DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 98 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 26TH, 19?,2 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah j važno kot vojaški bonus, je danes pomoč ameriškim brezposelnim Težko borbo ima te dni Mr. Demokrat V svojem stanovanju v New Washington, 25. aprila. V *orku seje pretekli pondeljek kongresu je kongresman La *večer zadušil 23 letni Edward j Guardia iz New Yorka vložil Koren, doma iz Chicage. ko je protipredlog proti predlogu voj-s®deč na stolu počasi umiral, jejnih veieranov, da se jim izplača Pisal svoje občutke, kako je umi- bonus, ki bi znašal nekako dva lak Napisal je tudi, naj se o sa-j tisoč mili jonov dolarjev. La-^oumoru obvesti njegova se-1 Guardia je predlagal, da se na-ki biva na 6230 Woodlawn mesto izplačila vojaškega bonu-Ve- v Chicagi. sa nemudoma osnuje posebna po- letnico svojega rojstva je možna komisija, ki bo imela na- P''aznoval slovenski župnik v Pueblo, Golo., dne 17. aprila, p. Cil'il Zupan. Skoro 40 let že de-■'e med Slovenci v Pueblo. Jos. Vučič, tajnik društva št. 8 S. N. P. J. v So. Chicago, je bil zadnji teden napaden od dveh ''°Parjev, ko se je vračal z društvene seje. Roparja sta mu vze-,a okoli sto dolarjev društvene imovine. . Martin Judnič iz Waukegana, Illinois, član soc. kluba št. 45, je zadnji pondeljek odpotoval v Rovjetsko Rusijo. Namenjen je logo zavzeti se za vse ameriške brezposelne. La Guardia pravi, da bi izplačilo 2,000,000,000 dolarjev pomagalo samo gotovi skupini brezposelnih, ki znaša le 13 procentov vseh brezposelnih, dočim je dolžnost ameriške vlade pomagati vsem enako, če že blagajna Zedinjenih držav plača vojnim veteranom, ki so brez dela, za V bolnico 0x*nana Mrs. Genovefa Supan l Je morala podati v Glenville! svetiljka, in mož je zgorel, pre-: bdeo. ^a, u. Vrli rojakinji želimo, 1 čimprej dobro okrevala. dno je dospela pomoč, bil 50 let. Star je Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John Fabjančič, 10302 Prince Ave. so se oglasile vile rojenice te dni in pustile krepkega sinkota v spomin. To je prvorojenec v družini. Mati in sinko sta zdrava. Iskrene čestitke! Godba brezposelnih Brezposelni godbeniki v Clevelandu so se organizirali in ustanovili svojo lastno godbo, ki bo imela prihodnjo nedeljo, 1. maja, svoj prvi koncert v mestnem avditoriju. V bolnico Na operacijo se je moral podati v Lakeside bolnico rojak John Glinšek,s tanujoč na 1257 E. 60th St. Prijatelji ga lahko obiščejo. da. uganko je pogodil še eden naročnikov, John Ivanšek, 1153 E. 61st St. Pa je bil dr. Mally tako deber in je odstopil od svoje nagrade ter jo prepustil Mr. Ivar/šku, ki dobi $3.00 v našem uradu, ako se zglasi. Hvala lepa, dr. Mally, za odstopitev nagrade. Izmed vseh ga je pa najbolj "polomil" naš naročnik Andrej Verlič, 23050 Ivan Ave. Rekli smo namreč, da damo tri nagrade, za prvo in drugo najboljšo rešitev, in eno nagrado, $2.00, pa onemu, ki ustreli največjega kozla. In piše nam Mr. Verlič: "Po mojem mnenju, da mrtvec ni nihče drugi kot podoba sv. Janeza Nepomuka. Zakaj, če bi bil kdorkoli drugi na mostu, bi ga z mosta spravili, ali bi bil mrtev. Podoba sv. Janeza pa je mrtva, pa je nihče ne sme z mosta odstraniti. Torej je podoba,sv. Janeza tisti mrtvec. Janez Nepo- večine fašisti nikjer nimajo. -o- Darovi Zgodovine hrvatskega naroda v Za Jugoslovansko šolo moder- domovini in tu, in s pesmijo ne umetnosti je dr. Slovan št. 3 ^'Lepa naša domovina" se je za-SDZ. darovalo $3.00 in društvo ključila hrvatska radio ura. Kranj pa $2.00. V imenu prosvetnega odbora SND darovalcem iskrena zahvala. — John Tavčar, tajnik. kij učena radio sezona Hrvatske-! L'stnica uredništva ga, radio kluba v Clevelandu.' Naročnik.—Ako se obrnete na Pri zadnji radio oddaji je igral Legal Aid Society, na 6. cesti, klub Javor iz Loraina. Ob tej,nasproti Hollenden hotela, bo-priliki je bilo podano tudi nekaj ste dobili potrebno pomoč. Tudi plačati vam ne bo treba. Zgubljena broška V nedeljo večer se je od S. N. Doma/ pa do 60. ceste zgubila ženska broška. Kdor jo je na- muk je bil z mosta v Donavo (!!) vržen in potopljen, in od Witt se spreminja? y , . . . . XT . O znanem politikami Petru sel> Jo vrne v »as urad-Wittu je splošno znano, da je ditelj dobi nagrado, zoper prohibicijo, toda v nede- Spremenjena voznina 1 jo je imel v neki cerkvi v Sha-! Voznina na ulični kan se bo v ker Heights govor, ki znači, da toliko spremenila, da dobite od sedaj naprej lahko 6 tiketov za 50 centov, dočim ste jih dobili je Witt postal drugega mnenja, tistega časa ima podoba sv. Ja-,Je rekd WJtt. «Govoricai (la bo neza popolno pravico stati na padec prohibicije odpravil brez_ doslej samo 3 za 25c mostu. To je torej moje mne- pose]nost) je humbug. Ako V bolnico nje, in jaz mislim, da sem popol- pnwite prohibicij()i tedaj bodo| V bolnico se je moral podati noma uganil ter prosim za na- ljudje kupovali žganje> namesto1 rojak Anton Anžlovar, 717 E. grado • • • Se strinjamo, An- ^i-ugih potrebnih stvari" je de- 155th St. želimo mu skoraj šnje-drejc, kar pridite v naš urad in Peter Witt ' ' ga zdravja, dobite $2.00 za svojega "kozla." j ' Teden za čiščenje1 Vsem ostalim naročnikom, ki so * 1500 tovornih avtomobilov Ta teden je posvečen splošne-več ali manj srečno rešili ugan- je naročila pošta v Pontiac, Mi- mu čiščenju stanovanj, hiš, vr-ko, iskrena hvala za zanimanje! chigan. tov in mesta sploh. e AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 26TH, 1932 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka S cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, '6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 98, Tue., April 26th, 1932 Vojaški bonus in politika Vse časopisje v Ameriki -brez izjeme piše danes o za' htevi ameriških vojnih veteranov, da se jim izplača takozva-ni "bonus," oziroma, kot pravioj veterani sami, plačilo za oni čas, ko so morali služiti vojake, dočim so ostali Ameri-kanci doma fino delali in služili ogromne svote denarja. Veterani zahtevajo od kongresa, da se jim izplača $2,000,000,-000, dvatisoč milijonov dolarjev, dočim so enakovredno svo-to že dobili pred dvema letoma. Ta zahteva od strani bivših vojakov je prišla v času, ko se nahajajo Zedinjene države s svojo blagajno in politiko v največji zadregi, ko se nakladajo silni novi davki, da se pokrije deficit, ki narašča vsako leto. Vršijo se shodi, glasovanja, pišejo se cele knjige argumentov za in proti. Na eni strani je kongres, ki ima edini pravico dovoliti denar bivšim vojakom. Na drugi strani je pa predsednik Hoover, ki se z vsemi silami in sredstvi, ki so mu dani na razpolago, brani izplačati zahtevani bonus. Kongres se v takem položaju nahaja v pravih strelnih jarkih. Ali se bo kongres podal veteranom in glasoval za bonus, ali bo sledil Hooverju in odbil zahtevo, Kar se tiče politike, je mnenje danes skoro enako razdeljeno med demokrati kot 'med republikanci. Dva demokrata, bivša vojaka, ki se nahajata danes v kongresu, stojita na čelu gibanja, da se dovoli vojakom bonus. Ta sta kongresman Patman iz Texasa in kongresman Connery iz Massachusetts. Kongresman Rai-ney pa, vodja demokratov v poslanski zbornici, je označil načrt izplačila bonusa kot "napačna ekonomija, nezdrav in uničevalen načrt." Na enak način se je izjavil senator Robinson, vodja demokratov v senatu, dočim je o predsedniku poslanske zbornice, demokratu Garnerju, znano, da nasprotuje bonusu. Na drugi strani je pa zopet vse polno republikanskih voditeljev, ki nasprotujejo tej nagradi bivšim1 vojakom. In odkar se je predsednik Hoover pred nekaj tedni v jako ostrih besedah izjavil proti bonusu, je postal boj za izplačilo istega še vse bolj oster v kongresu. Stotine in stotine časopisov, z malo izjemo skoro vsi časopisi, so nasprotni izplačilu tega bonusa v teh časih, toda kljub temu se vidijo znamenja, kot da bo kongres dovoli! izplačilo. Nasprotniki bonusa trdijo na eni strani: bi povzročil ogromen deficit v blagajni,, bi vrgel iz ravnotežja ves proračun, ameriški kredit bi silno trpel, brezposelnost bi se še povečala, in gospodarska depresija bi se za nedogleden čas nadaljevala. Na drugi strani so pa zagovorniki bonusa, ki trdijo, da izplačilo bonusa bivšim vojakom ne bi pomagalo samo vojakom, pač pa vsej deželi, ter bi izplačilo povzročilo, da je čimprej povzročen konec depresije in se začne s splošnim delom Komu izmed teh prerokov bi človek verjel, da ima prav, kdo se moti? Zagovornik bonusa, kongresman Patman, je govoril pred kongresnim odsekom za dovolitve, v zagovor tvojega predloga sledeče: "Mi moramo dokazati, da izplačilo bonusa vojakom bo koristilo vsej deželi in vsem ljudem. Ako tega ne moremo dokazati, tedaj ne smemo siliti, da bi bila tozadevna postava sprejeta. Ako bi bilo to izplačilo le količkaj škodljivo splošnemu blagostanju, tedaj denarja ne smemo izplačati. Toda pomislimo pri tem na sledeče: "Danes imamo v Zedinjenih državah 750,000 zdravih, močnih bivših vojakov. Vsi ti so brez dela. Poleg tega imamo 75,000 deloma pohabljenih bivših veteranov, ki so pa še sposobni za delo, toda so tudi brezposelni., Nadalje je 800,-000 veteranov, ki delajo po dva ali tri dni na teden. Vprašanje nastane: ali bo ta bonus povzročil, da se vrne prosperite-ta v deželo? Mi smo prepričani, da bo. Ker pa mislimo, da če bi izdali bonde za izplačilo, bi bilo to škodljivo, tedaj predlagamo, da se tiska za $2,000,000,000 novih bankovcev. Ta denar, ko pride enkrat v splošno kroženje, bo povzročil, da se cene dvignejo, in če se to stori, je pomagano farmarju in industrijam, in potom njih, vsemu prebivalstvu. Mi nikakor ne želimo, da bi se radi tega bonusa, zmanjšal denar v vrednosti. "Danes imamo $4,000,000,000 v zlatu v zvezni blagajni Na podlagi tega zlata se lahko izda za $10,000,000,000 bankovcev, ali 40 procentov, ne da bi bilo zlato prizadeto. Toda v resnici je v cirkulaciji danes samo $5,500,000,000 bankovcev. Težava z našo deželo je, da ima preveč zlata v blagajni, premalo denarja pri ljudeh." Tako je govoril zagovornik izplačila bonusa. Kaj pa pravijo nasprotniki, bomo slišali v prihodnjem članku. NAŠA PESEM včasih delamo žnjimi tako, da si človek misli, da nas je sram pokazati pesmi originalno lepoto. Vrnil se bom nazaj k društvom, katerih število se suče okrog dvanajst v Clevelandu. Mislim si, da bi vsa ta društva morala imeti neko centralo. Mnogokrat se je že začelo, a uspeh nismo imeli, ker se je vselej na že preobložene zbore naložilo še večje breme, ali pa se je gledalo na to, da so posamezni funkcijonarji prišli v okom svojim neprijateljem. Bili smo nezreli, premajhni, še danes se sem in tam porajajo mlajše skupine ali pa posamezniki, ki si domnevajo, da imajo monopol na naši lepo doneči glasbi. Vse to je dokaz plitkosti karakterjev, ki dosegajo danes le poniževalen vtis v očeh javnosti in protiuspeh svojega pravega namena. Spopolniti v pesmi pevski zbor ali posameznika, vzame mnogo &asa, trdne odločne volje in fizične ter mentalne zmožnosti. Dasiravno smo mali po številu, vendar imamo dovolj življenja v sebi, da imamo toliko zborov v naši metropoli. Ne moremo se meriti k velikim narodom, ki imajo pevske zveze po vseh državah. Imamo pa zmožnost tako skupino organizirati tu v Clevelandu, vsaj za čas, kadar narodna čast in dolžnost kliče skupnega nastopa. Ako nastopijo na primer vsa naša društva ali zbori skupaj, bi dosegli število 400 do 500. Dobra misel je tudi ta: omenil sem malodušnost članstva. Nič ni čudnega., če se tako razpolože- Clevelund (Collinwood), O. Velikokrat berem dopise članov raznih pevskih društev, ki obsto-stojajo v naselbinah ali okrožjih Clevelanda. Vsi tisti dopisi so agitarilne vsebine ali pa se kritizira malodušnost pevcev z ozirom na udeležbo vaj itd. Na kratko povedano: vsi zbori imajo do malega ene in iste težko scdkov, pridejo take skupine kmalu do razočaranja. Pevska društva bi morala imeti določeno pot in zaznamovan cilj, kajti pesem, ki nam izraža vse vrste življenja, po katerih je hodil naš narod, se poje zato tako. ker je pač to taka pesem. Takele stvari sicer spadajo v področje umetnikov, ker pa na- če. Ko se pevci snidejo skupaj še pesmi (vsaj katere mi poje- zaradi osebnih malenkosti ali celo kake politike in sebičnih pred- me) niso tako težke, so prišle nje med pevci pojavi, radi tega bi morali imeti pevci od časa do časa svoje sestanke, kjer bi se pogovorili o težkočah posameznih društev, naredili bi si program za koncerte, da bi se izvr-stili in ne imeli dva ali tri koncerte eno in isto nedeljo, kar se sedaj lahko pripeti. Zbori bi morali gledati tudi na to, da se ne mrcvari z našo pesmijo ob posameznih malenkostnih slučajih, pač pa da se jo pokaže narodu v polni lepoti ob prireditvah, ki so dovolj dostojne, pomembne in koristne našemu javnemu življu. Te vrstice sem napisal v namenu in za povzdigo naše pesmi, obenem pa s srčno željo, da obdržimo kar imamo sedaj. Prijateljstvo in sporazum med pevci bi povzdignilo pogum in dobro voljo. Samo en sestanek teh zborov, samo en nastop' v skupni pesmi bi nam dal vtis, da bi imela vsa slovenska pevska društva vsako leto svoj nastop. Naj tu pribijem, da člani pevskih zborov so tudi drugače gonilna sila ter uprizoritelji življenja v skoro vseh panogah naših organizacij ter produktivni za. vse dobro drugih. Resnica je, da so naše pesmi kovane v muki in zatiranju, toda kličejo tudi po svobodi, katero mi uživamo, čemu ne bi zaorila, da se tresejo stene?! Pa ne samo v nas, ampak da se tudi v poslušalcih oživi kri. Da dokažemo dovolj glasno, da smo sinovi planin, in dobrav, sinovi zelenih planjav. Kaj mislite, pevci? Oglasite se v listih! M. I. L. POGREBNI OBIČAJI NA JAPONSKEM Priredil Louis L. Ferfolia, slovenski pogrebnik Današnja Japonska je zelo na- riža, ki ga polijejo z zabelo iz sa- LETOS BODO ZOPET VOLITVE V LJUBLJANI Euclid, O—Gotovo bi cenjena, slovenska javnost rada slišala, kako se imamo tukaj v beli Ljubljani sedaj v lepih spomladanskih dnevih, ko se je začela narava zopet prebujati iz zimskega spanja. Ravno tako so se tudi naši meščani v Ljubljani začeli zbirati in pomenkovati glede prihodnjih volitev župana v naši Ljubljani. Kakor se čuje, bomo imeli letos precej kandidatov. Do danes sta se že prijavila dva kandidata. Prvi je Steve Trebeč Jr. od dobro poznane Trebčeve družine v naši naselbini. Nominiran je po društvu Progressives, št. 641 SNPJ, ki je jako aktivno v naselbini na društvenem polju. Veselo torej pozdravljamo ta korak društva. Nadalje imamo kandidatinjo govine z železnino v naselbini. Nadalje imamo kandidatinjo za "Miss Ljubljano." To je pa F. Debeljak, katero sta nominirala dva društva: Progressives in Slovenski dom. Kdo pa bo letos zopet za teto? To pa gotovo veste, da bo dobro nam poznana, aktivna in delavna ter požrtvovalna pri društvih, naša dosedanja teta Mrs. Rupert iz Shawnee Ave. Pri tej bodo dobila tudi dekleta glasovnice, kadar bo čas za to. Nadalje vsa dekleta, ki hočejo kandidirati za "Miss Ljubljano," naj se javijo pri Mrs. Rupert takoj, da ji bo lahko razdeliti listke, ki bodo v redu za razprodajo prve dni v maju. čas hitro beži, torej ne odlašajte. Kakor stvar izgleda, bo letos za županjo Mrs. R. Zdešar, kate- program obširen in zanimiv, ža- ro je nominiralo društvo Slovenski dom št. 6 SDZ. Mrs. R. Zdešar je tudi dobro poznana med rojaki v dolgoletnem vodstvu tr- torej vsi v Ljubljano na 5. junija. Kdor se bo udeležil, mu prav gotovo ne bo žal. Mathew Debevec, tajnik. BLIŽA SE NAM PRVI MAJ Cleveland (Newburg), O.— Res, bliža se nam najlepši in naj-pomembnejš dan v celem letu, prvi maj, naš delavski praznik. Na ta dan se zbero delavci skupaj in prirejajo shode, veselice ali kaj podobfiega. Gledajo na to, da se jih zbere veliko skupaj, da se pogovore o preteklosti in napravijo tudi načrte za bodočnost, kako bi si izboljšali svoj po- Tudi pri nas bi bilo potrebno marsikaj izboljšati, pa le malo dosežemo. Vendar na mrtvi točki pa le nismo, posebno kar se tiče slovenskega petja. V tem oziru prav dobro napredujemo in to se bodo videlo in slišalo na 1. maja ob osmih zvečer v S. N. Domu na 80. cesti, ko, priredi slovensko pevsko društvo "Zvon" svoj koncert s pomočjo pevskega zbora "Ilirija" iz Collinwooda in Slovenska govorica jim morda ne gre tako dobro od rok, toda pevovodja "Zvona" se je potrudil, da jih je fino izvežbal v slovenskem petju. To ni tako lahko, kot si morda kdo misli. Nekateri otroci so pridni in radi poslušajo in se kmalu nauče. Nekateri so pa poredni in če bi bil pevovodja bolj male postave, bi jim bil že davno ušel, Ampak pevovodja od "Zvona" je junak na duši in na telesu, zato pa tudi lahko vzdrži vsak napor. Vendar pa sam ne more vsega izvršiti. Dolžnost nas vseh je, da pomagamo vzdrževati to lepo idejo, da se poučuje slovensko petje našo mladino. In to lahko storimo s tem, da napolnimo dvorano na 1. maja zvečer. S tem bomo pokazali otrokom, ostalim pevcem in tudi pevovodji, da cenimo njih delo. Pa ne samo to. zbora "Cvet" iz Jutrovega. Ka- Pevci in pevke vas bodo povedli ko bodo peli, še ne vem, toliko jih pa poznam, dfa niso slabi in po koncertu se bo videlo kdo je boljši. Na tem koncertu se bo slišal tudi naraščaj "Zvona." 45 slovenskih dečkov in deklic bo nastopilo pri programu. Priporočal bi vsem Slovencem, da po-setijo ta koncert, da boste slišali kako milo in krasno doni sloven- nam narodu v roke, ki kot taki ska pesem iz ust vaših otrok. v vaš rojstni kraj, kjer vam je tekla vaša zibelka, ko vam je vaša ljuba mamica prepevala lepo slovensko pesem in vas uspavala v sladke sanje. In še marsikaj vam bo prišlo na spomin, ko boste slišali slovensko pesem. Saj mislim, da je dolžnost vsakega Slovenca, da podpira slovensko petje, ker tudi pesem je naša največja podpora v žalostnih in predna dežela. Japonci so sprejeli že mnogo navad, običajev in načine življenja od zapadnih dežel. Vendar pa se še vedno-drže svojih starih nazorov in običajev pri najvažnejših življenjskih dogodkih, namreč njih razni posebni obredi pri rojstvu, ženito-vanju in smrti. Kadar se smrt bliža, skliče j o skupaj vse sorodnike, tudi če so v daljnih krajih, ki se zbero pri bolniku. Biti odsoten v slučaju smrti svojih staršev, ali bratov in sester, smatrajo Japonci za nedopustno, nekaj proti družinski časti, če je odsotnost prostovoljna. Tako odsotnost smatrajo tudi za nesrečonosno. Kadar na primer umrje hišni gospodar, se zbero okoli njega žena in otroci, ki mu v uho kličejo njegovo ime, in če to ne pokaže nobenega znaka življenja, mu zmočijo usta z vodo. Potem muz rjuho zakrijejo obraz in denejo preprosto mizico iz belega lesa k glavi. Na mizici je vdelana plošča, ki nosi posmrtno ime pokojnika. Odslej je on znan po tem imenu bolj kot po onem, ki ga je imel v življenju. To ime se potem ponavlja v molitvah doma in v templju. Pred ploščo, ki nosi ime rajnkega, stoji posoda z vejo kitajskega janeža, skledica vode ter prižgana svetilka. Vse to je postavljeno v vrsti. Pred mrličem stoji lončena kadilnica, v kateri gori noč in dan kadilo. Zraven mr* liča je položen meč ali pa nož. To je zato, da se žnjim odžene hudobnega duha. Lesa ali vrata pred hišo so zaklenjena, na vratih je pribito naznanilo smrti ter dan in ura pogreba. Ravno tako naznanilo je poslano sorodnikom, prijateljem, znancem in duhovniku. Kadar pride duhovnik, poklekne pred omenjeno ploščo pri glavi umrlega in moli dolgo molitev. Ko duhovnik odmoli, ostane truplo na posteljiše do večera. Potem se snidejo najbližji sorodniki, da omijejo truplo. Če je moški umrl, mu obrijejo glavo, nato pa mu dve ženski pripravita obleko, ki jo izdelajo zelo natančno, ženske morajo biti sorodnice umrlega. Vse šivanje mora biti z enim samim sukancem in šivano počez. Ko truplo oblečejo, denejo v malo vrečo buclistovske čare. Te čare navežejo na vrat. V posteljo pridenejo še razne druge čare in pa. denar, da bo rajnki mogel plačati vožnjo čez Japonsko morje (takozvana reka Styz). Ko pripeljejo rakev na dom, po-lože truplo v njo, na truplo pa polože rožnivenec, ki je delan iz samih lesenih kroglic. Zdaj pa pride vprašanje vdove, če se namreč misli še kdaj poročiti, če obljubi, da se več ne poroči, ji odreže j o lase. To je znamenje, da se vdova ne bo več poročila. Te kite spleto in položijo na njegovo truplo. Prav tako navado imajo tudi na Kitajskem. Če otrok umrje, denejo poleg trupla punčko, da ne bo otroku dolgčas, ko se poda na morsko vožnjo, ki ga popelje na drugi svet. Končno napolnijo rakev s kadilnim prahom in suhim jane-ževim perjem. Običaj je, da ostane truplo doma. vsaj štiriindvajset ur, preden ga pokoplje jo bogat pogreb, imajo truplo doma tudi dlje časa. Ves čas, ko leži truplo na mrtvaškem odru, čujejo ob rakvi sorodniki in prijatelji, žgo kadilo in molijo za umrle. S kadilom se okrepčajo, kadar jih prevzame utrujenost. Na predvečer pogreba pride duhovnik iz templja in skozi vso noč vodi obrede. Navadno pokopavajo zgodaj zjutraj. Kadar je pogreb naznanjen za zjutraj, pripravijo družina in sorodniki takozvani pogrebni zajtrek iz prekuhanega mega fižola. Pri tem zajtreku morajo člani jesti z eno samo palčko. Vsak član dobi po eno skledo tega riža. Če bi slučajno kdo zahteval več kot eno skledo, bi bilo to jako slabo znamenje. Pomenilo bi, da bo v kratkem zopet smrt v družini. Takoj po zajtreku se začne procesija pomikati proti templju. Navadno si družina izbere enega ali več vodnikov, kolikor jih pač zahteva stan družine. Prvi v procesiji so možje s papirnatimi svetilkami, ki so nataknjeni na kolih. Za njimi nesejo možje sveže rože in korakajo dva in dva. Takoj za njimi nesejo možje ptice v ptičnicah. Zopet pridejo možje s papirnatimi svetilkami, za njim pa mož, ki nosi ploščo s posmrtnim imenom umrlega. Za njim se pelje duhovnik, nato mrtvaški voz, za vozom pa navadno glavni žalujoči, če pa ta oseba ni bližnji sorodnik, je njegovol mesto pred mrtvaškim vozom. V budistovskih procesijah nosijo nosilci narodno plavo obleko, pri Sinto ali sintovskih obredih pa so nosilci oblečeni v belih haljah. -o- Poročilo s pota Ely, Minn.—Sedaj sem že v zeleni Minnesoti. Prav za prav je še rujava, toda če bo še par dni tako lepo solnce sijalo kot danes, se bo narava oblekla v lepi spomladanski zeleni plašč. Sem me ni pripeljal Cadillac avto, pač pa lukamatija. Ta je bolj zanesljiv, pride vedno ob času, ima dobre obroče in ve za pot. Na avto mora pa človek vedno paziti, če ima dovolj olja in gasolina, če je prava številka ceste, če so dobre zavore, če pnevmatika poči, jo je treba popraviti in ne vem kaj še vse. Kdor ima avtomobil, ta me že razume. Z avtom sem se vozil samo do Chicaga, tam sem se pa od njega poslovil. Moj šofer, Mr. Albin Modic se je pa sam in prav po kraljevsko vozil nazaj v Cleveland. Jaz sem se t>a odpeljal z mojo krošnjo, katere je bilo sedem velikih komadov na Ely, Minn., kjer se železnica neha, pa tudi cesta. 60 milj od tu se namreč že prične Kanada. Rekli ali čudili se boste, kako da zavzemajo moji filmi toliko prtljage. Čakajte, da vam to razjasnim. Ravno pred odhodom sem si nabavil posebne aparate za, spremljanje domovinskih slik. Vse slike, katere kažem, sem opremil z našimi lepimi pesma-mi, tako da postanejo te slike oživljene in gledalci imajo toliko več užitka. Res je težavnejše potovanje in je te robe ^a dober avtomobil, a slike so pa tudi toliko več vredne za pogledat. Ko se vrnem, vam bom v'Clevelandu priredil cel koncert brez godcev. Sijajna, je bila prireditev v So. Chicagu v Hrvatskem domu, v hrvatski naselbini. Vršila se je po načinu, kakor zgorej omenjeno. Vsi so bili mnenja, da se kazanje slik ponovi prej ko mogoče. Tudi tukaj v Minnesoti je veliko zanimanje. V nekaj dneh bo videl slike ves železni okraj in 6. Če hočejo sorodniki prirediti maja bom zopet doma in vam bom pokazal na slikah, kakšna je Minnesota. Tukaj bom slikal te naselbine in pokrajine, rudnike in kar je zanimivega, da, vam pokažem, kako žive tukaj naši ljudje. Je jako zanimivo. Naj bom doma ali na potovanju, vedno lahko delam za narod. Torej če sem odsoten dejansko, pa sem vseeno z vami v duhu in delam za vas, naše odjemalce. Držito se naših domačih trgovskih podjetij. Lepe pozdrave vam vsem skupaj pošilja iz daljne Minnesota. Anton Grdina. Ce verjamete al' pa ne. veselih časih. Ne pozabite, da je pričetek koncerta točno ob osmih zvečer. Upoštevana bo točnost. Jos. Blatnik. Nobeno stvar lovec tako ne časti in obrajta kot svojega psa. Lovec ima v čislih razne stvari po temle redu: najprej je (seveda) on, potem je njegov lovski pes, potem je puška, potem je fajfa, potem je ohajčan, potem so klobase, potem pa dolgo nic in potem pride njegova žena in otroci. To mu je prirojeno, zato mu tudi v greh ni šteto in ne v zamero, dasi pride včasih do pre-kinjenja diplomatičnih razmer med njim in ženo. Ta stvar se navadno poravna tako, da si na-toči jager pa,r kvortov ohajčana, vzame nekaj suhih klobas, sname s stene puško, pokliče psa in gre na lov. Ko pride zvečer na smrt utrujen domov, je pa že vse pozabljeno, vsaj za en dan ali dva. Moj namen danes je, da P0' vem, kakšne pse imajo lovci in kaj vedo o njih povedati. Sedel sem nekega večera v družbi na-ših slavnih jagrov in razume se, da se ni govorlo o politiki ali presiji, ampak samo o lovu, 0 divjačini in bistrem razumu lovskih psov. Tako začne eden slavnih ja-grov pripovedovati: "Imel sem nenavadnega psa. Ko je šla nekoč moja žena za par tednov na farme in sem hodil jaz v restav-rant na( hrano, sem dal psu vsak dan po dva krajcarja in mu rekel, naj gre h peku in naj si tam kupi hlebček kruha. Prinesel S& je točno domov in ga v kotu mir" no pojedel. To se je godilo ves teden. Nekega dne pa pride domov pes brez hlebčka. Prihodnje jutro tudi. Tretje jutro tudi. čudil sem se in sklenil pi'e" iskati vzrok te izpremembe. sem mu dal prihodnje jutro z°" pet dva krajcarja, sem odšel z*1 njim. Vidim vse lepo: pes gre ^ peku, položi denar na mizo in dobi svoj hlebček kruha. Zgra-bi ga z zobmi in odide. Vendar čudno: ne gre naravnost domov, ampak zavije v drugo ulico-Kam? Odide v neko dvorišče, JaZ pa za njim. Tam na dvorišču leži star in bolan pes. Moj Ner° mu ljubeznivo položi hlebček kruha k nogam in se oddal J1 skromno, kakor je prišel." Vsi poslušalci so kar zijali i'1 občudovali plemeniti nagon tcgiV čudovitega psa. Samo eden M' cev ni bil prav nič presenečen-"To ni nič," pravi ta in si prižge pipo. "Morali bi videti šele mojega psa,. Ime mu je Paša. Kef pa vidim, da mislite, da ni mocl najti bolj pametnega psa, smatram za svojo dolžnost, da vam nekaj povem tudi o mojem Pa' šatu. Tudi moja žena je nek00 odšla, na počitnice in tudi moje'' mu Paši sem dajal vsako jutr® po dva krajcarja, da si je kup1' hlebček kruha. Povedal sem Pe' ku, da bo prišel moj Paša vsak0 jutro po hlebček in naj mu da. Pes pa; ni prinesel kruha domov,in sem mislil, da ga že ka1 po potu domov poje. Ko pa. nekega dne srečam peka, mi ta Pra' vi: 'Zakaj pa ne pride vaš PcS po kruh?' — 'Kako to?' mu <>d: govorim. 'Da, že pet dni ga Jli bilo po kruh,' mi odgovori Pe^ 'To pa vendar ni mogoče,' sen1 mu odgovoril, 'saj mu dam vendar vsak dan po dva krajcarja- 'Tako je, pa nič drugače,' Je odgovoril pek in šel naprej Zato sem, dragi lovci, sklen1 opazovati svojega psa. In ka> mislite, sem dognal? Moj Pafa je vzel od mene dva krajcarja in zletel na vrt. V najbolj skrite1*1 kotičku med gostim grmovje^1 se je skril in tam zakopal dena1' Tako dela vsak dan. Ko i«* zbranih dvajset krajcarjev, J1 izkoplje, odhiti z njimi k mesa1'' ju. in — si kupi klobaso." il '* Pet oseb je bilo včeraj ubitih v Akronu v avtomobilskih nezgodah. "Kaj moramo storiti, da do^1" rao odpuščanje grehov?" vpra^ katehet učenčka. "Grešiti moramo!" AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 26TH, 1932 Kaj bo v soboto v Euclidu? Nekaj za nas, uboge trpine, da se bomo zopet enkrat pošteno in Poceni zabavali. Doma bi človek otopel v teh slabih časih, zato je Pa treba nekaj razvedrila in pa da se skupno v veseli družbi kaj Pogovorimo. Ker je pa za kaj takega potrebno nekaj novega, si 3e pa društvo "Naša zvezda" nadelo to delo. Kakor sov am bile lansko leto naše igre po volji, ta-ko bo tudi v soboto 30. aprila uprizorjena lepa šaloigra v treh dejanjih in sicer na odru fare sv. Kristine na Bliss Rd. Igrali bomo šaloigro "Davek na samce," ki je tako smešna, da se boste smejali tudi še drugi dan. Naš mešetar Lipe jo bo tako ttojstersko izvršil, da ga boste hoteli še ponovno videti na odru. I" Pa Gašper in Blaž! Oh, saj vam ne smem povedati, kaj vse bosta pretrpela, uboga samca. Videli boste tudi, kaj zamore roka samouka, kako lepo je nanovo preuredil oder in pa krasno sliko naš član, Konrad Flos. Pa da ne pozabim naše mladi-ne, ki bo nastopila med dejanji. In vse to bo tako poceni, da se lahko vsak udeleži. Samo 35c bo vstopnina. Godba — no, to se pa samo ob sebi razume, da bo taka, da se bo vrtelo vse, staro in tolado. Nobenemu ne bo žal, ki se bo udeležil. Gospodinje pa že naprej opozarjam, naj si vse pripravijo za nedeljo, da boste v soboto večer bolj brez skrbi sedele ln pa vaše možičke pripeljite seboj. Na svidenje v soboto 30. aprila v šolski dvorani fare sv. Kristine na Bliss Rd. Vljudno vas vabim, v imenu društva "Naša zvezda." Gusti Zupančič. vestFiTdomovlne POSLOVENIL DR. A. H.; CARSKI SEL —Ranjeni merjasec ga je vrgel na tla. Pred dnevi se je v okolici Dol. Težke vode proti Novi gori na Dolenjskem vršil lov na divje prašiče, katerih se je Precej priklatilo od nekod. Zver-Jad je prepodena divjala po gozdu, padel je seveda tudi marsi-kak strel. Pri tej gonji je eden lovcev obstrelil eno teh nevarnih zverin, katera je končno zbežala iz gozda in lomastila čez Polje proti vasi. V tem- času je Prišel iz svoje hiše, ki stoji v Dol. Težki vodi v bližini gozda Plantan Ivan. Opazil je, da drvi nekaj prašiču podobnega Proti njemu. Spoznal je, da je rnerjasec. Urno je pograbil mo-tiko in z njo mahnil po prašiču, ki je bil že čisto blizu. A zver Je bila urnejša kot on. Z vso silo se mu je zakadila med noge, Ka podrla na tla in mu zasadila svoje čekane v desno nogo. G. Plantan je pričel klicati na po-moč. Na njegov klic je priteklo nekaj sosedov z raznim poljskim orodjem, s katerim so nevarno zverino potolkli. G. Planina so takoj odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kan-diji. Rana sicer ni tako nevar na, vendar je treba paziti, da se ne pritakne kakšno zastruplje-nje. Betty Gray mrtva V nekem močvirju v Pennsyl-vaniji so našli truplo neke mlade ženske, o kateri se sumi, da je Betty Gray. "J/eč detektivov se Je podalo iz Clevelanda v Penn-sylvanijo, da doženejo identič-nost trupla. Betty Gray je bi-la najbolj važna državna priča v obravnavi proti Hymie Mar-tinu, ki je bil obtožen, da je Umoril bivšega republikanskega councilmana Wm. Potterja. Radi njenega pričevanja je bil Hy-nne Martin obsojen v dosmrtni zapor. Po pričevanju je pa Betty Gray na< skrivnosten način Rinila, in vse iskanje detekti-Vov je bilo zaman. V soboto je Pa neki dijak v bližini Linesville, a-> iskal razne kače, ko je zadel ob neko žensko truplo. Vrat J1 Je bil prerezan in glava razbi-Glasom izjave koronerja, je koralo truplo ležati že tri mese-Ce v močvirju. "Toda,, Sangara, v taborišču je več tisoč ujetnikov in ti praviš, da ne poznaš Mihaela Stro-gova." "Ne," je odgovorila ciganka in v njenih očeh se je zalesketa-lo divje veselje, "jaz ga ne poznam, toda njegova mati ga pozna! Ivan, njegovo mater bo treba prisiliti, da govori!" "Jutri bo govorila!" je vzkliknil Ivan Ogarev. Nato je podal ciganki roko, ki jo je poljubila. To je pri severnih narodih navadna vljudnost in ni znak suženjske podložnosti. Sangara se je vrnila v taborišče. Poiskala je prostor, kjer sta bili Nadja in Marfa Strogo-va, ter ju je opazovala vso noč. Stara ženica in mladenka nista spali, četudi sta bili zelo utrujeni. Bdeli sta zaradi prevelike vznemirjenosti. Mihael Strogov je bil živ, toda ujetnik kakor onidve. Ali je za to vedel Ivan Ogarev, in ako ne, ali ne bo izvedel tega? Nadja je mislila samo na to, da je njen spremlje-vavec živ, on, o katerem je bila prepričana, da je mrtev. Marfa Strogova pa je gledala dalje v prihodnost, čeprav se ni bala zase, je imela vendar dovolj povoda, da je trepetala za svojega sina. Sangara, ki se je priplazila zelo blizu obeh žen, je ostala on-di več ur in poslušala . . . Slišati ni mogla ničesar. Kakor da bi Nad j i in Marfi Strogovi ukazovalo neka.j skrivnostnega, naj bosta previdni, nista spregovorili niti besedice med seboj. Drugi dan, 16. avgusta, okoli desete ure zjutraj so kraj tamo-rišča zabučale trobente. Tatarski vojaki so hiteli pod orožje. Iv?.n Ogarev je ostavil Zabe-djero in prihajal s številnim spremstvom tatarskih častnikov v taborišče. Njegovo obličje je bilo bolj mračno kakor po navadi in v njegovih potezah se je izražala nema jeza, ki je čakala samo prilike, da plane na dan. Mihael Strogov, ki je bil pomešan med gručo ujetnikov, ga je videl jezditi mimo. čutil je, da se bo pripetila kaka nesreča ; zakaj Ivan Ogarev je sedaj vedel, da je Marfa Strogova mati Mihaela Strogova, stotnika carskih slov. Ko je Ivan Ogarev dospel v taborišče, je stopil s konja in jezdeci njegovega spremstva so napravili širok krog okoli njega. Tedaj se je približala Sangara in mu rekla: "Nič novega ti nimam povedati, Ivan." Ivan Ogarev ni odgovoril ni česar, ampak je dal samo kratko povelje enemu izmed častnikov. Kmalu nato so se začeli vojaki brezobzirno gnesti med vrste ujetnikov. Nesrečneže so tepli biči ali suvali z drogovi sulic m jih priganjali, da so hitro vstali in se uvrstili kraj taborišča. četverna vrsta pešcev in konjenikov je stala za njimi, da nihče ne bi mogel pobegniti. Vse je utihnilo. Na znamenje Ivana Oga.reva se je Sangara obrnila proti gruči, v kateri je stala Marfa Strogova. Stara Sibirka je videla, da koraka proti njej. Vedela je, kaj se bo zgodilo. Zaničljiv nasmeh se ji je pojavil na ustnicah. Nato se je sklonila k Nadji in ji dejala tiho: "Ne smeš me več poznati, hčefka moja! Naj se zgodi, karkoli hoče, in naj bo ta poskušnja še tako težka, niti besedice niti kretnje! Gre zanj in ne zame!" Tedaj je Sangara stopila pred starko, je pogledala trenutek in ji položila roko na ramo. "Kaj mi hočeš," je dejala Marfa Strogova. !" je odgovo- "Pojdi z menoj rila Sangara. Porinila jo je, z roko in jo gnala' na sredo prostora, ki je bil pred Ivanom Ogarevim. Mihael Strogov je napol mižal, da ga ne bi izdal sijaj njegovih oči. Ko je Marfa Strogova prišla pred Ivana O ga reva, se je vzravnala, prekrižala roke in čakala. "Ali nisi Marfa Strogova?" jo je vprašal Ivan Ogarev. "Da," je odgovorila mirno stara Sibirka. "Ali se spominjaš, kaj si mi povedala, ko sem te pred tremi dnevi spraševal v Omsku?" "Ne." "Torej ne veš, da je tvoj sin Mihael Strogov, carski sel, potoval čez Omsk?" "Ne vem." "In mož, ki si ga na poštni postaji imela za svojega sina, ni bil on, ni bil tvoj sin?" "Ta ni bil moj sin." "Ali ga nisi pozneje videla med temi ujetniki?" "Ne!" "Ako bi ti ga pokazali, ali bi ga spoznala?" "Ne." Pri tem odgovoru, ki je izražal njen trden sklep, da ne bo priznala ničesar, se je v množici zaslišalo tiho mrmranje. Ivan Ogarev ni mogel zadržati grozeče kretnje. "Poslušaj," je dejal Marfi Strogovi, "tvoj sin je tukaj in takoj mi ga boš pokazala!" "Ne!" "Vsi možje, ki so bili ujeti v Omsku in Kolivanu, bodo korakali pred tvojimi očmi in ako ne boš pokaizala Mihaela Strogova, boš "dobila toliko udarcev s knu-to, kolikor mož bo stopalo mimo tebe!" Ivan Ogarev je vedel, da neukrotljiva Sibirka ne bi govorila, naj bi ji še tako grozili, naj bi jo še tako grozno mučili. Da izsledi carskega sla, ni računal nanjo, ampak na Mihaela Strogova samega. Zdelo se mu je nemogoče, da bi se mati in sin ne izdala nehote s kako kretnjo, ko bosta drug poleg drugega. Ako bi se bil hotel polastiti samo carjevega pisma, bi bil lahko ukazal, naj preiščejo vse ujetnike. Toda Mihael Strogov je pismo morebiti prebral in ga potem uničil. Ako ga ne bi spoznali in bi dospel v Irkutsk, bi gotovo prekrižal njegov načrt. Izdajavec je torej moral dobiti ne samo pismo, ampak tudi sla. Nadja je slišala vse. Sedaj je vedela, kaj je bil Mihael Strogov in zakaj je hotel skrivaj prehoditi napadene sibirske pokrajine! Na povelje Ivana Ogareva so ujetniki korakali drug za drugim pred Marfo Strogovo, ki je stala mirno kakor kip. V njenem pogledu se je izražala najpopolnejša hladnokrvnost. Njen sin je bil med zadnjimi. Ko je stopal pred svojo materjo, je Nadja zamižala, da ne bi videla ničesar. Mihael Strogov je bil navidezno brezbrižen, toda dlan mu je krvavela radi nohtov, ki so se '■sapičili vanjo. Sin in mati sta porazila Ivana Ogareva! Sangara, kij je stala blizu njega, je izgovorila samo besedico: "Knuto!" "Da!" je vzkliknil Ivan Ogarev, ki se ni mogel več premagovati, "knuto stari čarovnici, dokler ne pogine!" Tatarski vojak s strašnim bičem se je približal Marfi Strogovi. Knuta, je napravljena iz več usnjatih jermenov, ki imajo na koncu privezane stremene, spletene iz železne žice. Kdor je obsojen na sto udarcev s takim bičem, ta je obsojen na smrt. Marfa Strogova je to vedela, a vedela je tudi, da je nobena muka ne bo prisilila, da bi govorila. Pripravljena je bila, žrtvovati svoje življenje. Marfo Strogovo sta zgrabila dva vojaka, in jo podrla na kolena. Raztrgala sta, ji obleko na hrbtu, da je bil razgaljen. Nekoliko palcev pred prsi sta ji nastavila konico sablje. Ako bi od bolečine omahnila, bi jo ostro orožje moralo prodreti. Tatar s knuto je bil pripravljen. čakal je. "Udari!" je - velel Ivan Oga- rev. Bič je zažvižgal po zraku . . . Toda preden je mogel udariti, je močna roka izvila Tataru knuto iz pesti. Mihael Strogov je bil tu! Ob strašnem prizoru je vse vzkipelo v njem. Na išimski postaji, kjer je bič Ivana Ogareva zadel njega, se je premagal, tukaj pa, kjer naj bi bila te-pena njegova mati, se ni mogel obvladovati. Ivan Ogarev je dosegel svoj namen. "Mihael Strogov!" je vzkliknil. Stopil je naprej in dejal: "Aha, mož iz Išima!" "Da!" je odgovoril Mihael Strogov. In vzdignil je knuto in z njo usekal Ivana Ogareva po obrazu. "Udarec za udarec" je dejal. "Dobro si mu vrnil!" je vzkliknil neki gledavec, ki se je srečno zgubil v splošni zmešnjavi. Na Mihaela Strogova je planilo dvajset vojakov, da ga umore. Toda Ivan .Ogarev,ki se mu je izvil besen in. bolesten krik, jih je zadržal z odločno kretnjo. "Ta človek se mora prihraniti emirjevemu pravosodju," je dejal. "Preiščite ga!" Pismo s carjevim pečatom so našli na prsih Mihaela Strogova, ki ni imel časa, de< bi ga uničil. Izročili so ga Ivanu Ogare-vu. Gledavec, ki je izgovoril besede: bil Alcide Jolivet. On in njegov tovariš sta se ustavila v taborišču pri Zabedjeru in sta bila priči tega prizora. "Prekleto so čvrsti ti severni ljudje" je dejal Harryu Bloun-tu. "Priznajte, da se je treba opravičiti pri najinem sopotniku. Korpanov je vreden Strogova. Dobro je poplačal razžalitev v Išimu!" "Da, povrnil jo je v resnici dobro," je odgovoril Harry, "toda Strogov je izgubljen. Glede na njegov načrt bi bilo morda bolje, da bi se te razžalitve ne bil še spomnil." "Ali naj pusti, da njegova mati pogine pod! knuto?" (Dalje prihodnjič) -o- Štirje brati ubiti v železniški nesreči Canton, New York, 25. aprila. štirje brati, eden izmed njih metodistovski pastor, ki je bil na potu k službi božji v novi fa-ri, katero je pravkar dobil, so bili ubiti na železniškem križišču. Mrtvi so Otto, Zaharija, Louis in Charles Helvie Njih spremljevalec je bil samo ranjen. Italija ne bo gradila vojnih ladij Rim, 25. aprila. Diktator Mussolini je odredil, da Italija v prihodnjem fiskalnem letu ne bo gradila nobenih vojnih ladij. Dne 1. julija bodo ustavljena vsa tozadevna dela, in se ne bo gradilo, dokler ne bo končana razorožitvena konferenca. Kongresmane skrbi za-ključitev kongresa Washington, 25. aprila. V kongresu se je začelo govoriti, da se zaključi zasedanje kongresa. Kot znano, se vršijo v juniju mesecu predsedniške konvencije obeh večjih političnih strank. Pričakuje se, da bo zasedanje zaključeno 10. junija. MALI OGLASI Pozor! Tem potom se opozarja vse one, ki so imeli v predprodaji vstopnice za koncert društva "Cvet," da iste vrnejo, da bo mogoče urediti račune. — Gašper Segulin, tajnik. 2500 brivcev je zaštrajkalo Dobro si mu vrnil!" je v New Yorku. Okna naprodaj šest čevljev visoka, 3 in pol široka. Okna imajo 16 steklenih komadov, 50c. Pripravno za farmarje. Vprašajte pri J. Nosse, 1245 E. 55th St. (100) V najem se odda trgovski prostor s stanovanjem ali brez. Je jako dober prostor in pripraven za vsako trgovino, ker je v bližini novih tovaren. Vprašajte na 840 Babbitt Rd1. (99) Naprodaj sta dve hiši, ena 10 sob, druga 6 sob, kopališče. Lot 175 čevljev: dolg. Prodati se mora radi zapuščine za samo $5500. Vprašajte na 1366 Marquette Rd. Mr. J. Tisovec. Hiše se nahajajo na 74. cesti. Stanovanje se odda v najem jako poceni, 5 sob, zgo-rej. 1087 Addison Rd. (100) THE OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Office By STANLEY DO£, FIX ME L)P„ )\)E 13EEN AUCT)OK,EERIN^ OVER. AT STAGNATION CENTER - AFTER TALKING,COAVINQ AND MY SOMC? At-JD PANCE^ ALL 1 ©OT WAS A PAIN VIM_t>VNECK' 1 "THOUGHT You KNEW "THAT DISTRICT— NOTHlNS, MOVED OVER. "THERE SINCE "THAT TOR MAD o^ )N )884 BLEW THE O V THAT WINDY AUCTIONEER RETURNS HOME FROM A STRENUOUS CAM FAl<5A) OLiTOP TOWN ^ ^ © 1932 Lee W. Stanley Central Press >9-3« POSEBNOSTI! Funt najboljše slanine, in 2 funta mehkih jeter, samo.......25c Riževe klobase, 5c komad ali šest za____25c Ledice, srca, vampi,. T2c Okusne vinarice, — 12c Kislo zelje, tri funte za 10c Sedaj imamo tudi veliko zalogo solatnega olja. To olje je najfinejše vrste in se prodaja galona, za samo 69c. Vsak petek imamo sveže ribe. Se toplo priporočamo odjemalcem za obilen obisk. MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. 1132 E. 71st St. Hiša naprodaj na 8&0 Herrick Rd., blizu St. Clair Ave. in East bulevard. šest sob, za eno družino, deloma zidana, moderna hiša, blizu cerkve in šole. Garaža za dva avtomobila. Se poceni proda. Odprto v soboto in nedeljo. Naprodaj je farma, 50 akrov, ali se pa zamenja za posestvo v Clevelandu. 12 akrov trte, vse orodje. Pozve se na 1245 E. 55th St. Farma se nahaja v Genevi, ob tlakani cesti. (100) Peči naprodaj Proda se več, še malo rabljenih peči (combination). Jako poceni. Oglasite se na 6614 Bliss Ave. Tel. ENdicott 4613. (99) VESELICA I Naznanilo preselitve! Cenjenim rojakom naznanjam, da sem se preselil iz 6207 Bonna Ave. na 6705 Bliss Ave. V slučaju, da potrebujete barvati vašo hišo ali stanovanje papirati, se vam priporočam, ker vsa dela izvršim po dosti nižjih cenah, kot so bile dosedaj. John Mramor, 6705 Bliss Ave., vogal 67. ceste. (98) Striženje las po najnižjih cenah V tem času depresije boste gotovo veseli, ako veste, da dobite striženje las po cenah, ki so primerne tudi za depresijo. Te cene vam nudita poznani briv-nici Nick Bohar 6023 St. Clair Ave. in Frank A. Gredence 6124 St. Clair Ave. Fantom in možem ostrižemo lase za 25 centov, ali pa prvovrstno striženje las 50 centov. Oboje je najboljše, kar morete dobiti za ta denar. Striženje las za ženske 35 in 50 centov. Se toplo priporočata. (102) Želim dobiti dobro slovensko gospodinjo, bodisi vdovo ali dekle, od 30-40 let. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (99) 2 e E bo popoten uspeh, oglašate v ako jo "AMERIŠKI DOMOVINI" i? I I V I I I! Ako hočete imeti lepo, nanovo papirano in moderno prenovljeno stanovanje, pet zračnih sob, podstrešje, klet, se oglasite pri Marjanci Kuharjevi, 1123 Adison Rd. Stanovanje se nahaja v isti hiši zgorej in se odda prav poceni pravi družini. (Tues. Sat.) SLOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. GREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. Društva imajo izjemne cene na oglasih! J m il M I te r® Ra »a te te t® s® »a Ra Pai P® te m m te m m R« Ra Pa te te te teteteteteteRaRateRsRatetetetete % I dober premog! © To&na postrežba! ® The Ilill Coal Co. ® 1261 MARQUETTE KB. rff. SUrl CimparmnDOvl proitorl ^ IIEnderson 5798 M FRANK ARKO, zastopnik K tter. Js j it 28. POGLAVJE Mir Pod ravnatelj Mejdrum oči-vidno ni mogel pričakovati trenutka, da vidi osebno benediktinskega opata,, kakortudi da si ogleda samostan sam. Bag radi te svoje radovednosti je spremljal Gilmartina dva dni kasneje v Alderborough. Irec, ki je moral predložiti opatu v podpis nekatere listine, ki so se nanašale na slučaj, je bil druščine vsekakor vesel, posebno ker je predvideval, da se bo staremu uradniku lahko smejal, ko bo pripovedoval o sprejemu v samostanu. Za_to je imel priliko že, ko je postavil pred nju na mizo v mali knjižnici oče-gosti-telj podstavek s prepečencern. dvemi kozarci ter zaprašeno steklenico. "Poslednji Mohikanec!" je svečano izjavil oče Massey. "Oče-kletar ga je našel le slučajno — poslednji ostanek daru, ki nam- ga je pred leti poslal nek španski veljak." "O, saj ga je škoda odpreti," je ugovarjal Gilmartin. "Še večja škoda, ako ga kje pozabimo," je dejal oče Massey. "Kdo pa je bolj poklican, da ga položi k počitku, kakor baš vidva? škoda, da ni navzočen še uradnik, ki je odpotoval v Dieppe." Meldrum se je smejal: "Bojim se, da bi bili razočarani. Pennell se krepča namreč samo z mlekom." "škoda!" je vzkliknil oče-go-stitelj. Meldrum je kar izbulil oči začudenja. Gilmartin se je zasmejal in dejal: "Oče Massey, gospoda Meldruma ste sedaj presenetili! Po njegovem mnenju bi vi vsekakor morali oznanjati prohibicijo" "Sledim vzgledu našega ustanovitelja, sv. Benedikta," je dejal oče Massey, medtem ko je odmašil steklenico in nalil kozarca, "ki je pridigal vzdržnost, a ker v tem ni uspel: zmernost!" "Pri Bogu, prav imate," je vzkliknil Meldrum medtem ko je srknil rumeno tekočino iz kozarca. Med splošnim smehom je vstopil opat. Tudi Don Chavas-se se je smehljal ter podal Gil-martinu roko. Ko je pa čul Meldrumovo ime, je vprašal: "Gospod je tedaj rešitelj mojih bratov? Pripovedovali so-mi o vaši dobroti j i vosti napram njim." Meldrum je bil kar ves zmeden in ni mogel priti do besede: "O, saj ni vredno omenjati. Jaz — jaz — " Stresel je opatovo roko tako, da. bi bil gotovo šibkejšega možaka kar prevrnil. "Bog vas blagoslovi!" je odvrnil opat. "Hvaležni so vam in deležni ste njih molitve — kakortudi moje." Podravnatelju se je vshičenja kar tresel glas, ko je dejal: "Nikdar ne bom pozabil onega prizora. Stisnjeni v kotu so peli psalme in — " Meldrum ni mogel nadaljevati. Priskočil mu je na pomoč opat, ki je dejal z nekako vsakdanjim glasom: "Gospod Gilmartin, gotovo ste mi prinesli listine v podpis." "Da, prevzvišeni," je odgovoril Irec. "Vsekakor vas nočemo predolgo zadrževati." "Oče Massey," je svetoval opat. "Gospod ravnatelj bi si najbrže rad ogledal medtem samostan." "Zelo bi me zanimalo," je dejal Meldrum ter vstal. "Morate pa se vrniti semkaj," je dejal opat hudomušno, "da pomagate gospodu Gilmartinu zmernosti!" Nato je opat začel podpisovati listine, ki jih je Gilmartin Listine so bile kmalu podpisane in ko jih je Gilmartin pospravil, sta se vrnila tudi oče-gostitelj in Meldrum. "še nikdar v svoji službeni dobi, prevzvišeni," je dejal Gilmartin, "nisem tako slabo krmil voza, kakor v tejle zadevi." Opat je povabil podravnate-lja,, naj sede, a očetu-gostitelju je namignil, naj natoči kozarec. Tudi oče Massey je na opatov migljaj prisedel. Nato je Don Chavasse dejal: "Sicer mi vaši prejšnji slučaji niso znani, ne morem si pa misliti ,da bi tega mogli bolje razrešiti, kakor ste ga v resnici. Ne razumem, kje bi bili zagrešili kako pomoto." "Takoj spočetka že," je zatrdil Gilmartin, "pa skoro vse do konca." "Saj vendar niste imeli nobene -oporne točke." "Nasprotno, saj sem imel mrtveca na waterlooškem mostu. Moral bi vendar priti do pravega zaključka, ko sem enkrat spoznal mrtvečevo perilo." "Kedaj pa ste začeli slutiti resnico?" je vprašal oče Massey. "Za vami šele, menim," se je smehljal Gilmartin. "šele potem, ko sva bila z bratom Hubertom napadena v gozdu." "In jaz sem, bil tedaj prepričan, da sumite mene!" je vzkliknil oče Massey. "Ne. Opustil sem to sumnjo bag tedaj; prepričan pa sem bil, da veste mnogo več — ali pa vsaj, da sumite več, kakor ste mi povedali." "Vsekakor — a gotov pa nisem bil," je pristal oče-gostitelj. "Do tedaj sem taval v temi. Oni večer pa sem prišel do zaključka, da ne bi mogel noben pameten človek storiti to, kar je storil Baumgartner, namreč, da bi šel zopet sam v gozd, ko je bil tamkaj že enkrat napaden. Pa naj bi le bil raztresen, vendar — moral sem priti de dvoje razlag. Prvi napad zjutraj bi utegnil biti resničen —■ ali pa tudi le kritje tajnega sestanka, ker je baš tedaj prišel na mesto oni novinc. Potem sem tudi ugotovil, da so bile poškodbe le malenkostne nekako nameravane. Dogodki zvečer pa so me spravili za nekaj trenutkov v dvome, priznati moram — ker se je Baumgartner vrnil dozdevno zelo poškodovan. Kasneje pa se mi je začelo jas-niti in sem ugotovil, da sem mu poškodbe povzročil tekom napada, v gozdu jaz sam. Seveda v prvi zadregi se je odpeljal z ostalimi, a potem se je domislil, da. s tem izgubi vse, kar si je že tu pridobil. Vsled tega se je tudi pustil vreči raz tovorni avtomobil. Zelo dobro je to preračunal,, ker s tem si je pridobil precej sočutja, a sočutje je najboljši protistrup za sumnjo, da nalašč istega pretirava. Izobražen Nemec je pač kakor vsak drug človek, čim se nauči kakega jezika, bo skušal, da ga kolikor mogoče izpopolni in ga govori tako, kakor ga govore domačini. Baumgartner pa je storil ravno nasprotno. Sedaj na primer že vem, da govori iz-borno angleški z le malenkostnim tujim naglasom. Najbolj pa me je osupnilo, ko so mi hoteli izprazniti žepe v White-chapelu. Vendar si niso mogli misliti, da sem dobil kaj važnega pri Wylie-ju?! Kar je imel ta, so mu že ukradli! Tedaj so bili vsekakor prepričani, da sem prestrigel kako pošiljko tu v samostanu. In to so iskali v mojih žepih! Nekdo jim je moral tedaj tu o tem povedati! Kdo? Najprej sem sumil vas, oče Mas- sey, ker edino vi ste me spoznali. Vendar sem takoj ovrgel to sumnjo, ker sem ugotovil, da vas je avtomobil resnično povozil in tudi ker sem se domislil, da sem takoj po prvem napadu povedal Baumgartnerju sam, zakaj sem prišel v samostan." "Kedaj pa ste bili svojih zaključkov brezpogojno gotovi?" je vprašal Massey. "šele, v zadnjem trenutku," je odvrnil Gilmartin. "Vsaj v celoti. Zato tudi neobičajni sestanek v molilnici. Pričakoval sem vesti iz Londona. Vidite, hotel sem biti navzočen, ko prispe odposlanec iz Einsiedelna semkaj. Vendar se ni prizor razvil v moje popolno zadovoljstvo. Tudi aretacija onega možakarja v Highgate mi ni bila dokaz, šele drugi dan sem namreč izvedel, da je dozdevni odposlanec iz Einsiedelna na poti v prenočišče oddal nek brzo-jav. Tedaj sem bil gotov, da ni bil poslan brzojaV nikomur drugemu, neg;o onemu, ki so ga moji možje aretirali po noči v samostanu sv. Jožefa v Highgate. Vlovil pa se je v past, ker dozdevnemu menihu nisem povedal, da bo policija nadzorovala samostan. Niti Williamsu nisem tega povedal. "Tedaj sem svoje načrte oziroma zaključke docela spremenil, še posebno, ko sem pomislil na obisk tujcev pri Baumgartnerju. Te pa ste vi, ole Massey, prepodili. Drugi dan- sem med-potoma natančno opazoval svojega varovanca ter zapazil, da si je pristrigel lase šele v zadnjem lasu, tako da, je imel odrezke teh še na* suknjiču. Pod šminko na obrazu pa sem tudi opazil črnico pod očesom, katera je bila posebno zamen je za nekega Otona, vsaj kolikor mi je Hoskins pripovedoval. Ta črnica je bila posledica dotikljaja z roko brata Huberta ali pa mojo. Bodite prepričani, da sem ob prihodu semkaj pazil kakor še nikdar v svojem življenju. Takoj me je osupnilo, ker sem ugotovil, da vam ni odvrnil novodošlfee vašega pozdrava, latinski in na re-dovniški običaj." Oče Massey se je udaril po kolenu: "Ves čas sem se čudil, dali ste to opazi- j li?" "Vsled vaše spretnosti sem TRETJE to kapljico in ker so- tudi njemu znane vse potanjkostj slučaja, naj mi bo dovoljeno, da njega predlagam kot govornika." Irec je segel po steklenici in si nalil kozarec. "Kar je res, je res," jo dejal dobrodušno Meldrum, "izvrstna kapljica!" Po kratkem molku je pričel pripovedovati: "Moje informacije se predvsem oslanja-jo na podatke, ki smo jih prejeli iz raznih virov, a tudi na dokumente, ki smo jih zasegli v hiši na Three Colt cesti. Najbrže pa je mnogo listin zgorelo prili-kom požara v Golders Green-u. Nu, stvar je približno sledeča: V Einsiedelnu se jo izvedelo, da namerava, odpotovati oče Baumgartner semkaj. Takoj je prispela ta novica na Angleško. Na kolodvoru je pričakoval očeta Baumgartnerja njegov lasten bratranec, Julij, ki ni bil nihče drugi nego vodja mednarodne družbe in ki je nastopal tu pod raznimi imeni, kakor Hoff-meyer, Gottschalk itd. Ubogi menih ni niti slutil, s čim se peča njegov sorodnik, pa mu je drage volje sledil v Golders Green. Najbrže sta slučajno govorila tudi o iznajdbi, pa je Julij želel videti načrte." "Oprostite," se je vmešal oče Massey." "Zdi se mi, da je gospod Gilmartin dejal, da je Gottschalk živel v neki drugi hiši, v kateri je stanoval tudi mladi inženir. Ne razumem, zakaj ga ne bi bil peljal s seboj tjakaj." "Vsekakor bi bilo to zelo neprevidno," je pripomnil sam opat. "V hiši je stanovalo poleg njega še mnogo drugih — ona druga pa je bila glavni stan družbe, kjer so lahko počenjali nemoteno, kar so hoteli." (Dalje prihodnjič) ?ETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NADVSE LJUBLJENEGA OČETA Joseph Klemenčič ki nas je za vedno zapustil in se preselil v večnost 26. aprila, 1927. Že peto leto dolgih dni v grobu tam počivaš sam, grenka žalost srca stiska ni tolažbe najti nam. Le besedo samo eno mi bi čuli radi spet, radi slišali bi enkrat ustnic Tvojih spet šepet. V spominu nam ostaneš vedno, ljubi naš predragi oče, v upanju, da bo nas združil enkrat skupaj ljubi Bog. Žalujoči ostali: Otroci. Cleveland, O., 26. aprila, 1932. V SPOMIN OBLETNICE SMRTI bil lahko tudi navzoč ob sestan- j NAŠEGA LJUBLJENEGA IN ku obeh dozdevnih menihov. Nu, NEPOZABLJENEGA SINA IN saj se spominjate! Zdelo se jei BRATCA celo meni docela neredovniško!" bil že teclaj prijel - čemu ste še odla- "Jaz bi ju za ovratnik -šali?" "Predvsem sem smatral neizogibnim, da se posvetujem z očetom opatom. Morebiti pa sta vendarle še utegnila biti poštenjaka, a jaz v zmoti! Hotel sem pa tudi na vsak način počakati vesti, ki sta mi jih obljubila tovariša Meldrum in Pennell. Zaupal sem brezmejno v Meldrumovo srečo!" "Humf," je zagodrnjal slednji, "saj sem res' imel le srečo!" "Zelo mi je žal, ako vas moram prekiniti," je dejal opat vljudno, "vendar moram pa priznati, da sem jaz še v popolni temi. Vsekakor bi bilo najbolje, gospod Gilmartirl, da nam poveste dogodke od spočetka." "Seveda," je pritrdil Gilmartin. "Ker pa vidim, da se gospod Meldrum sam naslaja z zla- William A usee ki je umrl 26. aprila, 1929. Kruta smrt, čemu odvzela sina, bratca dragega? Kar najraje smo imeli vzela s tega si sveta. Leta tri je že minilo, kar odšel si proč od nas, črna zemlja Te pokriva, ran izbrisal ni nam čas. S cvetjem grob Ti okrasili v trajen bomo le spomin, rože s solzami zalili naših srčnih bolečin. Žalost tare naša duše, tužno bije nam srce, ko spominjamo ločitve, dragi William, Tvoje se. Žalujoči ostali: John in Mary Ausec, starši. Dragica, sestra; John, Ladislav, Charles, bratje. Cleveland, O., 25. aprila, 1932 tako je ime največjemu parniku Cunard Linije na katerem bo dne 15. junija potovalo veliko število elevelandskih in drugih slovenskih rojakov . . . Velikanski parnik . . . lepe udobne kabine . . . zelo znižane cene . . . ugodnosti na parniku in vlakih . . . potnike spremlja do Ljubljane MR. KOLLANDER . . . nobene skrbi s prtljago ali s čim drugim . . . nikakih stroškov v New Yorku ... z vlaka takoj na parnik . . . najboljša prilika za prijetno potovanje ... ne odlašajte, temveč se takoj oglasite. Vsa pojasnila in navodila dobite pri. August Kollander Co. 6419 St. Clair Avenue v Slovenskem Narodnem Domu Boj z orlom v avtomobilu v nevihti W. H. Buckner iz Little Rock, Ark., je vozil te dni z avtomobilom proti E! Dorado. Zunaj je vladala velika nevihta. Naenkrat trešči nekaj skozi steklo v ospredju, in začudeni Buckner dobi zdajci velikega, orla v naročje. Orel je začel divje napadati Bucknerja, ki se ni mogel braniti radi avtomobila. Komaj se mu je posrečilo, da je avto ustavil pred globokim prepadom, nakar je pograbil neko orodje in orla ubil. S perutnicami je meril sedem čevljev v premeru. V SPOMIN i I V 1 i i i i i i i i %m Prvovrstno grmičje in drevje po nizkih cenah! velikost po Hidrangeja (Hydrangea Paniculata)..........2-3 čv. 45*1? Hidrangeja (Hydrangea Arborescens) 2-3 čv. 45<' Španski bezeg (Philadelphus Virginals) ...2-3 čv. 50^ Bclcjagodnica (White Snowberry— Symphcricarpos racemsus) .............2-3 čv. 40^ Spirea (Anthony Water)...........................2-3 čv. 45^ Spirea (Collosa Alba)....... ......................2-3 čv. 40^ Spirea (Prunifolia)........................ ............3-4 čv. 55^ Spirea (Thunbergi ............................ 2-3 čv. 50<* Spirea (Van Houth) ......................................3-4 čv. 30^ Vajgelija (Weigelia) različnih vrst............3-4 čv. 50