemajši in neodločen do konca.
Kljub poriazcm po VII. kiolu Koiper in Buje Skupa-j z Riovinje-m in Puljem II vodita v -kvaliifIkacii-jdki lestvici z 10 totk-aitti, .za nijimi je Uljanik z 8, Piiiran s 7, itd.
V medaljo -bo v Kopru najvažnejša tekma: Koiper—Buije. Morati. bi zmagati domačlihi. Piira-n-Sami boido imeli iv gciateh enajatontoo viz Fazima in po vsej -vierje-tmoHtl botdo osvojili obe točku.	j
ŽELEZNIČARJI JUGOSLAVIJE OSVOJILI EVROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Nogometm-a einajsto-riica jugosiova-n-Sikih ž-e-l-eznličia-rjiev je -te dni sodelo--vinija ina evirapake-m pnvensitvu, na k-a-teireim je ibudi zasluženo zmagala tn ipriaj-Bla talko dragocen pehar ž-e- drugič r/ času svojega obstoja.
Ji-igrialovartSki želeanlčair-ji so zma-igalj ma «wroipsikem iprevinstvu že leta 1,47 v Buidliimpešltii. Takrat je bita borio a mn,ago jiačj-a liin števMo sodeil-ujoSih je bilo tudii večjie.
-Fllna-iina takma ie bila v Cha^r,le■roi, meid Jugoslaviiij-o in Fir-anicijo. Tekma Le potakla v -znaku ipr.emcfci Juigosto-Ivain-ov, -ki so iz lahkoto zmagali z vii-isdktim reizuSbatam 7—~0 (3—0),
OGLAS
Pairaven .v-eraaika, Karlianiga 68 Vainigan-^l -roj-enia L UL 1831 je izgubila -den-a-rinii-co z manjšo vsoto deinarja -in orieibno li-žkta-zniico dne 16. V. 195!. v Kopru. Poštenega najditelja se -naproša, da -den a-nmiico in dokumemts ‘vrne.

natakarje, kuharje, sobarice in ostali gostinski ter hotelski kader Nastop takoj!
Prijave-.
Riviera Turist - Hate! - Portorož
NAGRADNA KRIŽANKA
27
SSilB
22
34
17
ÜÜ
18
31
23! !
28
35
m
o 6
§m
41
i«š
umu»
29
37
15
25
38
2252
44
10
20
32
42
16
30
26
'%
«_
Vodoravno: t. jie nesla pozdra-,ve Marš-alp Tilfeu, 13. -e-giifl-čan-sko b-o-ižianiafevo, 14. -m-eisito v Malkedoiniiji, 15. tljameiniica, 17. veznik, 18. sadeža, 20. imedlmat, — -italliljaniaka nikalnica, 21. Ime s-o-v. gaspadiarislkeg-a »svetovalca« na iMadž-arisikem, 24. zgodovinska gora v Turčiji,, 26. ipred-log, 27. v-eEk otok v aevenn-em Atilai.iltilku, 29. giledati-ši-e, 31. sredina .leta, 32. Italijani, 33. kdor itožli, 37. -Slloveiniakio Primorje, 39. strel, — vzbuh, 40. otapel-asti, 41. 105, 43. IPerzij-ec, 44. Rabiinaone-v sluga.
N a v ip i ič m,-o : 1. znana Verdijeva »TBC», .2. osl-ovsk-i gla-s, 3. ipoatafei bogat, 4. »sabini zaimek, 5. Av-toturistič-|".-o ip-odj?tje, 6. teabr-aceva’irii zavod, 7. zemljevlldinio risamije, 8. vrsta -žitariic. 9. ipolovi-ca Teb, 10. grška bajesilovna'
ioseijnost, 11. ivezhiik, 12. priimek biv-šega Ce-lkaga idnžiaivnlika, 1,7. znan hrvaški -pliisac, 19. lumatinik, 22. igralna -k-arita, 23. lian- ib-nez -začetlk-a, 25. samo--glasnilka, 26. me ida-bi hoteli, 28. Andrej, 30. .preproga, 34. Ikra-t-ica za besedo' «optika, 35. iitaliij. va-luta (množina), 36. ikoSiitar, 38. .-pravioslavni duhov-n-ik, 41. devotftstisu in itretji soglasnik, 42. sedemniajstli :SQgia:shi;k (fon.).
Rešitev K-r-iäanlke iz 18. številke »I-stnslke<ga tednika« L Dobaj; 2. Šibenik; 3. V-ukoviar; 4. Bto-g-rad (na moru)' 5. Petrinja; -6. P-airačin; 7. Za-da-r,
2-rieb je tolki-at dol-očiil kot zmago-'vai-oa -Petriča Vojka -jiz Semedele, ki 'naj -se zgla-si v -uir-eda-ištvu, .kjer prejme mag-radio.	• aj
UIMIIimilllllIIIIIII!llllillllllNlllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIIIIIIinillIllllllllllllipt)HIIIN|lllllltl)IHIlll||lll!lllliniHIIIII9|ll|llll|l#»llllll||IW|lll)IHl!ll|l||||i||||iHi|iii(K|ui]||||l|||||||||||(|H|«|||igti«H|m||HinnilllllllllHlllli|tllllHlllillk((l|lllllffll
JOSIP JURČIČ
ie ustregla. D asi ravno so se .nekoliko ogibali navadnih podov in hodili po sir antski h stezah, so dospeli drugi dan na mejo in tu so bili toliko kakor brez skrbi. Torej se loči spoštovana druščina, ker so hoteli skoraj vsi Samotovi pajdaši n-a Ogrslko, Samoi pa -na Turško.
Ni mainjkalo veliko, da bi bil moral nož razsodbo storili. Le s- tem so se po-b-ogaili, da jim je prepustil Samoi večji del krvavega denarja za dečka. Dolgin se potem obrne ,proli Turčiji, -kajti hotel je menda -naloženo /lodejislvo do- za-dhijega iz-pol-niii, kakor je bil že ves v hudobiji, ali pa- je upal še kak denar izkupidi za lepega dečka. Fante je sicer od kraja vpil, jokal in prosil, ali ciigan mu -je vselej usta zaiianil in lako ne pra-v vljudno ufišil pred seboj na sedlu sedečega ubogega otrofka. Drhal razmršenih ciganovih bratov, katere je dolgin na poti zalo-ijl, jefei-ta strgala poslednjo dobro obleko dečku s telesa; -ciganske matere so mu bile zavdale, da ni vpil in -da je doibil bolj zagorelo in rjavkasto .lice.
vv Na turški meji proda cigan dečka Turku, tki je krščanske -otroke na-b-ira-l za. ianičarska vzreja li šča.
Turki, izprva doma v Aziji, so bili premagani konec 8. sl-oletija po Arabcih in- so ravno po le-ieh sprejeli vero Mohamedovo. Kmalu pa so Turki iz-vili s-voji-m zinagav-cem nekoliko oblasti iz ro-k in naposled so si znali osvojiti popolno prostost. Osman, -prvak in praded sedanjih sultanov iuršiktli, vzame krščanskemu cesarju v Cari-gìaòu nekaj .maloazijskih zemljišč in postane samostojen vladar. Sin njegov Orhgn pridobi z orožjem vso Malo
Azijo im prvi ustanovi tisto turško vojsko-, katera je najbolj pripomogla, -da je turško ime dolgo, časa razprostiralo strah »n lrepet .po vsej -Evropi, posebno pa še pri južnih Slovanih — namreč janičarje. Pod vladarjem Orhamom je namreč svetoval veliki vezir Alredin, .naj se ujeli krščanski otroci vzrejajo iin odgajajo za turške vojake in take vojake so imenovali janičarje.
Izprva je bilo- komaj tisoč -janičarjev. Ali že za sultana M urada I. (leta 1360), kateremu nekateri pripisujejo prvo ustanovitev te -nove Vojske, se je pomtvožito število janičarjev na dvanajst tisoč. Ko so Turki čedalje bo-lj «indili svoje gospostvo- po Evropi na jugu, osvojivši si Carigrad leta. 1453, ko so čedalje bolj podjarm-ljali kristjane, so -nalovili tudi zmerom več .krščanskih dečkov in janičarska vojska je narasla do 40.000 mož, listih strahovitih vojščakov, ki so-, sami iz krščanskih rod-ovin, nevede neusmiljeno divjadi .zoper lasin.e roditelje in brate in zoper njihovo vero.
Med janičarje torej je prišel tudi mali Jurij Kozjak. Iz malega dečka je zrasel po letih krepak mladenič, na ielesu junak, -kakršen mu je bil v mladih letih oče v daljni -domoviji i. Ali kaka sprememba! To ni bil več listi otročje pobožni Ko-zjakov sin, ampak polurčeni sanjarski vojak.
Privadil se je bi! novim pajdašem, novim navadam, nc-vim poukom. Rahlo seme krščanske omikanosti, kolikor so je bili dobri ljudje vcepili njegovemu srcu, so izrvalii -neverni. M-G-haimodanci, -ko je komaj korenine vsajalo. Namesto- vere, ki nas- uči bližnjega ljubili, se je naučil mladenič mohamedamstva, čigar uk je- sovraštvo in peboj kristjanu in ti j ego-vi veri. Vojni duh, ki je navdajal očeta, se tudi -pri sinui ni zatajil. Ali krščanski oče se je vojeval za pravico in hrambo nezmožne nedolžnosti; poturčenemu, ubogemu sinu so bile vsajene brez reda želje po boju in krvi. Leteča leta izbrišejo mladeniču spomin na otročje čase. Divji mladi
ianičar se ni več spominjal, da je bil pri dobrih ljudeh, ki so ga ljubili in ljubiti učili. Popotnoma vendar mi pozabil očeta in lepega domačega gradu, svojega hudega strica in da so ga me-koč ljudje radi imeli; pa m-u je bilo vse ip le kakor lepe sanje, na katere se le -počasi in zdaj nekoliko, zdaj zopet nekoliko domišlja. Dobro ni vedel nobene reči. Tudi imena svojega očeta se ni domišljal, niti kraja in! dežele. Med tujci se je bil navadi! tujega jezika, svojega prvega, slovenskega, se ' ni več spomnil.
Ako pomislimo, ida celo mi pozabimo otročjih let in zgodeb, kii smo jih v njih doživeli, čeravno smo in ostanemo vedno v enih istih razmerah, ki nam spomin oživljajo in ponavljajo-: verjamemo- toliko laže, da- je človek, ki je v prvi -nežni mladosti prišel med tujce, pozabil na jezik in očeta.
Hrabri janičar, sin Marka Kozjaka, je postal v kratkem polkovnik v svoji orli (kakor se je imenovala večja ali manjša čela janičarska) in ni ga bilo mimo njega hrabrejšega- in s-trašnejšega v boju. Ločil pa se je /od svojih tovarišev, da ni hlepel po ropanju in moritvi slabih, neoroženih ljudi; in tako; je nekako njegovo pošteno srce tudi pod tujim odetom v iuji divji druščini ostalo neomadeževano. Sicer ni vprašat, zakaj se vojuje; šel je vsekam, kamor so ljuti Turki nesli zasiave svojega preroka Mohameda, ali bojeval se je z vojaki, ne z otroki in ženami.
Grozovita telesna moč, ki jo -je ta janičar razkazal v boju, je storila, da so se celo Turki ndkaiko bali .svojega zamišljenega vojaka. Ker so vedeli, koliko jim tak glavar v boju -koristi, ki, sam hraber -kot lev, svojim pajdašem pot nareja v vojne vrste, zato je janičar Jurij Kczje-k, ki seve tega imena ni poznal, dosege! čast, da je vodi! sam svoje precej veliko krdelo, d-asi to sicer pri tako mladih ni bila navada,
DESETO POGLAVJE
Opat -in menihi, modni možje, nab-eiden srca ozdra-vlit’ ne ve.
F,r. P-reäeran
Dito je lela 1475. Peter Ko-zjalk se je .bil svoje prostate ž-e skoraj naveličal, kajti sreče mi imel. Ho lei se je ženiti, ali spodlelelo mu je: nevesta, ki si jo je izbral, ga ni marala-. Peter pa ni mogel še v drugo- poskušati, ostal je torej sam zase na gradu Kozjaku.
Zvesti stari služabniki so bili popustili grad, ko je nastopil Peter gospodarstvo. Stari Ožbe, ki je služil v gradu šestdeset let, je šel oseibenjikovat n-a stare -dni, toda Ie za mato časa, kajti kmalu se je preselil s tega sveta za- Maro, staro hišno, ki je bila umrla precej za očetom Bernardom še v gradu.
Marku so bili tudi že lasje osiveli; postava, nekdaj moška in močna, se je bila s-ključi-la in z grbančite. Največ je pripomogla žailo>st im skrb za sina, da- mu je starost prezgodaj jela lomili -kosti. Zastonj so upali in pravili menihi, da se mu bo rana zacelila, kadar nekoliko pozabi svoje izgube. Menih Marko je živel sam zase v svoji bolečimi.
V prijaznem kotiču, v zaiišju med dvema vrstama * lepih gričev, je stat stavni klošter stiski. Že leta 1135 je kupil patriarh Peregrin iz Ogleja tukaj neka}' zemlje, postavil klošter in poklical iz Rima brate cisterciame. Ustanovitelj pa bratom ni samo preskrbel strehe in stanovanja, temveč jim ie prikupil za živež ludi primerne Iasinije v okolici. Precej od kraja so imeli menihi tri vasi podložne za raboto in desetino. Pomnožili so to prvo lasimijo sosedni in daljni plemenitaši; med poslednjimi nahajamo- v zapisnikih najviš-je osebe iz vseh siamov: papeže, cesarje, kralje, -vojvode, grofe iin druge imenitnike imenujejo med da rova v ei. Tako je bil stiski klošter v nekdanjih časih eden izmed najbogatejsih v slovenskih deželah.