Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 24. februarja 1957
Štev. 44. Leto XI. 'XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka uL 11 / Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
ieiemaeaeslU tkatitat
Delavnica in kurilnica državne železnice v našem obmejnem Mariboru sta dali mestu nekakšno železničarsko obeležje, tako da bi labko pritrdili tistim, ki pravijo, da je Maribor železničarsko mesto. Železničarji pa se morajo danes boriti z mnogimi socialn. težkočami. Verno zrčalo teh borb in stanovskih prizadevanj jo nudil nedvomno nedeljski občni zbor nacionalnih železničarjev v Narodnem domu. Na tem zboru so se razmotrivala in razglabljala vsa pereča socialna in stanovska vprašanja. V okviru teh razmo-trivanj je bilo glavno težišče železničarskih prizadevanj, ki jih najvidneje ter najuspešneje zastopa najmočnejša železničarska stanovska organizacija UJNŽB.
Delo te nacionalne strokovne organizacije je usmerjeno predvsem v pravcu »čuvanja dosedanjih prejemkov, kakor tudi v pravcu povrnitve izgubljenih pravic, bodisi socialnega ali gmotnega značaja. V preteklem letu so železničarji sicer dobili nekaj uredb, ki niso sicer prizadele železničarskih uslužbencev neposredno v njihovih prejemkih, ki pa so gotovo na iste posredno vplivale. Izšel le med drugim nov pravilnik o razdelb« stanovanj po kategorijah in njih cenah. Na podlagi tega pravilnika se je uvrstiti kolonijska stanovanjska kolonija v Piagdalenskem predmestju v II. kategorijo, radi česar so se ta stanovanja znat-no podražila. Z odredbo so torej prizadeti železničarji, ki imajo že itak skromne dohodke.
^ Drugo važno vprašanje naših železničarjev je dobava režijskega premoga.
Ta dobava se je radi pogajanj z dobavitelji začasno ustavila. Ker se more upra-va pogajati z dobavitelji šele z novim tmdžetom, so ostali na ta način najrevnejši in najpotrebnejši preko zime brez režijskega premoga.
Kakor vsako leto, je bilo tudi preteklo Kto uvedeno za progovno delavstvo ^Vzaanje preko zime. Po dosedanjih j^to vit vali pa je število progovnega dejstva daleč pod minimalno zaposlitvijo delavstva pri progo-vzdrževalni služ-.i- Najetje sezonskih delavcev je sicer l/- socialnega vidika odobravanja vred-'lo> vendar pa bi se krediti za te delavce Igrali črpati iz posebnih fondov in ne p fonda za stalno progovno delavstvo. r°govnemu delavstvu se mora istotako '•‘'jamčiti pripadajoči dopust. V vseh teh Drašanjih, s katerih rešitvijo naj bi se P^prlo predvsem najnižje uslužbenstvo je mariborska podružnica ukrenila po-ni” oblastnega odbora vse potrebne ko-na merodajnih mestih. Skrb za .togo v no delavstvo je bila torej največ-'n najvažnejša, da se mu zajamči žalitev in termi odgovarjajoči zaslužek. - Veliko dela in prizadevanja nacionalnih f?‘ezničarjev je bilo v tem, da se vrne 'jemetraža tudi delavcem, ki vršijo prerahlo službo, in je bilo to prizadevanje ^'"lano z uspehom. Istotako pereče je pr ' vprašanje vračunavanja nedelj in
Cm0 p'a^an samo za one dneve, v ka-dela, bi se ista razdelba morah porabljati istotako pri podeljevanju dO'
N,
0V.
s, |;Crešeno je ostalo do najnovejše dobe KejCank glavne skupščine delavskega ,,lzh;kega fonda. Ljubljanski oblastni
S ’or je
katerimi
izdelal naj bi
konkretne predloge, se uredilo tako plače-
Julijski avstrijsko nemški sporazum - prazna beseda
DUNAJ, 24. februarja. Komentarji o dunajskih dogodkih postajajo vse zanimivejši. Čutiti je na podlagi raznih momentov ter izjav, da se Nemčiji ne bo posrečilo doseči na Dunaju onih ciljev, ki jih je zasledovala. Tudi ni dvoma, da P°d takšnimi okoliščinami von Neurath ne bo inogel sporočiti doktorju Schuschniggu Hitlerjevega poziva, da obišče Nemčijo. Avstrijski tisk piše o vsej zadevi precej rezervirano. Zelo neugoden vtis pa je napravila Neura-thova zdravica v Belvederu, v kateri je povdarjal, da so se v svetovni vojni Avstrijci in Nemci v številnih bitkah složno borili. Toda tega ne slišijo danes v Avstriji preveč radi. To dokazuje najbolj članek, ki je izšel v »Sturm iiber Osterreich«, organu klerikalne mladinske organizacije Ostniarkische Sturm-scharen, ki ji načeluje dr. Schuschnigg in v katerem se odkrito povdarja, da ne bo Avstrija pustila na ljubo nacionalne Nemčije svojega poslanstva v sr»d* nji Evropi. Tudi noče pustiti svojih dobrih odnošajih napram Češkoslovaški in drugim državam, zlasti Italiji, pa tudi ne iskrenega prijateljstva, ki jo veže s Francijo in Anglijo. Avstrija hoče mir v srednji Evropi in se ne more priključiti niti eni struji, ki bi povzročila povsem nasprotne rezultate. Nekateri listi pa odkrito obtožujejo nemško kolonijo v Avstriji, ki da je organizirala ponedeljkove demonstracije in dala na razpolago potrebna sredstva, s katerimi je bilo mogoče spraviti na Dunaj z avtomobili, avtobusi in železnicami razne brezposelne elemente iz province, ki so bili vedno pripravljeni igrati vlogo štafaže pri onih, ki so razpolagali s potrebnimi sredstvi. Tudi je značilno, da se udeleženci ponedeljkovih demonstracij rekrutirajo pretežno iz hajmverovskih krogov ter se smetra, da je spričo tega postal nevzdržljiv’ položaj ostankov hajmvverovcev v vladi, zlasti ministra za javno varnost Neu-stadter Stiirmerja. ki je na posebni konferenci preteklo soboto, pri kateri so bili navzoči poveljniki dunajske policije, odklonil vsako odgovornost za vzdrževanje reda ob priliki Neurathovega bivanja na Dunaju. Klerikalna »Reichs-post« piše odkrito, da je nemogoče, da bi minister, ki ni v stanju izvršiti svojih dolžnosti, ostal še nadalje na svojem mestu. V londonskih komentarjih povdarjajo, da niso narodno socialistične demonstracije nikogar iznenadile, ker je v Londonu prav dobro znano delovanje nemške propagande, ki ne pusti v Inozemstvu neizkoriščene nobene prilike za svoje namene. Zanimive stvari poroča »Mornlngpost«, ki pravi, da je von Neurath predlagal avstrijski vladi, da se lia Dunaju s pomočjo nemškega kapitala ustanovi velik list, ki- naj bi iinel nalogo, da izgrajuje avstrijsko-nemško prijateljstvo. Avstrijska vlada pa ni bila s tem predlogom nič kaj zadovoljna. Sedaj pa dela Nemčija v glavnem na to, da za vsako ceno prepreči restavracijo Habsburgov-cev v Avstriji, ki bi jo Schuschnigg, računajoč predvsem na pomoč Italije, rad izvedel.
LONDON, 24. februarja. Reuter poroča: V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da je bilo ob priliki sestanka zunanjih ministrov von Neuratha in avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga govora tudi o paktu četvorice, ki ga veže Nemčija z likvidacijo Habsburgovcev, ki naj bi bi obsegal Nemčijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. V tukajšnjih krogih opozarjajo zlasti na to, da ni sprejem von Neuratha prekosil atmosfere prisrčnosti in navdušenosti, ki se je pokazala ob priliki nedavnega sprejema madžarskega regenta Hortyja ter italijanskega zunanjega ministra Cia na. Zdi se, da ne bo von Neurathov obisk na Dunaju prinesel nikakšnlh stvarnih rezultatov. V nemških krogih se kaže zelo rezervirano stališče, zlasti glede kulturnega sporazuma, ki naj bi se skle-nll.
PARIZ, 24. februarja. V zvezi z dunajskimi dogodki se vse tukajšnje časopisje peča z vprašanjem Habsburg ovcev v Avstriji, ker je gotovo, da bo skušala Nemčija izrabiti sedanje nesigurno stanje v svojo korist. Listi nagla-šajo, da je francosko zunanje ministrstvo glede vprašanja restavracije zbralo informacije iz krogov Male antante *©r se zdi, da je Delbos v tem pravcu že napravil potrebne korake. »Ordre« ugotavlja, da postaja sporazum od 11. julija lanskega leta vsebolj prazna beseda. Ra’h se slejkoprej vmešava v notranje avstrijske zadeve. Sicer je Avstrija nemška zemlja, vendar pa hoče sama odločati o svoji usodi. »Journal« se vprašuje, dali je pod takšnimi prilikami mogoče pričakovati kakšne rezultate v pogajanjih med Schuschniggom in von Neurathom.
pMeaki
VPRAŠANJA.
Včeraj dopoldne sc je nadaljevala skupščinska razprava o novem državnem proračunu. Med drugim je bila Narodna skupščina obveščena, da so poslanci Milan Mravlje in tovariši vložili interpelacijo na notranjega ministra glede postopanja upravnika ljubljanske policije v zadevi Kmetijsko družbe. Nato je skupščinski predsednik S. Qirič prečital vprašanje poslanca Kabalina. ali je res. da je bil narodni poslanec dr. Janko Baričevič postavljen pod policijsko nadzorstvo. Dr. Aleksander Mijovič od Neodvisnega kluba je dejal, da nima sedanja Narodna skupščina niti daleč onega ugleda, kakor so ga imele skupščine v predvojni Srbiji. Narodni poslanec Karl Dobršek je govoril o političnih razmerah v Sloveniji, naglašujoč, da bi se severno zapadna meja morala obravnavati v čim večjo uvidevnostjo in obzirnostjo. Narodni poslanec Milan Božič (JNS) je govoril o političnih razmerah v Bosni in Hercegovini. Poslanec Ivančevič je dejal, da je v narodni skupščini komaj 20 poslancev, tl niso bili izvoljeni na Jevtičevi listi in ki sedaj kritizirajo ideologijo, na podlagi katere so bili izvoljeni. Dpnes dopoldne se je skupščinska debata nadaljevala.
VERSKA STRPNOST.
Kakor poroča beograjsko »Vreme«, so v ponedeljek na bajramski, to je največji praznik naših sodržavljanov muslimanske vere čestitali dr. Spahu, ki se je mudil v Sarajevu, zastopniki vseh veroizpovedi. Med temi je bil pravoslavni metropolit, židovski nadrabin in tudi sarajevski katoliški škof dr. Šarič.
KDO JE PRAVI - KDO NE
Tukajšnja »Delavska Politika« poroča: »S kom bodo škofje? To vprašanje muči krščanske socialiste, ki so jim veljaki JRZ postavili konkurenčno organizacijo pod firmo ZZD. Pred več tedni so sxj zglasili krščanski socialisti pri ljubljanskem in mariborskem škofu, da bi jim potrdila, da so še vedno rimo-katoliki in ne morda kakšni odpadniki. Kar so želeli, so dosegli. Ko so o tem slišali njihovi konkurenti, so se tudi zglasili pri škofih in so si tudi dali potrditi svoje katoliško poslanstvo. Oboji so pa sedaj tam, kjer so bili poprej. Kreg med njima traja dalje in začudo še vedno okrog tega, kdo je pravi katoličan in kdo ne. Ker škofje niso odločili, pravijo eni in drugi, da pojdejo do samega papeža.«
Spomnite se CMD1
Čyln;IC bcuzijskih premij kakor tudi izpja J*1* Pokojnin. Mezdna napredovanja hi,.aXcev nudijo po dosedanji praksi mi-pr, en finančni efekt. Zaračunavanje riln'^1' S:' '1redhodno izvaja samo za ku-nisko delavstvo, medtem ko so delav-
ci v delavnicah za tc premije prikrajšani, ne da bi prejeli za to kakršnekoli druge nagrade. Organizacije nacionalnih železničarjev si prizadeva, da bi bili vrnjeni 10% odbitki iz leta 1932 in so za uspeh tc dolgoletne borbe podani najlepši iz-glcdi.
V zadnjem času se opaža v žel. službi občutno pomanjkanje osebja, in sicer pri eksekutivni kakor tudi vlakospremni službi. Za odgovorno službo, ki jo to osebje vrši, je potrebno čim večje upoštevanje vseh prilik in je bila tozadevno že vložena na prometnega ministra po narodnem poslancu Lukačiču primerna interpelacija. Točka zase je sprejemanje naraščaja v železničarsko službo, pri čemer naj bi sc vpoštevali predvsem naši ožji rojaki.
Tudi je izšlo iz tukajšnje podružnice
zahtev in predlogov, ki se tičejo socialnih dobrin vsega železničarskega usluž-benstva, ki ima z ozirom na svojo težko in odgovorno službo povsem upravičene zahteve. V teli predlogih so bile zapopa-dene vse pravice in zahteve, ki pripadajo nastavljenemu osebju po zakonu in po pravilniku. Težnja železničarske stanovske organizacije je šla vedno za tem, da se uslužbenim železničarjem v okviru zakona in pravilnika zagotovijo njihove dolu odgovarjajoče želje in zahteve. Veliko truda je tudi v težnji, ki je šla za tem, da se razveljavi sklep državnega sveta, s katerim je bilo določeno, da se priznajo leta vplačane pokojnine samo onim uslužbencem, ki so bili nastavljeni pred L septembrom 1923 in se organizacija nacionalnih železničarjev tudi da-! nes bojuje za razveljavljenje tega skle-
UJNŽB v preteklem letu mnogo važnih 1 pa.
Nacionalni železničarji so preteklo nedeljo disciplinirano prisostvovali letnemu zboru svoje stanovsko strokovne organizacije, ki je dokazal, da se na tem torišču obravnavajo najbolj pereča vprašanja, ki se tičejo izboljšanja življenjskega standarda vsega železničarskega osebja, predvsem pa delavstva. Mariborski nacionalni železničarji, tesno naslonjeni na svojo organizacijo, vodijo dosledno in smotreno borbo za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Njihova organizacija, ki je po številu nedvomno najmočnejša stanovsRa organizacija, pa ne igra samo v stanovskem, ampak tudi v nacionalno-socialnem pogledu važno vlogo v našem obmejnem Mariboru. V stanovsko zavednih železničarjih in gmotno zadovoljivo preskrbljenih mejaših vidimo dobre in zanesljive čuvarje ■naše mcic.
Stran 2.
Mariborski »V e če r n ik« Jnfra
V	Mariboru, dne 24, TI. 1937.
muiiiOUtO
Zahteve naših kmetskih čebelarjev
Resolucija sprejeta na sestanku čebelarjev ljutomerskega sreza, ki se je vršil dne 21. 2. 1937 v Ljutomeru, vsebuje sledeče točke:
Čebelarji sreza Ljutomer, zbrani na protestnem sestanku v Ljutomeru dne 21. 2. 1937, najodločneje protestiramo proti ukinitvi vsake naredbe za prevažanje čebel v vsako pašo, kakor so to zahtevali gg, prevaževalci na svojem sestanku v Ljubljani dne 14. t. m.
Odločno zahtevamo, da se uredijo ajdova pasišča, kakor	so	to	že 17.	maja
1936 na čebelarski anketi	v Ljubljani
zahtevali zastopniki čebelarskih podružnic dravske banovine. Če se imenovana pasišča že letos definitivno določiti ne morejo, naj ostane v veljavi spopolnje-na dosedanja naredba o prevozu čebel na ajdovo pašo, ki	naj	upošteva	želje
kmetskih čebelarjev,	to	je,	da se	vse-
stransko zaščitijo. Enaka naredba naj bi tudi zaščitila in uredila vse ostale paše, ker je kmetsko čebelarstvo že preveč
trpelo vsled prevelikega števila dovo-ženih čebel na gotova pasišča.
Trditev prevaževalcev, da je čebelna paša bila že v dobi slavnega Janše neomejena, je zmotna. Obstojali so zakoniki so urejevali potovanja čebel v pašo že 8. 4. 1775 leta za nižje Avstrijsko in Moravsko, zakon z dne 30. 8. 1796 za Češko, ^akon z dne 18. 7. 1879 za Gorico in Gradiško in z dne 30. 7. 1796 za Koroško. Ker se na Štajersko čebele v večji množini niso prevažale, ni bil potreben tozadeven zakoti.
V	zadnjih letih se je na kmetih število panjev zelo pomnožilo ter se pasišča z domačimi čebelami že popolnoma izrabijo, nam vsak dovoz čebel prevaževalcev na gotova pasišča škoduje.
Nismo nasprotniki prevažanja čebel v kraje, kjer je malo, ali nič čebel, paše pa dovolj, lic moremo pa trpeti, da bi naše kmetsko čebelarstvo radi prevelikega Števila dovoženih čebel propadlo.
PMtežke Mmte
Osebna vest. Premeščen je iz Maren-berga v Novo mesto sodnik sreskega sodišča dr. Ludvik Gruden. Gospod dr. Gruden, ki je zelo kratko dobo živel med nami, je bil radi svoje stroge objektivnosti ter sposobnosti zelo čislan in priljubljen. Z njim je naš obmejni trg izgubil dobrega sodnika in odločnega narodnega človeka. Želimo mu na novem silužbeneni mestu mnogo uspehov. —
V	Marenberg pa pride za sodnika gosp. Kazimir Škarabot, doslej sodni pristav v Mariboru.
(z strelske družine. V soboto je pričela tuk. strelska družina s sobnim streljanjem, za katerega vlada veliko zanimanje. Redno streljanje bo vsako soboto v salonskem kegljišču g. Bntderma-na.
Hrmce te iiidGMtske oko&Ue
Delo Rdečega križa v Ljutomeru. 13.
t. m. je bil občni zbor Rdečega križa v Ljutomeru, ki mu je prisostvoval tudi zastopnik banovinskega odbora g. Skalar. Vsa poročila so obsegala delo pre-tekleta leta, ki je bilo še dokaj zadovoljivo, Izvoljeni so bili za predsednika: g. Kuharič, namestnik g. dr. Farčnik, tajnik g. Baukart, blagajnik g. Karbaš. Na koncu zbora je podal še poročilo o delovanju RK g. banovinski tajnik g. Skalar.
predsedstvom župana g. Detička Antona. Med drugim se je sklenilo naročiti dve brani za Lušečko vas in Hošnico. Sreski kmetijski odbor se naproša za 30 kg ar-borina ter se naroči še 10.000 kg semenskega krompirja (»oneidovec«), kj ga zaradi slabe letine primanjkuje. Ako naročilo ne bi dospelo, bi se lahko pripetilo, da ostane vse področje brez nasada. Za škropljenje sadja se naroči 10 kg uran i a zelenila, k čemer naj sreski kmetijski odbor prispeva polovico zneska. V isto svrho se naroči 100 kg žvepla. — Omenja se, da bo v maju tečaj za travniške pomočnike, nakar se interesenti opozarjajo. Do 15. marca poteče rok za naro-čitev plemenskih merjaščkov. Obravnavali so se dopisi o sadnem škropljenju, čiščenju sadnega drevja in pogozdovanju. Ob zaključku je predsednik seznanil člane z »Navodili« o poslovanju kmetijskih občinskih odborov, izdanih ue-davno od banske uprave v Ljubljani.
srnice
Uo&tuikslte nauke
Delokrog tukajšnje strelske družine bo
prevzelo tukajšnje društvo Sokol, ki bo
v svojem strelskem odseku skušalo delovanje poživiti ter ga v pravcu zapo-četega dela nadaljevati. Glasom pravil pripada imovina, t. j. strelišče in okrog 400 Din itak tukajšnjemu Sokolu. Zato od njega tembolj pričakujemo, da sc bo za svoj strelski odsek v največji meri zavzel. Zdravo!
Iz občinske pisarne. Te dni je bila seja občinskega kmetijskega odbora pod
Sreski odbor Rdečega križa v Ptuju je
imel dne 21. t. m. v prostorih deške narodu«.; šole v Ptuju svojo redno letno skupščino ob zelo lepi udeležbi. Pri volitvah so bili izvoljeni: predsednik dr. Mrgole Matija, banovinski zdravnik v Ptuju: tajnik Brumen Beno, učitelj v Ptuju: blagajnik Gorup Josip, sreski šolski nadzornik v p. Odborniki:	Babšek
Josip, ravnatelj meščanske šole v Ptuju; Musek Ljudevit, šolski upravitelj v Ptuju in Potočnik Martin, finančni inšpektor v p. iz Rogoznice.
Kino. V sredo, dne 24. februarja in v četrtek. 25. febr. t. L, obakrat ob 20. uri se predvaja film »Lili«. V glavni vlogi Frančiška Gaal in Szoke Szakall. — V soboto, dne 27. februarja ob 20. uri iti
v	nedeljo, dne 28. februarja ob pol 19. in pel 21. uri pa ;e na vrsti film »Vikti^rija«. \ glavni vkigi IJIrieh in M. \Vicsmann.
V	nedeljo je bil v Renčljevi dvorani ob navzočnosti številnega občinstva pr-
vi	redni občni zbor športnega kluba Sla-vije. Društvo je bilo ustanovljeno 1. februarja lanskega leta. Občni zbor je otvoril predsednik g. Bajer J ? n d r a. Pozdravil je s sokolskim zdravo navzoče zastopnike drugih društev in občinstvo ter podal obširno poročilo o društvenem delovanju in športni vzgoji. Izrekel je obenem zahvalo vsem dobrotnikom društva, zlasti g. Renčlju in prejšnji uprav: občine Pobrežje. Sledilo je tajniško poročilo g. P a i e r j a. Bilo je *>6 odborovih sej, 4 izvanredne seje in 4 članki sestanki. Društvo je imelo 6 prireditev. Blagajniško poročilo izkazuje 2469.75 Din čistega denarnega premoženja. Članov šteje društvo 115 rednih in 118 podpornih. Šahovska sekcija je priredila več turnirjev in tudi mnogokje gostovala. Prvenstvo na Pobrežju si je priboril dijak Kobler. Prvim trem najboljšim šahistOm g. Koblerju, Reihsbergerju in Škobernetu so se izročile lične diplome. Sploh se opaža na Pobrežju veliko zanimanje za kraljevsko igro, saj šteje število šahistov Slavije že 25 članov. Nogomet izkazuje dosti ugodne rezultate, saj je bilo izmed 16 tekem 4 dobljenih, 4 neodločenih in S izgubljenih Poseduje pa to športno društvo tudi lep inventar v znesku 2891 Din. Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves stari odbor s predsednikom g. Bajerjem Jindro in novim tajnikom g. Kosije m.
Ogenj! Pri posestniku Ovčku Karlu iz Lokavca je izbruhnil požar, ki je zajel stanovanjsko hišo. Takojšnji intervenciji Požarnikov se je posrečilo ogenj pogasiti, tako. da je zgorel le del hiše z vsemi pridelki. Škode je okroglo 5000 Din. ki je krita z zavarovalnino. Kako je nastal požar, ni znano.
Tega se ni nadejal! Skozi takozvani Črni les pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je slučajno šla šentlenarška orožniška pa-trola in srečala moža s'težkim nahbrtni-kom. To čudno naključje srečanja v gozdu je patroli le dalo malo »firbca« in povprašala je moža, kaj ima v nahrbtniku. V nahrbtniku je imel 12 sveže zaklanih kokoši, za katere je trdil, da jih je kupil od neznanca v Ljutomeru. Moža, ki se piše Bernhardt Rudolf, ie pozvala patrola na orožniško postajo. Ko se je vrnila domov, je že bila na orožn. postaji Trstenjak Marija, posestnica iz Sv. Lenarta in razhudeno pripovedovala, da so ji bile čez noč ukradene kure. Orožniki so potegnili iz nahrbtnika zaklane kure, ki jih je Trstenjakova spoznala za svoje. Tata so spravili v zapore!
h £wd$ke Mtivet&e
te visokogorske krasote le posameznim pogumnim planincem, odslej pa morejo uživati te gorske lepote tudi oni, katerim so »vrv«, »kliti« in »cepin« neznane stvari. — V petek, dne 26. februarja predava g. urednik F. Terseglav iz Ljubljane o temi: »Osobitosti vzhodnega krščanstva« (pravoslavja).
h ZMjettja ia sveta
DIJAK Z NOŽEM NAD PROCESORJA.
Pred dnevi ie doživel Zemun nenavaden dogodek. Dijak I. razreda Trgovske akademije imenom Vujanovič iz Črne gore je počakal kar pred razredom svojega razrednika prof. Maksa Vrti-praškega in mu zadal nekaj smrtnih sunkov z nožem. Profesor se je pod težo vbodljajev sesedel na licu mesta, vendar je še zbral toliko moči, da je z roko zabranil odtok krvi iz zadobljenili ran in z veliko muko opiraje se na steno, pridrsel do konferenčne sobe, kjer ga je obvezal poklicani zdravnik ,in od koder so ga odpremili v bolnišnico. Med dijaki je nastalo razburjenje in je bil pouk v vseh razredih še isto uro prekinjen. — Mladi zločinec je sicer skušal zbežati, a ga je policija kaj kmalu ulovila in ga oddala v tamkajšnje zapore. Iz kasnejšega profesorjevega zasliševanja je razvidno, da je bil Vujanovič eden izmed najslab-ših učencev, ki je letos razred ponavljal in je že večkrat prišel v konflikt s svojimi profesorji. Svojega razrednika je napadel z ndžetn samo radi tega, ker mu ni hotel opravičiti neopravičene ure. — Zdravniki so ugotovili, da ima Vrtipra-ški ranjena rebra in pljuča ter so rane smrtno nevarne.	i
V vsako si&venskn W
»Po visokoalpski cesti na Veliki Klek«
(UroBgloekner) nas popelje z živo bese- poljske preteklosti pred ostalim svetom
POLJSKA BO OVEKOVEČILA SVOJO ZGODOVINO V ZNAMKAH.
Naša bratska republika Poljska so pripravlja na vsesplošno proslavo 20 letnice obstoja poljske republike in poljske neodovisnosti. Ob tej pomembni obletnici bo poštna uprava izdala posebne serije novih znamk in je medtem že razpisala umetniški natečaj za izdelavo teh jubilejnih poštnih znamk, ki naj sporni" njajo vsakega Poljaka na slavno poljsko preteklost. Natečaj je razpisan do 1. maja, do katerega datuma se bodo zbrali vsi predloženi načrti poljskih umetnikov, ki jim je poverjena naloga, da izdelajo najmnrkantnejšc teme iz poljske zgodovine, kakor n. pr. srečanje Bole-slava Hrabrega s sv. Vojtehom v Hnje-zdu, ustanovitelj poljskega vseučilišča v Krakovu, (1364), Kazimir Veliki, kralj Vladislav Jagelovič v bitki pri Griimval-du, Poniatowski in Dombrowski, prizor iz vstaje leta 1831, vodja vstašev Ro-muald Traugut, maršal Pilsudski in legionarji leta 1914, kakor tudi prizori Iz leta 1918 in 1919. Te nove jubilejne poljske znamke ne bodo samo spominjale vsakega Poljaka na slavne dni iz narodne preteklosti, temveč bodo služile v prvi vrsti kot propagandno sredstvo
do in v soremstvu 100 prekrasnih diapozitivov g. Aleksander Pfeifer, podrav-iiatelj Tujsko-prometne zveze v Mariboru v sredo, dne 24. februarja ob 20. uri. Nedvomno tvori zgradba te ceste do ledenikov Velikega Kleka« pravi triumf medernc ceste. Doslej so bile pristopne
Proste misli.
Zakonec ima samo enega sovražnika-in ta je: hišni prijatelj.
Malenkosti.
Marsikdo se hvali, da ima ljubico; v resnici pa ima ljubica njega.
Davnina Maribora v podlistkih
latja
»Skoro bova na prostem, čutim že zunanji zrak«, jo je tolažil in hitel v copatah po blatu, kjer so bile na več mestih cele luže. Po polurnem težavnem tavanju je rov zavil na desno in malo navzgor. Še nekaj korakov in bila sta ob izhodu. Svež zrak je Tatjo poživil.
»Kje sva?« je vprašala, braneč se drobnega vejevja gostega grmovja, ki je zakrivalo izhod.
»Stopetdeset skokov od Drave, tako sodim« je dejal Senjka tiho in se s hrbtom naslonil ob mogočno bukev razkrečenih Vej, segajočih nizko v visoko travo. Nikdo bi ne bil misli, da je tukaj vhod v grad.
Senjka se je za trenutek oddaljil in se vrnil z velikim omotom, odvil ga je, pomolil Tatji — moško obleko in ii dal navodila. Nato se je urno oddaljil v smeri
proti »Trem ribnikom*. Med potjo se je preoblekel v — vendskega vojščaka; v tesnih raševinastih hlačah in sivem jopiču je bil še bolj vitek in slok. Nadel si je klobuk širokokrajnik in obul škornje, nato pa si namazal obraz /. neko mažo, da ga ni bilo spoznati.
»Tako!- si je rekel. »Kar treba vojščaku, dobim ob gradu.:
Tekel je do drugega ribnika in tam po rebri na sleme »Piramide:, severno od vhoda v grad ter se skril v gozd. Splezal je na drevo. Ni dolgo čakal, ko je ujel pokanje suhljadi in kmalu nato šepetanje. Na vzhodu so se javili prvi trakovi jutranje zarje, da je že ločii bližajoče sc postave • - vojnika pri vojniku. Razvrstili so se v polkrogu pred gradom. Nekaj korakov pred moštvom so se postavili župani in starešine in dajali pravila Na slemenu je stal knez, se oziral na levo in desno in z ročnimi kretnjami urejeval razT>or~r,itev. K°n’"o so se postavili predenj četovodje in sc ž
njim tiho posvetovali, na kar so se raz-šli pred čete.
Senjka je vedel, da bo skoro sledil napad. Splezal je z drevesa, skočil k četi in se pomešal med vojnike, ki so zamaknjeni strmeli proti gradu. Ena knezova kretoja, ena sama beseda — in napadalci so se vsuli proti gradu. Senjka se je prelil v ospredje in skočil proti mostu. Izvil je'sosedu iz rok sulico in udaril l njo po levi in desni verigi, noseči most.
V	tem trenutku je zabobnelo in se je zemlja stresla.	'
Ooo!« je zaorilo od vseh strani in oblegalci so se pehali proti mostu. Prvi je bil pred vhodnimi vrati Senika, pograbil ob zidu velik bat, ki si ga je bil pripravil že prej, in začel udrihati po njih.
»K orožju... na obzidje...!... Senjka. Seeenjka!« so kričali v gradu.
»Senjka?« je slišal Senjka ponoviti za ; eboj. Poznal je ta glas in le s težavo se je brzdal, da ni padel pred dotičnika.
»Senjka?« so ponovili drugi v njegovi bližini in ugibali.
Na obzidju so se pojavile prve straže-vse zbegane od presenečenja. -
Letele so prve pšice sem in tja, z obzidja je padalo kamenje.
»Bij!« je med tem donelo od vrat, H’ se le niso udala. Šele po daljšem naporu so odpovedala najprej tam, kjer s° padali težki udarci Senjke. Za tem so se lomila od ene in druge strani. Uprlo sC je vanje več močnih pleč, resknilo jc in sc odprlo
Z močnim vriščem so udrli oblegal*-* v grad iu se razkropili na vse strani.
»Branilcem nič žalega!« je zavpil Senjka in se zgubil v grad.
’ 1 ekel je pred grofovo spalnico in našel odprto.
»Zbežal jc z Avrelijem vred,« je za“ mrmral v zadovoljnem nasmehu in se preril skozi gnečo na dvorišče, kjer J bil zmagoslavni vrvež. Neopažen J smuknil raimo kne,za> ki se je zamisli611
J Mariboru, dne 24. IT. 1937.
Bacras iijmpB**
Mariborski »V e 3 e r n! k« Tutra
Stran 3.
mmetske m M@ii$ke 4§m'm
Smrt Živičeve mame. V Smetanovi ulici 33 je preminila v 56. letu svoje dobe blaga gospa in vzorna žena gospa Ivanka Živic, soproga stavbenika g. I. Zivi-ca. Pokojnica je bila vzorna žena, skrbna maji in zavedna narodnjakinja, po rodu Tržačanka. Ohranimo ji časten spomin, žalujočim naše toplo sočutje!
Društvo »Nanos« vabi svoje članstvo in prijatelje društva na članski sestanek, ki bo jutri v četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih. Sestanek bo v zvezi s komemoracijo pok. Alojzija Bratuša.
Podravska podružnica S. P. D. v Rušah vljudno vabi svoje članstvo, kakor tudi vse društvene prijatelje na jubilejni <>0. letni občni zbor, ki bo dne 4. marca i 1. ob 19,30 uri v mali dvorani Sokolskega društva v Rušah. S planinskim Pozdravom!
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v sredo po visokoaipski cesti na Veliki Klek! Skioptične slike. Predava g. Aleksander Pfeifer, podravnatelj Tujsko-Promettie zveze.
Mladi in stari umirajo. Na Meljski cesti 41 je preminila v 29. letu svoje dobe Posestnica Kristina Voduškova. V splošni bolnišnici je umrl posestnik Franc Rencer. V Slovenski ulici 40 je izdihnila v 73. letu svoje dobe zasebnica Marija Stoegerjeva, v Gosposki ulici 9 pa je umrl v 68. letu svoje dobe trgovec in hišni posestnik Srečko Novak! Žalujočim Preostalim naše toplo sočutje!
S krampom po glavi! Mimo Brunčiče-vega posestva v Zupetincih se je vračal Proti svojemu domu Poštrak Franc, posestnik iz Zagorc, ter kričal: »Prokleti ojci, pridite ven, če imate korajžo!« Na vežnih vratih se je pokazal Brunčič Ludvik, ki ga je Poštrak takoj napadel z nožem. Brunčič se mu je spretno izmikal, tako da jc prišel do hleva. Tam pa je ‘*aglo pobral kramp in kresnil z njim Po-štraka po glavi, da se je slednji zgrudil. Poškodba je huda in ima Poštrak vdrto 'obanjo. Vzrok prepira je staro sovraštvo.
Na pomladanski dunajski velesejem
y»zi Putnikov avtokar 7. marca ob 6. uri ^pred hotela »Orel«. Cena Din 240.—. Prijavite se takoj pri Putniku.
13. marca popelje	Putnikov	avtokar
izletnike na Planico, kjer se vrše mednarodne smuške tekme. Odhod ob 14. uri izpred hotela »Orel«. Cena Din 250.—.
Putnikov koledar.	Nadalje	napravi
Gutnik še sledeče avtokarske izlete: Od 25. marca do 3. aprila Velika noč v Ri-«iii. Od 27. marca do 30. marca Velika jioč v Benetkah. Od 10. do 21. aprila Havanska in francoska	rivijera.	Od 27.
3Drila do 13. maja Pariz, svetovna raz-?*ava. Vozili se bomo preko italijanske l!t francoske rivijere, nazaj pa preko Švi-Ce in Dolomitov. 2. do 6. maja Budimpešta, mednarodni velesejem. Vse nadaljnje informacije dobite pri Putniku, te!. 21-2?
K'no Union. Danes premiera »Moja hčerka je Peter«. K. L. Dichl, Marija An-dergast, Paul Horbiger, čudežni otrok Traudl Stark.
22, Zasigurajte si čimpreje mesta!
Na novo so otvorjene biljetarniee |'t>iitnika« v Berlinu, Neue Wilhelmstra-12—14, v Parizu. Avenue de 1’Opera 38.
4. marca izlet s Putnikovim avtoka-v Graz. Odhod ob 7.30 izpred ho-6*a »Orel«. Cena Din 100.—. Pohitite s Prijavami!
Vremenske zadeve. Dunajska vremen-,*a napoved za danes pravi: V severnih
raiih od časa do časa dež. Oblačno in
dež v ostalih delih. Tu in tam sneg. Temperatura se bo znižala.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Minarikova in Remsova lekarna.
Rabuka v Danjkovih barakah. F. H. stanujoč v Dajnkovih barakah, je bil dolžan nekemu svojemu znancu 700 Din, ki jih pa ni mogel plačati. Včeraj pa je je njegov upnik nenadoma pojavil pri njem ter zahteval, naj mu da nekaj denarja. Ko je F. odvrnil, da ne more ničesar plačati, mu je prisolil njegov upnik par krepkih zaušnic. Nastalo je prerekanje in so padale tudi bunke. V spor so posegli tudi drugi sostanovalci, tako da je izgledalo. da bo nastal splošen pretep. K sreči pa je prišel na kraj rabuke policijski stražnik, ki je duhove pomiril in povzročitelja rabuke povabil s seboj na policijo. Zadeva bo najbrže imela svoj epilog pred sodniki
Razširitev telefonskega kabla v Mariboru. Prejeli smo: »Dopis »Mariborski telefonski kabel pomanjkljiv« v Slovencu z dne 21. feb. 1937 nikakor ne odgovarja popolnoma dejanskemu stanju. Dopisnik trdi, da so pri ustanovitvi avt. telefonske centrale pozabili žalibog na razširitev kablov. To nikakor ne odgovarja. Leta 1929, ko je bila otvorjena mariborska avt. telefonska centrala, je imel Maribor faktično vključenih približno 450 telefonskih naročnikov, kapaciteta celokupnega telefonskega omrežja pa je znašala približno za 750 telefonskih naročnikov. Toliko naročnikov ima Maribor danes in je torej šele sedaj telefonsko omrežje popolnoma zasedeno. Obstoječi kabli mariborskega telefonskega omrežja so imeli torej leta 1929 še cca. 70%, in bi bilo toraj tehnično kakor eko nomično napačno, da bi se že takrat mislilo na polaganje novih kablov. Tudi so bile cene kablov takrat mnogo višje, kakor danes, majti surovine, kakor ba ker, svinc itd., so bile mnogo dražje. Tudi delavske mezde so bile višje in bi bila torej investicija takrat popolnoma napačna in neokonomična. Za avtomatsko centralo se je itak v Mariboru investiralo znesek 6,000.000 Din. Danes je pa res potreba razširjenja kabla nujna in se bode ta investicija jako lepo obrestovala.«
pJMm
v v kS 'jc*-*?i‘Jr 8Vu}*1)()''Winal'
žae a—p
Po Slovenskih goricah je pričela širokopotezna akcija z namenom, da si čim-prejc pribori falsko elektriko. V to svrho so se začeli pobirati podpisi vseh interesentov in jih je že prav lepo število. Izgledi so prav lepi, da bi le banovinski očetje razumeli to nujno potrebo Slovenskih goric.
Putnikov avtokar vozi v soboto, dne 27. februarja k Sv. Lenartu na družabni večer Ciril-Metodove družbe, na katerem nastopi ljubljanski kvintet. Odhod ob 19.30 uri izpred hotela »Orel«.
Samo da ne zakašijamf
ICašetj
prepreči
bonbon!
PROIZVOD: „ U N I O N “, ZAGREB
Popoln fia$ko Neurathove misije
DUNAJ, 24. februarja. Posvetovanja, ki so se vršila dva dni med nemškim zunanjim ministrom baronom Neurathom in dunajsko vlado, so se sinoči zaključila. Nemški zunanji minister je v večernih urah zopet odpotoval v Berlin. V dunajskih diplomatičnih krogih se opozarja na to, da je iz običajnega komunikeja, ki itak prav malo pove, točno razvideti, da se ni glede nemške-avstrijskih odno-šajev obravnavalo n'ti eno zares aktualno vprašanje. Radi tega se more rezultat dunajskih pogajanj označiti kot vseskozi negativen in so pogajanja končala nasprotno v popolni disharmoniji, kar je sklepati iz tega, ker je von Neu-rath predčasno odpotoval nazaj v Ber-
zadržanje Nemčije. Kakor znano, odklanja Nemčija prav odločno vsak kompromis v vprašanju restavracije Habsbur« govcev, ker bi vpostavitev zrušene vladarske rodbine prekrižala številne nemške načrte v srednji Evropi. Tudi označujejo intervencijo Nemčije v prid večjemu zastopstvu nemških nacionalnih krogov v avstrijski vladi kot izjalovljeno. Bodoči dnevi bodo pokazali, kakšno politiko bo skušala Nemčija odslej uveljaviti napram Dunaju. Uspeh sedanjih dunajskih posvetovanj se je končal z napetostjo, ki preti uničiti vse dosedanje sadove sporazuma z 11. julija 1936. Radi tega pripisujejo v dunajskih vladnih krogih velik pomen Schuschniggovi pred-
hn. Glavno vprašanje Je sedaj bodoče stoječ? intervenciji v Rimu.
mmmske vi&de
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Četrtek, 25. februarja ob 20. uri: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Red. A. Gostovanje Pavle Udovičeve. Petek, 26. februarja: Zaprto.
Sobota, 27. februarja ob 20. uri: »Čevljar Hit«. Premiera.
Še eno gostovanje Pavle Udovičeve v »Svetem Antonu«. Jutri, v četrtek, dne 25. t. m. gostuje spet priljubljena operetna diva Pavla Udovičeva v vlogi Maruše v opereti »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Ker sedaj Udovičeva delj časa ne bo mogla priti na gostovanje, opozarjamo na to predstavo še posebej. Red A.
tragedija nezakonske matere
^fed mariborskim okrožnimi sodiščem
2* K danes dopoldne morala zagovarjati na delavka Antonija Pirševa iz Lu-vasi pri Poljčanah, ki jo je državni obtožil, ker je dne 1. novembra sitega leta usmrtila svojega nezakon-, e£a otroka neposredno po porodu s da mu je zamašila z zemljo usta in j na ta način zadušila. Obtožnica slika k Krožno dejanje takole: Dne 5. novem-jrov s'° se v Peklu pri Poljčanah raznesle SD 0ricc* je Pirševa svojega otroka iz v n h r na ^rUK svet’ govorice so Dreku tudi ort>žniki- ki so takoj uvedli FWt°. ter zas,i5a,i Antonijo Pirševo, bila -,ie Pirfieva sPlol> zanikala, da bi , noviln. Ko jo je pa pregledala babica, ončno vendar priznala, da jc dne
1. novembra okoli 18. ure pred straniščem povila otroka , moškega spola. Otrok je padel na tla in ker ni dal od sebe nikakšnega glasu, ga je pograbila ter ga zakopala za hišo v vinogradu, kjer so orožniki tudi trupelce našli. O porodu pa Pirševa ni obvestila nikogar, ker jo je bilo sram, da ima že drugega nezakonskega otroka. _ A obdukcija trupla pokopanega novorojenčka pa jc dognala, da je otrok prišel živ na svet in da mu je bila v usta stlačena zemlja, tako da se je otrok zadušil. Pri današnji razpravi je Pirševa izpovedala, kakor v preiskavi, češ, da jc prišel otrok mrtev na svet. Razprava ob času poročila še traja.
BUKAREŠTA, 24. februarja. Rador poroča: Po posvetovanjih, ki so sc vršila zadnje dni v odboru liberalne stranke, je ministrski predsednik Tatarescu včeraj Izročil kralju Karolu novo sestavo vlade. Predsednik Tatarescu prevzame ministrsko predsedstvo in notranje ministrstvo, za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu je imenovan general Marinescu, dosedanji policijski upravnik v Bukarešti. Kmetijski minister Barkasu prevzame pravosodno ministr-
Več sto Abesincev postreljenih
ADDIS ABKBA, 24. februarja. Od 2000
domačinov, ki so bili aretirani v zvezi z atentatom na maršala Grazianija, je bilo nekaj sto puščenih na prosto. Oni, ki so bili zasačeni z orožjem ali pa ki so imeli v svojih hišah shranjeno orožje, so bili takoj ustreljeni. Neslužbeno se do-znava. da je bilo ustreljenih več sto oseb, ni pa še nikakšnih točnih poročil o atentatorjih. Kakor pravijo italijanska poro-
V soboto premiera Ortnerjcve učinkovite igre »čevljar Hit«. Delo riše v desetih preprostih slikah rdamo čevljarja Hita in njegovo ljubezen do fotografove Ane. Vmes je mnogo pristno vaškega življenja z vsemi njegovimi resnimi pa tudi smešnimi stranmi. Režizer je Peter Maiec. Večje vloge igrajo P. Kovič (Hit), Kraljeva, Gorinškova, Gorinšek in Košič.
kMke
Na torkov živinski sejem dne 23. februarja je bilo prignanih 11 konjev, 16 bikov, 184 volov, 433 krav, 13 telet, skupno 657 komadov. Prodajne cene so bile naslednje: debeli voli 3.90—4.25, pol-dcbeli voJi 3.40—4.10, plemenski voli 3.30—3.70, biki za klanje 3.20—3.50, klavne krave debele 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za klobasarjc 2—2.60, molzne krave 3.10—3.30, breje krave 2.80—3.50, mlada živina 3.74—4.60, teleta 4.50—6 za kg. Prodanih je bilo 324 komadov. Mesne cene so bile: volovsko mesto 1. vrste 8—10, volovsko meso II. vrste 6—8, meso bikov, krav -in telic od -8, telečje meso I. vrste 10—12, telečjo meso II. vrste 6—10, svinjsko meso sveže 10—14 Din za kg.
Studenške mme
V studenški Ljudski univerzi predava jutri zvečer s pričetkom ob sedmi uri gdč. Milica Stupanova o kulturnem razvoju žene. Predavanje je namenjeno samo odraslim ženam in moškim.
stvo in obdrži kmetijski resor kot namestnik. Ministrstvo za oboroževanje se združi z ministrstvom za narodno cbrambo in bo general Angelescu ostal na čelu tega ministrstva. General Glats je imenovan za državnega podtajnika v tem ministrstvu. Gg. Juca in Geuvara, dosedanji notranji in pravosodni minister, postaneta ministra brez portfelja. Včeraj ob 16.30 j2 predsednik vlade Tatarescu predstavil kralju nove državne podtajnike, ki so že prisegli.
čila, jc padel v borbah bivši abesinski poslanik v Parizu Gabre Marian, ki je aajhujši sovražnik Italije. Službeno poročajo, da se je stanje maršala Grazia-nija, generala Liotte in abune Cirila zboli šlo.
Vojvoda Windsorski se namerava stalno naseliti v Avstriji
LONDON, 24. februarja. DNB poroča: »Daily Mail« poroča iz Dunaja, da je namen vojvode windsorskega, da se stalim naseli v Avstriji. Vojvoda Windsor-ski si je že ogledal več posestev ter je dokončna odločitev odvisna od regulacije njegovega finančnega položaja. Vojvoda Windsorski je odpotoval v Koroško in se bo do srede vrnil na Dunaj.
Krofta odstopi?
RIM, 24. februarja. Po poročilih iz Prage bodo nastale v kratkem v češkoslovaški vladi razne spremembe, in sicer namerava kmetijski minister Zadina podati ostavko. Na ti^govo mesto naj bi prišel Slovak Jan Ursin. Tudi se govori o odstopu zunanjega ministra dr. Krofte in bi na njegovo mesto prišel sedanji češkoslovaški poslanik v Parizu Osuski.
PRAGA, 24. februarja. Po informacijah bo dosedanji češkoslovaški poslanik v Bukarešti dr. Šeba imenovan za poslanika v Ankari. Na njegovo mesto naj bi prišel dr. Mastny, dosedanji poslanik v Berlinu.
Prvokrat v Dubrovniku nizozemska vojna ladja
DUBROVNIK, 24. februarja. Mestna občina je prejela vest, da prispe v Dubrovnik prvikrat v zgodovini tega mesta nizozemski vojni brod »Hertog Henrik«. Na brodu je posadka 20 častnikov in 300 mornarjev. Ta vojna ladja nizozemske vojne mornarice ostane v Dubrovniku od 3. do 9. marca. V zvezi s tem prispe v Dubrovnik nizozemski generalni konzul iz Beograda, ki bo na brodu vršil razne sprejeme. Nizozemska vojna ladja bo posetila tudi nekatere ostale naše luke.
Stran 4.
Mariborski »Ve čer n ik« Jutra
V	Mariboru, dne 24. II. 1937.
RudaFirkušny
Maribor je doživel v sredo edinstveno glasbeno slavje. Koncertnemu biroju Glasbene Matice je uspelo pridobiti za koncert enega naj večjih virtuozov sedanjosti, genialnega petindvajsetletnega' češkega pianista K. Fjrkušnega, Ne bo •odveč, če napišemo po že izišli kritiki o njegovem koncertu še par besed:
l ega umetnika je narava razkošno obdarila z vsemj darovi, ki so ga usposobili in predestiniroH za njegovo poslanstvo. Od njegovih prvih početkov dalje pa mu je srečna usoda naklonila glasbeno vzgojo, ki si je lepše ni mogoče želeti in ki je možna pač samo v okviru naroda, ki je kulturno in glasbeno tako visok kakor je, češki. Petletnega dečka je odkril pokojni Leoš Janaček in mu ostal vodnik in očetovski prijatelj. V umetnosti črno-bel Ih tipk sta mu bila učitelja prof. V. Kurz in njegova žena (ki sta izobrazila tudi lepo število naših pianistov: A. Ravnika. Zarnikovo, Sivica, Lipovška, Kozinovo in Kančevo). Na mojstrski šoli za kompozicijo v Pragi mu je bil učitelj prod kratkim umrli J. Suk.
Že takoj prvi toni, ki so zazveneli iz klavirja, so odkrili vso bogato skalo Firkušnega umetnosti: idealno, neprekoslji-vo tehniko, in to enako v jasnosti polifone igre, kakor v izenačenosti vsake pasaže, mehkobi in omamljivi lepoti njegovega udara, kar je vse v veliki meri tudi zasluga njegovega odličnega šolanja; dalje fizično vzdržljivost in fenomenalen spomin. Vse te odlike pa so podrejene v pravem smislu d oživljenemu reproduciranju, vsaka skladba nosi pečat njegove edinstvene muzikainosti in žarečega notranjega temperamenta, je pa podana popolnoma adekvatno skladateljevemu svetu in času ter izčrpana do zadnjega detajla. Vsi komponisti, ki so po času, stilu, temperamentu daleč oddaljeni drug od drugega, so bilj pa podani neprekosljivo krasno.
Firkušny je umetnik. V isto vrsto je mogoče postaviti le še morda Horovitza. Firkušny je eden tistih redkih obdarjencev, ki se pojavijo morda vsako stoletje eden. Edino z eno besedo ga je možno oceniti: on je popoln.
Oba Bachova preludija, od katerih je po svoji globini in široki melodični in-vencioznosti ugajal zlasti prvi, sta bila podana s klasično odmerje nosijo, prozorno in jasno v polifoni gradnji z idealu, vživetjem v težavni Bachov stil. Chopinovo obširno, večkrat slišano sonato je znal Firkušny strniti od prvega do zadnjega takta v eno samo celoto.
Ostro je eksponiral prvo, dramatično, druga mu je zapela mehko in milo, kakor je še nismo čuli. Takoj v začetku je živo zainteresiral dojemalca, ga pritegni! k sebi v Chopinov svet in ga brez oddiha zadržal v napetosti do konca. To in pa tista globoka umetniška sila, ki mu diktira odpoved od vseh cenejših in zato ne prepričujočih »Chopinskih efektov«, je lepota njegove interpretacije, ki je ni mogoče opisati in tudi ne vsakomur doživeti.
Drugi del sta otvorila dva iz cikla ‘ Smetanovih čeških plesov, ki sodijo med . najlepše folklorne obdelave svetovne li-j terature. Sledila sta mu Humoreska iz Sirkovega op. 7., blesteč utrinek, poln originalnosti in Polka v Parizu živečega Čeha Martinuja, briljantno napisana, tem peramentna in ritmično zanimiva, vseskozi originalna skladba. Višek za sebe je pomenila znamenita Prokofjeva Toc-caa, težka moderna skladba, v kateri je razživel genialni Rus vso svojo prekipevajočo muzikalno potenco: od pritajenega pp do orgijastičnega ff stopnjuje majčken, bizaren domislek, ga obdeluje v brutalno-primitivnih, a vendar rafiniranih ritmih, se vrne v izhodni motiv in spet vrže v vratolomne pasaže. Firkušny jo je zaigral v peklenskem tempu in za-divil poslušalca, ki je zadrževal dih v napetosti, ki si jo čutil v dvorani. Koncert sta sklenili dve Lisztov; skladbi, malo znana Apparition in bravuriozni Mef-i-stov valček.
Kar pa hočem posebej poudariti: dvorano Grajskega kina je zasedlo najboljše mariborsko občinstvo. Ali samo za silo dobro, Opazili smo, da je manjkal marsikateri mariborski glasbenik, zlasti smo pogrešali velik del glasbene mladine. Vsem je danes seveda bridko žal. zamudili so redek umetniški praznik. Publika je že takoj pri prvem Bachovem preludiju doumela veličino koncerta, stopila je v kontakt. s koncertantom, se predala njegovi sugestivni moči in se mu zahvaljevala z odobravanjem, ki ga v Mariboru še nismo doživeli.
Motil je slab klavir in pozni priha-jalci, ki še vedno ne losijo prav koncertne dvorane od gostilne ter prihajajo »ito-bel« ob devetih.
Na prijateljskem sestanku po koncertu je pozdravil odličnega gosta predsednik Glasbene Matice g. dr. Ravnik in se mu zahvalil za izredni umetniški užitek, ki nam ga je pripravil. G. dr. V. Kukovec je pozdravil ik le velikega umetnika, ampak tudi velikega in dobrega sina brat skega češkega naroda. V imenu tukajšnjih Čehov ga je pozdravil g. Drly. G. Firkušny je odgovoril z zagotovilom, da pri prvi priliki spet obišče Maribor.
—z—
NAMEŠČENSKI KOTIČEK.
DZAN Maribor. Na seji eksekutive dne 23. februarja so se obravnavale v navzočnosti ruških delegatov tov. Dolinška in Kuršca razne aktualne zadeve v zvezi s Pokojnirfikim zavodom in bližnjem občnem zboru.
Uganka. Bila so vrata, potem okno. potem zopet vrata. Vse na račun nameščencev. Kje je to? —Jurij Pika.
	Bij
'SB	1p
Ob lepih
zimskih dnevih
napravi radi vsebujočega evcerita NIVEA-CREMA Vašo kožo gladko, svežo in odporno.
L
—
179
Razno
CENJENE DAME
opozarjam na pravkar dospele modele, katere si lahko brezobvezno ogledajo. Salon Olga«. Slamniki od Din 40,— naprej, popravila od Din 10 naprej._________________823
NE AMERIKA —
PAČ PA MARIBOR
iahko prodaja patentne lestve 50% ceneje od normalne cene in to dokler traia zaoga-Ne zamudite prilike! Justin Gustinčič, Tattenbachovo 14. 873
MUŠKATNI SILVANEC
IN DIŠEČI TRAMINEC
jeruzalemska sp-viialitotn — • Plzenski dvor«. A. Senica, Tattenbachova	875
TAPETNIŠTVO — MIZARSTVO
strokovni najceuejši izdelki in popravila, se priporoča Ja-godič-drug. Vojašniški trg. 876
Prodam
Diskreditirana.
»Cula sem, da si svojega ljubimca odslovila in da ljubiš zopet svojega moža.«
»No, to je pa že preveč; kaj vse hudobni jeziki raznašajo.«
Darujte za azilni sklad P TL \t
SPALNICE,
trde, politirane, zajamčena iz delava od Din 4500.— naprej pri Novaku, Vetriniska 7, Ko roška 8.	Si‘8
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO oddam. Aleksandrova 32-11. ___________371___________
SOBO
oddam poceni. Sodna 30, vra ta 5.	881
Stanovanje
GOSPODA
sprejmem na stanovanje in hrano. Stritarjeva ul- 37-1. 883
SOBO IN KUHINJO
takoj oddam. pr:u>rot.i:kova 17, Krčevina.	872
DVA MIRNA GOSPODA
sprejmem na stanovanjc. — Vprašati slaščičarna Ilich, Meljska 2.	877
DVE GOSPODIČNI ALI GOSPODA
sprejmem na stanovanje. — Splavarska 3, pri Jarcu. 879
SOSTANOVALCA
sprejmem v vso oskrbo. Dr. Krekova 2. Studenci ?82
Službo dobi
TAPETNIŠKEGA
POMOČNIKA
mladega, z navedbo prakse sprejmem takoj. Pismeno ponudbe na upravo lista pod »Vesten«.	870
Iščem za takojšnji nastop iz-vežbano prvorazredno ŠIVILJO PERILA.
Javiti se je čimpreje v hotelu »Zamorc« pri vratarju 874
Službo Išie
PRVOVRSTNA PRODAJALKA
z desetletno prakso, dobrim' referencami, vsestransko ver zirana, zmožna slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika, išče zaposlitve najraje v manufakturni. modni ali trgovini ročnih del. Nastop takoj. Ponudbe prosim pod »Resna in zanesljiva«.
S41
BRIVSKI POMOČNIK.
star 26 let, Hrvat, dober delavec. išče službe ra takoj-Ljudevit Hanžek, pri g. Ma-lek. Ob železnici 10.	878
Kupujte svoje p®* trebščine pri našiti inserentih i
Darujte za Pomožno akcijo?
Zapustila nas je za vedno naša uraga so- / proga, mama, tašča, stara mama. sestra itd gospa
Ivanka Zivic
soproga stavbenika
dne 24. februarja v 56. letu starosli.
Pogreb bo v petek, 26. februarja ob 16 uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče ne Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 27. februarja ob 7. uri v stolni cerkvi Maribor. Trst, dne 24, februarja 1937.
Ivan. soprog; Ivan, sin; Mira, snaha; Majda, vnukinja; Tončka Špehar, sestra, in ostalo sorodstvo.	so--
BOJV
39
Kmalu zatem sta Glinar ter njegova soproga sedela v obednici iti je Glinar pričel pripovedovati svoji radovedni ženi:
»Predstavljaj si, kaj se mi je danes pripetilo. Pri meni se je pojavil namreč neki častnik angleške mornarice, ki se nahaja v Marinarskem morju in sicer v mudalinskem zalivu. Zdi se, da je tre-notno ataširan pri carigrajskem britanskem poslaništvu in da ima neke važne poizvedovalne naloge. Imel je s seboj menice za naš denarni zavod. To je neki Rovvland. Takoj sem ga seveda zaprosil, da naju obišče in da bo pri nas našel mnogo svojih rojakov. Ce ti je prav, ga povabim jutri k obedu.«
Gospa Glinarjeva se je neftam namrdnila, nato pa pristavila:
»V svojem krogu imam itak več An-
! gležev, kakor jih želim imeti. Meni postaja ta družba Angležev vsebolj dolgočasna. Ali je ta mr. Rowlattd dovelj kavalirski in iz dobre rodbine, eleganten, distingviran?«
»Kakšnega porekla je, mini zriano. Po njegovem zunanjem izgledu m ravno plemenitaški. Njegovo obnašanje je preprosto in korektno. Ravno takšno obnašanje meni najbolj prija.«
»No, na ta prirastek v svojem krogu ne bom menda preveč ponosna. Ali mi imaš še kaj povedati...?« je pripomnila gospa Glinarjeva.
»Pač, pač, najboljše še pride. ,Jri meni je bil tudi nekdo drugi, in sicer neki ruski knez.«
»Kako?« je vsa vesela vzkliknila gospa Ida.
»Upam, da si ga takoj povabil.«
»Ta ti bo gotovo ugajal, draga Ida« sc | je dobrodušno smehljal gospod Glinar.1 »Je vseskozi aristokrat od pete do temena, izredno lep, nekoliko izzivalen v nastopu. Zares krasen pojav.«
Prosim te- je pripomnila gospa Glinarjeva »nehaj s tem opisovanjem/ Mar sem zahtevala od tebe kakšne sodbe o njem? Za ime in namen njegovega tukajšnjega bivanja bi rada vedela. ’
»Ime: »Voroncov. Bivališče: Kavkaz. Opravek: diplomatični. Jezik:	gladka
nemščina. Poseben znak: Tucat odlikovanj.« V tem smislu se je gospod Glinar malce ponorčeval.
»Želela bi vedeti, kaj tukaj dela.«
•Neko misijo ima, mislim radi ruskih ujetnikov, za katere si bila aranžirala tisti koncert, na katerem si s svojim Bachovim valčkom žela tolik uspeh, medtem ko bi bila gospa Andriksova skoro izžvižgana.«
»Bachov valček!« je vzkliknila nejevoljna gospa Ida. »Zini takšno pred ljudmi, pa se osmešiš. Brahmsov je bil ta
valček in ne Bachov..
»No, Bach in Brahms zvenita tak° obupno slično.«
»Pustiva sedaj te stvari pri miru. P°' vej mi še kaj o tem knezu Voroncovd-Si ga povabil za jutri?«	r
»Zares ne vem, če bi naj to storil. T® je prvi Rus, ki nastopa v turški prestolnici po izbruhu vojne. Moji angleški Prl' jatelji mi bodo to zelo zamerili.«
»Neumnost! Ne boš vendar mislil n denarne interese, če gre za to, da PrC' stopi prag tvoje hiše človek, ki je knez-Njegov pojav bo dal našim salonom'1®; sijaj. Prosim te, da mu takoj pišeš, sme se zgoditi, da bi nam ga Aridrikoso-vi. v svoji vseruski romantiki odpeu3” tik pred nosom in ga angažirali za svoje salone.«
»Morani oditi. Imam važne posle,« ic pripomnil Glinar.
»No pozabi pisati knezu Voroncovu.« dejala gospa Ida.
»Naj povabim tudi Rowlanda?«
(Dalje sledi.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSd) KOREN. Za inseratni de! odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
Dreds-tavnik STAJNKO DETELA, vsi v Mariboru.