G (îrapharl'
Delavci Ineosa nadaljujejo protest
na strehi silosa brez hrane
Kaj o
vprašanju
dopinga
menijo
naši športniki?
/
17
Primorski
SREDA, 15. AVGUSTA 2007_
Št. 192 (18.975) leto LXIII._
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190
dnevnik
Internet: http://www.primorski.it/
e-mail: redakcija@primorski.it
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA
V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT)
Poletne floskule
o zaščiti v Tržiču
Dušan Udovič
Politika v Italiji na državni in krajevni ravni ne pozna odmora niti sredi avgusta, ko naj bi bil za vsakogar vendarle čas oddiha in sprostitve, bojda tudi treznega premisleka. Če bi se vsi držali te zdrave navade, morda ne bi bili prisiljeni poslušati tolikih pavšal-nosti, kolikor jih čujemo te dni. Nekateri mislijo, da svet brez njih preprosto ne more naprej, zato se oglašajo tudi s plaž, gorskih letovišč ali turističnih kmetij. Drugi izkoriščajo odsotnost vidnejših krajevnih politikov in upraviteljev ter se skušajo v zanje ugodnejših okoliščlinah preriniti v ospredje.
Verjetno je to primer nekaterih manj vidnih političnih predstavnikov v Tržiču, ki so se z javnimi posegi v enem tednu kar trikrat spotaknili ob zakonsko zaščito za našo skupnost. Spet smo priče floskulam o tem, da Slovencev na Tržiškem skorajda ni, a zaščitni zakon nesprejemljivo vsiljuje večini učenje manjšinskega jezika; da so zahteve manjšine po javni rabi jezika pretirane, da to tudi krepko stane in nazadnje, ali je upravičeno, da javna uprava vse to plačuje. Zaključek: še najbolje bi bilo sprožiti referendum, tako kot za furlanščino.
Dokler tako nastopajo predstavniki desnice je stvar še razumljiva, tokrat pa ni mogoče spregledati, da je včeraj v enako razglašenem slogu pritaknil svoj lonček tudi tržiški koordinator Državljanov za predsednika, torej liste predsednika deželne vlade. V dobre namene slednjega glede naše skupnosti pa menda ne gre dvomiti, zato verjamemo, da bo zabloda krajevnega nadebudneža tudi kmalu razčiščena.
GOSPODARSKA GIBANJA - Evropska komisija znižala napovedi
Gospodarska rast v EU se je nekoliko upočasnila
Sicer se razmere po krizi na ameriškem trgu nepremičnin normalizirajo
REPENTABOR - Večdnevno praznovanje
Slovesno ob velikem šmarnu
Uvod je bilo ponedeljkovo odprtje razstave del Evgena Guština - Danes bogoslužja
REPENTABOR - Na Tabru so se v ponedeljek z odprtjem razstave del Evgena Guština, ki ga je pospremilo zborovsko petje, začela letošnja praznovanja ob velikem šmarnu. Po posvetnem delu, sino-
či j e bil na vrsti koncert, bodo danes na vrsti slovesna bogoslužja. Prva maša bo že ob 8. uri zjutraj, druga, ki jo bo daroval tržaški škof mons. Evgen Ravignani, bo na vrsti ob 10. uri, ob 17. uri pa bo še zad-
njo praznično sveto mašo vodil škofov vikar za Slovence Franc Vončina. Ob 19. uri se bodo z zvonika oglasile melodije pritrkoval-cev.
Na 6. strani
BRUSELJ - Evropska komisija je zaradi pretresov na svetovnih finančnih trgih znižala napovedi za gospodarsko rast v tretjem četrtletju za območje ev-ra na razpon od 0,3 do 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 0,1 odstotne točke nižje od dosedanjih napovedi. V zadnjem četrtletju 2007 naj bi bila gospodarska rast med 0,2 in 0,8 odstotka, v prvem četrtletju prihodnjega leta pa naj bi dosegla razpon od 0,2 do 0,9 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Sicer se razmere na svetovnih finančnih trgih po oceni Evropske centralne banke, kije včeraj že tretjič intervenirala, postopoma normalizirajo.
Na 9. strani
Ob velikem šmarnu so potovanja letos krajša; tržaški muzeji bodo danes povečini odprti
Na 5. strani
Ribji praznik za vse ljubitelje morskih specialitet
Na 6. strani
V Tržiču nasprotnik zaščite zahteva referendum
Na 12. strani
Obvestilo bralcem
Zaradi praznika velikega šmarna Primorski dnevnik, tako kot ostali časopisi v Italiji, jutri ne bo izšel. Naslednja številka PD bo izšla v petek, 17. avgusta 2007.
LOS ANGELES - Priznanje ameriške vesoljske agencije Nasa ajdovskemu podjetju
Pipistrelov model ultralahkega letala virus bi lahko postal »leteči avtomobil«
NOVfi CVČTUČflRNfl flT€U€ Gfll€RIJI=l
* ao
LOS ANGELES - Ameriška vesoljska agencija Nasa je minuli vikend ajdovskemu podjetju Pipistrel za njegov model virus podelila 100.000 dolarjev nagrade, kot najboljšemu majhnemu letalu, ki bi v prihodnosti lahko postal "leteči avtomobil". Pipistrelov virus se je v soboto na letališču v mestu Sonoma v ameriški zvezni država Kalifornija za nagrado Cafe Challenges potegoval skupaj s tremi drugimi letali, komisija pa je ocenjevala hitrost letala, vzletno razdaljo, učinkovitost letala, okretnost, glasnost in skupek vsega naštetega, poroča spletna stran Aero-News network.
Komisija za podelitev nagrad je Pi-
pistrelov virus, njegova cena znaša približno 70.000 dolarjev, ocenila kot izredno lahkega, poleg tega pa lahko prepelje več potnikov, goriva in prtljage kot je sam težak. Najvišja hitrost letala znaša več kot 225 kilometrov na uro, z galono goriva (3,8 litra) pa naredi več kot 80 kilometrov.
Tekmovanje Cafe Challanges pripravlja Nasa v sodelovanju s skladom Cafe in Boeingom, za nagrade pa so organizatorji minuli vikend namenili 250.000 dolarjev. Poleg glavne nagrade, vredne 100.000 dolarjev, je Pipistrel pobral še nekaj drugih nagrad, tako da se ajdovsko moštvo v Slovenijo vrača bogatejše za 160.000 dolarjev. (STA)

fitelie Dom Art
na Opčinah Dunajska 17/a Tel. 040.21.58.266
KRAŠKA OHŒTZ007\
Šopki/
Uvpu&eljOL/
_
2
Sreda, 15. avgusta 2007
MNENJA, RUBRIKE
OGLEDALO
Namerno mešanje pojmov državljanstva in narodnosti
Ace Mermolja_
Potem, ko sem zaključil svoj zapis o Furlanih, je v krajevnem časopisju odjeknila vest, da je italijanska vlada odobrila seznam občin, kjer bo v svoji polnosti veljal zaščitni zakon za Slovence št. 38. Seznam je sestavil že prvi paritetni odbor, ki mu je predsedoval Rado Race. Berlusconijeva vlada je našla razne izgovore, da je lahko vrnila seznam in da ga ni dala v podpis predsedniku republike. Drugi paritetni odbor, ki mu predseduje Bojan Brezigar, je vzel na znanje seznam in ga odposlal v Rim, kjer je levosredin-ska vlada z njim ravnala drugače kot Berlusconijeva. Ni torej res, da med dvema opcijama ni nekaterih bistvenih razlik in to tudi glede narodnega vprašanja in zaščite manjšin.
V spisu o Furlanih sem namreč napisal trditev, da v naši deželi (in ne le tu) narodno vprašanje v zavesti ljudi in politikov ni povsem razjasnjeno. Na skrajni desni je jasno kot nacionalistična varianta, od sredine proti levi pa obstajajo razlike, ki so opazne tudi glede Furlanov in furlanščine a tudi glede Slovencev.Oba aspekta hočeš nočeš bremeni kontingenti politični trenutek.
Prihodnje leto bodo v Furlaniji Julijski krajini deželne volitve. Ključna
Nacionalne države so v določenem trenutku privedle do enačenja državljanstva in narodnosti, kar je povzročilo ogromno gorja. Še danes lahko zasledimo (v Benečiji, Reziji in tudi pri nas), kako nekateri namenoma tako zmešajo pojma, da se ljudem zdi, da je priznati lastno narečje kot slovensko isto kot optirati za Slovenijo in se odreči Italiji.
bitka se bo odigrala v videmski in por-denonski pokrajini. Med argumenti političnega boja bo seveda tudi furlansko vprašanje, ki ga bodo uporabljali tako na desni kot na levi. Tudi glede slovenskega vprašanja je pred volitvami opaziti nekoliko več previdnosti, čeprav je imel Sandor Tence v komentarju, kije v PD spremljal sprejem seznama občin za zaščito, prav, ko je nagla -sil, da se stvari vendarle spreminjajo. Pred tolikimi leti bi v Trstu, Gorici in še kje zagnali vik in krik. Danes je šlo privoljenje skozi špranjo vrat, ne da bi kdo taista vrata zaloputnil, po njih razbijal ter uprizoril nacionalno (z italijanske strani) tragedijo. Če smo točni, je novica odjeknila v PD, Piccolo ji je odmeril skromnejši prostor, kar pomeni
55

voljo, da se stvari razpletejo brez hrupa.
Glede furlanščine pa je taisti Piccolo objavil še dodatna stališča. Zasledil sem npr. daljši članek mladega intelektualca, ki v bistvu podpirajo furlanski jezik, a ga postavijo v življenje posameznika kot reminiscenco na čas, ki je bil ter ga prisilijo v okvir družinske uporabe ali spomina. Podobne izjave sem poslušal po deželni televiziji in radiu (RAI). Skratka, furlanščina naj ne bi bila koristna, ampak le nek folklorni okras na moderni obleki. Ker urejam domačo knjižnico, sem vzel v roke Gramscijeva Pisma iz zapora in osvežil spomin nanje. V pismu z dne 26. marca 1927 j e Gramsci napisal z Ustiche Teresini naslednji odstavek:
"Storil sem napako, ko nisem Ed-meji, ko je bila otrok, dovolil, da bi svobodno govorila sardinščino.To je škodilo njeni intelektualni rasti in je ovi-lo njeno fantazijo v prisilni jopič. Ne smeš narediti iste napake s tvojimi otroci. Sardinščina namreč ni narečje, ampak je jezik, čeprav nima kake velike literature. Prav je, če je to možno, da se otroci naučijo čimveč jezikov. Italijanščina, ki jo boste naučili otroka, bo reven in okrnjen jezik. Sestavljena bo iz nekaj stavkov in besed iz vaših razgovorov z njim, ki bodo po vsem in -fan til ni. On ne bo imel stika s splošnim okoljem. Nau čil se bo dveh govoric in no be ne ga jezika. Naučil se bo italijanske govorice za uradne pogovore z vami in sar-dinsko govorico, ki se je bo navzel v pogovorih z drugimi otroci in z ljudmi, ki jih bo srečal na trgu. Toplo ti priporočam, da ne narediš takšne napake in da dovoliš, da se tvoji otroci naužijejo vse sardinščine, ki si jo želijo ter da se spontano razvijejo v naravnem okolju, kjer so zrastli: to ne bo za njihovo prihodnost prepreka, nasprotno." Gramsci je intuitivno zapisal nekaj osnov, ki so npr. služile pri oblikovanju dvojezične šole v Špetru. Poznal je pomen velikih evropskih jezikov, saj se je v zaporu želel naučiti nemščine, ruščine, angleščine, španščine in še kak jezik. V možnih pogojih se je učil sistematično. Poznal je velike kulture in literature, ni pa podcenjeval domače sar-
dinščine. Ne vem če je Gramsci presežen, menim pa, da se lahko iz branja njegovih del lahko človek veliko nauči. Ustanovitelj italijanske komunistične partije se je npr. navduševal za Pirandella. Povojni komunistični oli-garhi so tovrstno literaturo (tudi v Sloveniji) označevali kot buržuazno. Med Gramscijem v zaporu ter komunističnimi nomenklaturami na oblasti je zeval vsestranski prepad. Njegovo stališče do malih jezikov pa se mi zdi aktualno tudi v sodobni modernizaciji. Kdor uvršča Gramscija v svojo še vedno aktualno kulturno zakladnico, naj ve, kaj je pisal.
Ko se razvijejo razprave glede nacionalnega vprašanja, je opaziti tudi precej zmede glede pojmov, kot sta kolektivne pravice in državljanstvo. Danes razumemo državljanstvo kot pripadnost določeni državi, ki pa ni vezano na nacionalno, rasno ali versko opredelitev. Italijanska država v ustavi jamči pravice državljanov do različne narodne pripadnosti, veroizpovedi, rase itd. Nacionalne države so v določenem trenutku privedle do enačenja državljanstva in narodnosti, kar je povzročilo ogromno gorja. Še danes lahko zasledimo (v Benečiji, Reziji in tudi pri nas), kako nekateri namenoma tako zmešajo pojma, da se ljudem zdi, da je priznati lastno narečje kot slovensko isto kot optirati za Slovenijo in se odreči Italiji. V Reziji bo že vnaprej jasen odgovor na vprašanje, če želiš biti v Italiji ali v Sloveniji. Ta odgovor potem vežejo na narečje. Če hočeš biti v Italiji, potem rezijanščina ne more biti slovensko narečje, ampak je nekaj povsem drugega. To lahko naredi zmešnjava med državljanstvom in narodnostjo.
Istočasno je potrebno opozoriti na dejstvo, da zahteva tudi državljanstvo čut pripadnosti neki skupnosti organizirani v državo. Ni slučajno, da prav v Italiji velikokrat omenimo, da določen politik nima državniškega čuta. Isto velja za ljudi. Skrajni indivi-dualizem je skregan z državljanstvom, kar je lahko opaziti v nekaterih popu-lističnih držah, ki zavračajo državo in poveličujejo individualnost (Berlusconi je kot predsednik vlade pohvalil tiste, ki ne plačujejo davkov). Druga skrajnost je seveda v ideologijah in verskih fundamentalizmih, ki v imenu skupnosti omejujejo tudi najosnovnejše človekove pravice. Mešanje pojmov pa moti, ker je sad ali nevednosti ali pa namernega zavajanja ljudi. Ne eno in ne drugo nista pogoja za dobro politiko.
GLOSA
Slovenija in Avstrija
Jo2e Pirjevec
Eko no mist dr. Mar ko Kos je objavil 8. avgusta v rubriki "Mnenja" osrednjega ljubljanskega časopisa Delo članek, ki me je vznemiril. "Koliko plačuje Slovenija za zlato dobo socializma?," se v njem ironično sprašuje in odgovarja, da preveč. Pri tem polemizira s tistimi - imenuje jih "restavratorji" - ki bi hoteli pokazati socializem v boljši luči, kot je v resnici bil. "Njihov ideološki balon bi se razpočil," piše dr. Kos, "če bi vzeli v roke številke kot edino realno dejstvo. Kakor je rekel Bill Clinton: Ekonomija je vse". Izhajajoč iz te teze v nadaljevanju svojega pisanja primerja BDP na prebivalca v nominalni vrednosti Slovenije in Avstrij e v letih 1950 do 2006. Leta 1950 j e bil BDP obeh držav enak, kajti Slovenija je z reparacijskimi dobavami celotnih nemških tovarn postavila osem velikih podjetij (Li-
Če hočemo razumeti razvoj neke družbe, ne moremo mimo njene politične in sociale zgodovine, kar pomeni, da Avstrija in Slovenija kljub skupni habsburški preteklosti nista primerljivi. Po izobrazbi svojega prebivalstva in gospodarski moči je bila Avstrija od nastanka republike dalje razvitejša od Slovenije.
tostroj, Metalna, Železarne, Tomos, Iskra, Krka, Kidričevo in IMV Novo mes to). Po le tu 1970 pa je BDP v Sloveniji radikalno zaostal za avstrijskim. Vzrok je bila samoupravna "inovacija" zakona o združenem delu in reorganizacija gospodarstva v zdaj že pozabljene tozde, ozde in sozde, ideološka penetracija vseh vodstev, pogrom nad inženirji, ki so bili razglašeni za tehnokrate in s tem ožigosani kot sovražniki št. 1 socializma, vmešavanje zborov delavcev v odločanje podjetij, "kar je prineslo banalizacijo vrednot, primitivi-zem in cestno demagogijo". Rezultat? Leta 1990 je znesla izguba BDP v primerjavi z Avstrijo 22 milijard ev-rov. Če ne bi bilo revolucije Demosa, osamosvojitve ter prehoda na tržno gospodarstvo, bi bil polom še hujši.
Z dr. Kosom se strinjam, kar zadeva njegovo kritiko samoupravne utopije, posebno tako, kakor je bila udejanjena po Kardeljevih reformah sedemdesetih let. Ne morem pa se strinjati z njegovo trditvijo, pa če-
prav je povzeta po ameriškem predsedniku Clintonu, da je "ekonomija vse".
Če hočemo razumeti razvoj neke družbe, ne moremo mimo njene politične in sociale zgodovine, kar pomeni, da Avstrija in Slovenija kljub skup ni habsbur ški pre te klos ti nista primerljivi. Po izobrazbi svojega prebivalstva in gospodarski moči je bila Avstrija od nastanka republike dalje razvitejša od Slovenije, ne gle de na dej stvo, da ji je bi la dr žav -nost dvakrat praktično vsiljena (kar je edinstven primer v sodobni evropski zgodovini). Prvič leta 1919, ko je bilo treba preprečiti, da bi se nemško govoreče dežele avstroogrske monarhije združile z Nemčijo, drugič leta 1943, ko so Churchill, Roosevelt in Stalin obljubili, da jo bodo obnovili v njenih mejah iz leta 1938. Povabili so Avstrijce, naj se dvignejo v boju pro ti na ciz -mu, in kljub te mu, da se to ni zgo di lo, so leta 1945, dokončno pa z mirovno pogodbo leta 1955, obljubo tudi drža li.
Ali j e v
letih po prvi in drugi svetovni vojni Slovenija imela podobno srečo? Očitno ne. Če so Slovenci hoteli preživeti, so se morali povezati s Srbi in drugimi jugoslovanskimi narodi ter deliti njihovo usodo. Najprej v monarhiji, potem v socializmu. Šlo je za rešitev, ki se je na srečo izkazala kot začasna, a je bila dolgo potrebna, če pomislimo na ozemeljske apetite naših so se dov. Če prav smo jo mo ra li plačati z gospodarskim zastojem, se mi zdi, da je bila edina pravilna, ker bi sicer brez nje Slovenija ne imela današnjih meja in bi kot država ne obstajala. Kako bi se imenovali naši trgi, mesta in vasi na Primorskem, se lah ko dr. Kos pre pri ča ta ko, da vzame v roke okrožnico italijanskega zunanjega ministrstva št. 42 z dne 31. 7. 2007. V njej piše, da i e treba ljudem, rojenim pred 15. septembrom 1947 na ozemijih, ki so biia "prepuščena" Jugoslaviji, vpisati v osebne dokumente kraj rojstva v italijanski obliki. Od Aidussine in Bat-taglie della Bainsizza do Ville del Nevoso in Volsizze di Comeno.
PISMA UREDNIŠTVU
Kje je umrl opatijski pesnik in pripovednik Drago Gervais?
V svoji zadnji sobotni kolumni v Primorskem dnevniku z dne 11. avgusta 2007 Pepel & kri Milan Rakovac med drugim omenja tudi - prevedla bom v slovenščino njegov
stavek -, da je pesnik in partizan Drago Gervais pijan padel z balkona v Sežani in se ubil.
Tudi v Javoriki opatijski, kjer je hrvatska urednica Marija Trinajstič izbrala enajst narečnih pesnikov, je v notici rečeno, da je dramatik, kritičar, pripovednik in pesnik Drago Gervais, rojen v Opatiji leta 1904, umrl v Sežani 1957. O vzroku smrti pa ni najmanjše besedice. Prav tako na internetu, kjer naši hrvaški sosedi oglašajo Gervaisa, je navedena Sežana kot kraj njegove smrti. In tudi v drugih pesnikovih zbirkah.
Ko sem pred leti za profesorja Mil-kota Matičetovega, ki se je hotel razpisati o pesniku, iskala v Sežani na matičnem uradu njegov mrliški list, da bi iz njega morebiti zvedel tudi za vzrok smrti, sem
prejela Uradni zaznamek, ki ga je podpisala sežanska matičarka Olga Knez in vpisala pod štev. 263/03 z dne 17. 10. 1904 med uradne listine. Tam pa je rečeno: Smrt Draga Gervais-a, roj. 18. 4.1904 v Opatiji, ki naj bi umrl 1. 7. 1957 v Sežani (bolnišnica) NI VPISANA v MKU Sežana v letu 1957 pri Upravni enoti Sežana.
Torej v Sežani ni umrl, kvečjemu se je hudo ponesrečil in bil kam drugam odpeljan, ker tudi sežanska bolnica ga nima arhiviranega kot morebitnega pacienta. Iz članka, ki ga je napisal dr. Robert Hlava-ty in je izšel že dan po njegovi smrti v Primorskem dnevniku z naslovom Nenadna smrt Draga Gervaisa, - posredovala mi ga je nadvse prizadevna Bogomila Kra-vos - je na koncu dodatek s podatki, kjer je o Gervaisu rečeno: Zaradi hude nesreče, ki se mu je zgodila v Sežani, v nedeljo zjutraj, je včeraj umrl v ljubljanski bolnišnici.
Torej bi moral biti vpisan v ljubljanski mrliški knjigi, pa ni. Zakaj? Verjetno, ker je umrl že na poti, še preden so prispeli v Ljubljano, potemtakem ni niti sodil v ljubljansko regijo?
Organizatorji proslave ali reševalna postaja ali Rdeči križ so javili vsaj policiji smrt, ker drugje ni sploh evidentirana?
Stari arhivi na policiji v Sežani pa so nedostopni, so mi rekli pred leti.
Ker je verjetno umrl že v Sežani, ko je padel... kot trdi prva verzija in tudi Rakovac... pijan iz balkona, pa so bodisi organizatorji proslave ob 50. obletnici ustanovitve društva Balkan ali hotel Triglav, kjer je prenočeval, hoteli kaj prikriti? Se tako ali drugače otresti (so)krivde? Ali, ker je bil baje mesečnik, kot sem pred leti zvedela na ljudski univerzi, in med somna-bulnim tavanjem po hotelu, je stopil na okno in ob nenadnem klicu se zbudil in omahnil dol? Precej fantazijska in neverjetna zgodba, ki pa ne bi niti rabila nobenega prikrivanja, če bi bila pesnikova mesečnost potrjena. Skratka ta tragična in še dandanes do kraja skrivnostna smrt opatijskega pesnika, prav kliče po razjasnitvi. Anti je že dovolj stara, da bi vsi prenesli zlahka resnico, pa naj bo še tako neprijetna.
Ni mogoče, da je izginil kot kafra iz vseh morebitnih mrliških knjig in da ni vzrok njegove prerane smrti popisan in niti smrt nikjer uradno evidentirana. Pri pokopu v Opatiji, vse tako kaže, jim je bil dovolj podatek, da je umrl v Sežani. Preverjal pa ni živ krst.
V Hlavatyjevem članku je pisalo, da
je umrl v ljubljanski bolnišnici, brez vsake navedbe v kateri, ko da je naše glavno mesto takrat premoglo samo eno.
Skrajni čas bi bil, da ne bi samo ugibali, pač pa tudi zvedeli, kaj pravzaprav je povzročilo pesnikovo smrt. Pijanost in nezavarovan balkon? Takrat so menda Triglav večali in obnavljali in je možno, da je bilo kaj nezavarovanega. Pa ima (ga je kdaj imel?) hotel Triglav sploh kakšen balkon? Ali je bila kriva njegova mesečnost? Je sploh obstajala? In zakaj ga ni nikjer vpisanega med mrliči in vsi zapisovalci vztrajajo navajati kot kraj smrti Sežano?
Če te male lokalne skrivnosti ne znamo razvozlati, ni sploh upanja, da bomo kdaj kos onim iz vojnih, še bolj tragičnih časov z množičnimi pomori. Če kdo kaj ve, naj pove.
Jolka Milič
LJUBLJANA
Monokomedije za iztekajoče poletje
LJUBLJANA - Številnim poletnim festivalom se bo 29. avgusta pridružil še en, ki bo posvečen komediji. Na Ljubljanskem gradu se bo v petih dneh zvrstilo pet monokome-dij domače produkcije. Predstavi, kot sta Jamski človek in Bužec on, buš-ca jaz, pričata, da uspešnica na odru ne zahteva veliko igralcev, le dobro besedilo in prepričljivo interpretacijo. Festival Komedija pod zvezdami pripravlja Gustav film v sodelovanju s Festivalom Ljubljana. 29. avgusta ob 21. uri bo na vrsti komedija Roba Beckerja Jamski človek v režiji Nataše Barbare Gračner in interpretaciji Uroša Fuersta, ki je imela že 370 ponovitev, ogledalo pa si jo je 90.000 gledalcev. Sledile bodo predstave Bužec on, bušca jaz s Sašo Pavček, Kolumbovo jajce z Mojco Funkl, Shirley Valentine bo Polona Vetrih, medtem ko se bo na zadnji dan festivala, 2. septembra, Gregor Čušin predstavil v Evangeliju po Čušinu.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 15. avgusta 2007
3
MOSP - Ob zaključku Drage mladih
Tudi letos festival mladinske ustvarjalnosti
Od 27. avgusta do 1. septembra v parku Finžgarjevega doma na Opčinah
TRST - Festival Drage mladih, ki vsako leto vabi mlade ustvarjalce, naj se preizkusijo v raznoraznih delavnicah v družbi sovrstnikov, se vrača tudi letos v park Finžgarjevega doma na Opčinah, da bi mladim ponudil možnost razvijanja ustvarjalnosti in sproščanja domišljije. Festival Drage mladih je pobuda, ki je nastala v okviru Drage mladih, vsakoletnega intelektualnega srečanja mladine, ki je zraslo iz štu dij skih dne vov Dra ga na Op či nah. Festival mladinske ustvarjalnosti bo potekal kot običajno v zadnjem tednu avgusta, in sicer od 27. avgusta do 1. sep tem bra, ko bo is to čas no po te ka la zaključna okrogla miza Drage mladih z naslovom "Duhovnost in iskanje 'hitrega ozdravljenja' modernega človeka", pri kateri bodo sodelovali psiho-terapevtka dr. Sanja Rozman, teolog dr. Jože Marketz in primerjalni religiolog dr. Lenart Škof.
Program letošnjega Festivala mladinske ustvarjalnosti je tudi letos raznolik in pester. Kot vsako leto bodo tudi tokrat na voljo delavnice, kot so likov na, gle da liš ka, čas ni kar ska, ples na in ko le sar ska, no vost pa je ma ke-up delavnica, kjer se bodo mladi učili tehnik maskiranja in spoznavali ličila. Vse
delavnice bodo vodili izkušeni mentorji, ki bodo znali v vsakem posamezniku vzbuditi željo po ustvarjanju. To so: likovni ustvarjalec in grafični oblikovalec Matej Susič za likovno delavnico, režiserka prof. Lučka Susič za gledališko, plesalka in koreografinja Raf-faella Petronio za plesno delavnico, časnikarka Breda Susič za časnikarsko, Saša Žerjal za kolesarsko in Živa Kuš-če za make-up delavnico.
Festival Drage mladih se bo kot običajno začel z dobrodelnim odboj-kar skim tur nir jem, sle di lo pa bo slo -vesno odprtje, na katerem bosta nastopili dve plesni skupini: novogoriš-ka break-dance skupina Go-Breakers in tržaška dekliška skupina Light, ki j e imela svoj prvi nastop prav na lanskem odprtju Festivala DM. Poleg delavnic, ki bodo večinoma potekale v popoldanskih urah (samo likovna delavnica bo potekala v poznih jutranjih urah), se bodo mladi ustvarjalci srečevali tudi zvečer, ko bo na spo re du ve čer ni pro gram z glas bo, ple som in gle da liš ki mi pred -stavami. V sredo, 29. avgusta, bo tako v ve čer nih urah im pro vi za cij ska delavnica Jam-Session, kjer bodo udeleženci likovne in plesne delavni-
Zanimanje za kreativne delavnice je bilo tudi lani precejšnje
kroma
ce skupaj ustvarjali s pomočjo glasbe. V petek, 31. avgusta, bo na odru Finžgarjevega doma zaživela prestava Molière za mlade v izvedbi mladinske gledališke skupine kulturnega društva Igo Gruden iz Nabrežine, ki jo vodi Gregor Geč, in koreografija Tkanje zlata v izvedbi skupine MOSP, ki jo vodi Raffaella Petronio. Zadnji ve čer pa bo po sve čen vsem ude le žen -cem Festivala, ki bodo, nekateri v obliki končne predstave, drugi v obliki razstave, pokazali česa vsega so se na Festivalu mladinske kreativnosti naučili. Na zaključnem večeru si bodo prisotni ogledali tudi video letošnjega poletnega dela Drage mladih, ki je potekal julija na Ptuju. Na vse večere je vabljena številna publika mladih in ...mladih po duhu.
Vsi, ki si želijo kaj več izvedeti o Festivalu in vsi, ki se želijo prijaviti, naj obiščejo spletno stran HYPERLINK "http://www.dragamladih.org" www.dragamladih.org, pišejo na email na slov HY PER LINK "mai l to: rast_mladika@hotmail.com" rast_mladika@hotmail.com ali pokličejo tel. št. 040/370846 (Raffaella, Pat-rizia).
Patrizia Jurincic
POLITIK IN JAVNI DELAVEC
Drago Štoka slavi 70. življenjski jubilej
Človek obrača, Bog obrne. Na ta rek človek nehote pomisli, ko pregleduje življenjsko pot Draga Štoke: v mladih letih je načrtoval, da se bo posvetil literaturi, zdaj pa je že štirideset let - s krajšim presledkom - ena vodilnih političnih osebnosti med Slovenci v Italiji. Priložnost za takšen »pogled nazaj« nam nudi dejstvo, da bo sedanji predsednik Sveta slovenskih organizacij jutri slavil 70. življenjski jubilej.
Drago Štoka se je namreč rodil 16. avgusta 1937 na Kontovelu. Bil je četrti od petih otrok pristaniškega delavca Jerneja in gospodinje Lucije Španger. Po osnovni šoli na Proseku in pripravnici pri šolskih sestrah v Toma-ju je nižjo gimnazijo opravil v Gorici, višjo gimnazijo in klasični licej pa v Trstu. Ljubezen do književnosti ga je gnala, da se je po maturi leta 1955 vpisal na slavistiko v Ljubljani, a se je po enem letu prepisal na tržaško pravno fakulteto in na njej diplomiral leta 1967 pri prof. Liviu Paladinu z disertacijo o svobodi mišljenja in 21. členu italijanske ustave. Pripravnik je bil pri odvetniku in politiku Jožetu Škerku, po poklicnem državnem izpitu pa je leta 1971 odprl lastno odvetniško pisarno.
Medtem se je Štoka leta 1963 poročil z Mirko Lavrenčič. Zakon je osrečilo rojstvo hčere Alenke. Sicer pa se je že od mladih nog javno udejstvoval, zlasti na prosvetnem in publicističnem področju. Leta 1956 je postal prvi predsednik Slovenskega kulturnega kluba, se pravi mladinskega krožka, ki je nastal po zamisli prof. Jožeta Peterlina. Rad se je oglašal s svojimi prispevki najprej v mladinskih listih, potem pa zlasti v katoliško usmerjenem tisku. Leta 1957 je bil med ustanovitelji revije Mladika in leta 1964 med ustanovitelji revije Most, sodeloval pa je tudi na Radiu Trst A in med drugim nastopal v okviru Radijskega odra.
V politiko je aktivno stopil ob krizi Slovenske skupnosti zaradi t. i. dolinske afere (nekateri dotedanji strankini voditelji so bili osumljeni špekulacij v zvezi z odškodninami za gradnjo naftovoda in odstranjeni). Leta 1968 je postal pokrajinski tajnik SSk, poleg tega pa je bil izvoljen v deželni svet namesto Jožeta Škerka. V deželnem svetu je potem ostal vse do leta 1988 in opravil štiri mandate. Pri tem se je vseskozi zavzemal za pravice slovenske manjšine in marsikaj tudi dosegel. Na njegovo pobudo je npr. deželni svet izglasoval predlog vsedr-žavnega zakona o kazenski zaščiti manjšin, zakonsko podporo dvojezičnega poslovanja slovenskih šol in šolskih organov, finančne prispevke
manjšinskim ustanovam in organizacijam itd.
Vzporedno s tem je Štoka ves čas opravljal vodilne funkcije v stranki. Leta 1975 je na prvem deželnem kongresu SSk postal njen deželni tajnik in bil nato do leta 1983 na tem mestu potrjen, v strankinem deželnem tajništvu pa je ostal do leta 1989, se pravi še leto potem, ko je zapustil deželni svet. Ta čas je bil posebno težak v Štokovem življenju, saj se je spopadal s hudimi zdravstvenimi in družinskimi težavami. Osebna kriza je dosegla višek leta 1993, ko je po daljši bolezni umrla žena Mirka. To svojo izkušnjo je popisal v knjigi Začeti znova, ki je izšla lani pri založbi Mladika.
V resnici je Štoka našel v sebi moč, da je začel novo življenje. V veliko oporo mu je pri tem bila stara in nikoli usahla ljubezen do pisanja. Začel se je spet oglašati v tukajšnjem slovenskem tisku, lotil pa se je tudi zahtevnejših podvigov in v nekaj letih spravil pod streho - če smo prav prešteli - kar pet knjig. Poleg že omenjene so to: biografija Andrej Zink, dekan in župnik na Opčinah (Župnijski pastoralni svet na Opčinah, 1996), avtobiografske črtice Po prehojeni poti (Mladika, 2001) ter spomini Jože Peterlin v mojem spominu (Mladika, 2001) in V političnem vrtincu (Mladika, 2004).
Z novimi močmi se je Štoka naposled vrnil v politično areno. Leta 2000 je postal tržaški pokrajinski predsednik SSk, leto pozneje pa strankin deželni predsednik, kar je ostal do 17. decembra 2005, ko je prevzel krmilo SSO. Ob tem se je leta 2002 tudi drugič poročil, in sicer z Annamario Balduzzi.
Ni naša naloga, da bi ocenjevali Štokovo delo. Gotovo pa mu bo vsakdo, ki ga pozna, priznal zvestobo slovenstvu in vztrajnost. Na mnoga leta!
M.B.
SLOVENIJA - Anketa dnevnika Finance o predsedniških kandidatih
Bogati so za Gasparija, revni za Turka, podeželje za Peterleta, moški pa za Jelinčiča
LJUBLJANA - Med predsedniški mi kan di da ti ima med naj bo ga tej ši -mi Slovenci največ podpore Mitja Gaspari, med najrevnejšimi pa Danilo Tiirk, je pokazala anketa, objavljena v današnjih Financah. Sicer vodi Lojze Peterle, ki bi v prvem krogu dobil 29 od stot kov gla sov, vo li lo bi ga tu di 33 odstotkov prebivalcev podeželja. Gasparija bi v prvem krogu volilo 27 odstotkov anketirancev, ki imajo v gospodinjstvu več kot 2500 evrov mesečnega dohodka. Relativno veliko podporo v skupini ima tudi Jelinčič - zanj bi
volilo 14 odstotkov najpremožnejših, skupno pa šest odstotkov anketiranih.
Na spodnji strani premoženjske lestvice, med anketiranci z manj kot 400 evri mesečnega dohodka na gospodinjstvo, vodi Türk z 31 odstotki, sledi mu Peterle z 29. Peterle ima največjo podporo (38 odstotkov) v skupini z 2001 do 2500 evri mesečnih dohodkov.
Sicer bi v prvem krogu največ, 29 odstotkov glasov, dobil Peterle, Türk 23 in Gaspari 22. Türk in Gaspari sta od julija razliko zmanjšala - takrat bi za Peterleta volilo 38 odstotkov vpraša-
nih, za Gasparija 16 in za Turka 14. Pod po ra Je lin či ču se je v tem ča su zmanjšala z 10 na šest odstotkov.
Pri podpo ri gle de na spol je v ospredju Jelinčič z izrazito moško podporo. Pritegnil je 11 odstotkov anke ti ra nih moš kih in dva od stot ka žensk. Več žensk kot moških podpira nefavorizirane kandidate, 15 odstotkov žensk pa si še ni izbralo svojega kan-di da ta.
Med mladimi od 18. do 24. leta bi največ, 23 odstotkov, volilo Turka, 19 pa Gasparija. V tej starostni skupini je
ski regiji (39 odstotkov). Peterle je s 33-od stot nim de le žem vo dil ni tu di na podeželju.
Anketo je po naročilu uredništva Financ opravil Episcenter. Anketiranje je potekalo med 1. in 10. avgustom, v njej pa je sodelovalo 485 anketirancev. ( STA)
Danilo Türk
sicer največji delež še neodločenih - 21 odstotkov. Türk je največji delež, 28 odstotkov, pridobil tudi med upokojenci, medtem ko bi Peterleta volilo 27, Gasparija pa 25 odstotkov upokojencev. Peterleta podpira največji delež zaposlenih (37 odstotkov) in najmanjši delež brezposelnih (sedem odstotkov).
Peterle sicer močno vodi zlasti v celjski (44 odstotkov), dolenjski (30 odstotkov) in mariborski regiji (28 odstotkov). Türk je v vodstvu v primorski (38 odstotkov) in ljubljanski regiji (28 odstotkov), Gaspari pa v gorenj-
Za mladostnih 70 let naj prejme na! predsednik
dr. Drago Štoka
iskrene čestitke
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
4
Sreda, 15. avgusta 2007
KULTURA
/
SALZBURG - Salzburški festival 2007
Tokrat v ospredju Senčna plat razuma
Vodstvo festivala je z letošnjo izvedbo prevzel Jürgen Flimm - Osrednji program predstavljajo 4 opere
Po enkratni glasbeni pustolovščini Mozartove obletnice se je Salzburški festival vrnil v bolj redne tirnice svoje dolgoletne tradicije, čeprav sploh ne gre za zatišje po ustvarjalnem viharju. Dogajanje prestižnega festivala je namreč pod najsvetlejšimi reflektorji medijev z otvoritvijo novega poglavja, saj je Jürgen Flimm z letošnjo sezono nasledil Petra Ružičko pri umetniškem vodstvu.
V prvem letu svojega mandata je Flimm skušal izpostaviti lastne poglede, voljo po ohranitvi kvalitete izven marketinških strategij in po iskanju novih poti za boljše vrednotenje sodobnih izrazov. Program skuša omejiti izvedbo Mozartovih del po lanskem, omamnem nasičenju izredne jubilejne izvedbe, ko je festival izvedel »glasbeni projekt stoletja« Mozart 22. Moto letošnjega festivala je »Senčna plat razuma«, v protislovju z načeli razsvetljenstva oz. Mozartovega časa.
Osrednji, glasbeni program festivala obsega štiri operne produkcije v režijah umetnikov, ki debitirajo na tem festivalu. Pod skupnim imenovalcem festivalskega gesla izbrane opere obravnavajo senčne plati duše, iracionalne sile čustvenih viharjev, magije, genialnosti. Tri od izbranih oper so prvič na tem festivalu: Haydnova »Armida«, »Evgenij Onjegin« Petra Ilijča Čajkovskega in »Ben-
Prizor iz postavitve opere Benvenuto Cellini
venuto Cellini« Hectora Berlioza. Nemška romantična opera par excellance, Weberjev »Čarostrelec«, pa je bila zadnjič uprizorjena na tem odru pred petdesetimi leti pod vodstvom Wilhelma Furtwänglerja. Na sporedu sta tudi dve ponovitvi lanskih uprizoritev Mozartovih oper z delno spremenjenimi zasedbami, in sicer »Figarova svatba«, s katero so lani slavnostno odprli novo dvorano Haus für Mozart in singspiel »Bastien un Bastienne«.
Do sedaj je dober odziv publike in kritike nagradil predvsem pevske ansamble, medtem ko so režije -po ustaljeni tradiciji festivala -v nekaterih primerih vzbudile marsikateri dvom, na primer, ko je priznani avtor videospo-tov, Philipp Stöhl, sodelavec Madonne, Micka Jaggerja in skupine Rammstein, skušal prikazati filmski potencial zgodbe renesančnega kiparja Cellinija in spremenil opero v ameriški blockbuster.
Salzburški festival je na glasbenem področju festival inovativnih režijskih prijemov pri uprizoritvi del železnega repertoarja, ki pritegnejo tudi z imeni najslavnejših dirigentov, pevcev in solistov, poleg redne prisotnosti ustanovitvenega, »hišnega« orkestra Dunajskih filhar-monikov.
V tistem delu programa, ki je posvečen sodobni glas-
bi, so italijanski avtorji deležni velike pozornosti. Letos je festival uvedel monografski cikel »Kontinente«, ki se bo s pokroviteljstvom sponzorja nadaljeval tudi v prihodnjih letih kot niz, posvečen skladateljem 20. in 21. stoletja. Festivalski projekt se je pričel letos z obširnim projektom v poklon preminulemu skladatelju Giacintu Scelsiju in njegovi »mistični romantiki«, kije vseboval osem koncertov.
Prestižni sponzor je omogočil tudi izvedbo projekta »Young directors«, to je izložba novih usmeritev evropske gledališke ustvarjalnosti pod skupnim imenovalcem pripovednega gledališča in na robu kontaminacij različnih govoric (video, inštalacije, lutke, ples). V tem sklopu je med drugimi predstavil svojo produkcijo italijanski eksperimentalni ansambel Motus, ki je nastopil s tekstom po motivih Pasolinijevega nedokončanega romana »Petro-lio«.
Oganizatorji festivala se letos ponašajo s tremi svetovnimi praizvedbami, kijih povezuje tema spreminjanja, to so »Moliere. Eine Passion«, lepljenka štirih dram francoskega komediografa v režiji Luka Percevala, scenska izvedba dela »Sauser aus Italien« italijanskega skladatelja Giacinta Scelsija (kot dopolnitev monografskega projekta) in dramsko-plesni projekt ekcentričnega Jana Fa-breja »Requiem für eine Metamorphose«. V okviru uradnega gledališkega sporeda se med drugimi ponudbami obnavlja na trgu pred stolnico vsakoletni obred uprizoritve Hofmannsthalovega Slehernika, medtem ko se v zaprti dvorani Rezidence odvijajo z zelo dobrim odzivom kritike ponovitve Müllerjevega teksta »Kvartet« v režiji Barbare Frey.
Da bi festivalski program skupaj z umetniškimi vsebinami predstavil tudi sporočilo mirnega sožitja med narodi, ki ga glasba nosi s svojo univerzalno govorico, so organizatorji festivala povabili k oblikovanju štiritedenskega izobraževalnega in koncertnega sporeda orkester WestEastern Divan, v katerem je dirigent Daniel Barenboim združil mlade glasbenike iz mnogih držav Bližnjega vzhoda.
Glasba in gledališče sta s prisotnostjo mednarodnih zvezdnikov vedno povezana tudi z določenim festivalskim glamurjem, kar dopolnjuje in začini kulturno kroniko. Kraljica zadnjih salzburških festivalov in ljubljenka avstrijske publike, ruska sopranistka Anna Netrebko, si je letos privoščila operni odmor in se odločila samo za en koncert, na katerem naj bi nastopila pri izvedbi Pergolesijevega Stabat mater, a je zadnji trenutek odpovedala svojo prisotnost (nadomestila jo je Christine Schäfer). Tudi Netrebkin umetniški partner, tenorist Rolando Villazon, je zaradi bolezni zamudil priliko, da bi zablestel na enem od najbolj pričakovanih koncertnih večerov skupaj s Placidom Domin-gom, ki je očaral publiko s programom arij iz španskih zarzuel. Med dogodki, ki so vzbudili največje zanimanje je tudi izreden koncert Dunajskih filharmonikov pod vodstvom Riccarda Mutija, pri katerem je kot re-citator v nadaljevanju Berliozove Fantastične simfonije »Lélio« nastopil igralec Gérard Depardieu.
Kdor mora gledati na ta lesk takorekoč »od zunaj«, ima v Salzburgu drugo, tolažilno priložnost, saj si lahko vsak večer na trgu privošči brezplačni ogled posnetkov oper in koncertov.
Rossana Paliaga
V	Kopru razstavaPol stoletja
V	Osrednji knjižnici Srečka Vilharja Koper in v Pokrajinskem arhivu Koper je na ogled razstava »Pol stoletja«, ob 50. obletnici delovanja Centra za kon-servirnje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije, ki jo je pripravila vodja Centra, Koprčanka dr. Jedert Vo-dopivec. Predstavljen je kratek pregled dejavnosti konserviranja in restavri-ranja arhivskega in knjižničnega gradiva ter likovne dediščine na papirju. Razstava bo na ogled do 15. septembra.
V	Ljubljani razstava Boj proti veri in Cerkvi
V	Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani bodo 5. septembra odprli razstavo Boj proti veri in Cerkvi. Avtorica razstave je na Dunaju živeča slovenska zgodovinarka Tamara Griesser Pečar. Razstava bo predstavila nasilje komunistične oblasti nad katoliško Cerkvijo v Sloveniji v letih 1945-1961.Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je med pripravami na razstavo pojasnila, da je bilo v letih 1945-1961 »obdobje popolne brezpravnosti Cerkve ter največjega fizičnega in psihičnega obračunavanja z duhovniki«. Podlaga razstave je leta 2005 objavljena knjiga Cerkev na zatožni klopi, avtorice Griesser Pečarjeve. »Vsebina razstave bo sicer širša od knjige,« je poudarila zgodovinarka. »Razstava bo prikazala nasilje nad Cerkvijo na vseh področjih,« je dejala in dodala, da »bo na razstavi tudi seznam z imeni vseh duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev, ki so jih v omenjenem obdobju zaprli, kaznovali ali ubili predstavniki tedanje komunistične oblasti«. Seznam naj bi obsegal 630 imen. »Glede na to, da je bilo v Sloveniji takrat povprečno približno 1000 duhovnikov, je to ogromna številka,« je dejala zgodovinarka. Na razstavi bodo predstavili tudi javnosti še doslej neznana dokumenta. Vsebina obeh je po njenih besedah povezana s posredovanjem ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana pri italijanskih okupacijskih oblasteh v prid Toneta Tomšiča. Kot je znano, so Italijani organizacijskega tajnika Komunistične partije Slovenije (KPS) ustrelili leta 1942. Dokumenta sta iz sklopa listin, ki jih je škofija poslala zastopnikom obrambe v času procesa zoper Rožmana leta 1946, sodišče pa jih ni upoštevalo. Omenjeni dokumenti so bili po besedah Griesser Pečarjeve v zasebni zbirki, sedaj pa so v nadškofijskem arhivu.
V	avli muzeja bo postavljen 6-metrski križ, ki so ga leta 1953 predstavniki komunistične oblasti odstranili z vrha Škrlatice in vrgli v severozahodno ostenje gore. Ostanke križa so doslej hranili v župnišču Dovje. Razstavo pripravljajo Muzej novejše zgodovine, Nadškofijski arhiv Ljubljana in založba Družina. Odprta bo predvidoma do 2. decembra letos. (STA)
LJUBLJANA - Cankarjeva založba
Smešno resne zgodbe Marjana Tomšiča
Poleg naslovne zgodbe, Bužec on, bušca jest, po kateri je povzeta tudi nadvseuspešna monokomedija, je v zbirki še 21 »smšnoresnih« zgodb
Marjan Tomšič (1939) sodi v krog vrhunskih sodobnih slovenskih pisateljev, v okviru njegovega obsežnega proznega opusa pa nikakor ni mogoče spregledat istrsko/primorske tematike. Z objavo knjig »Olive in sol« in »Šavrinke« je pred dobrima dvema desetletjema odgrnil zastor dotlej zamolčane istrske preteklosti, z usodami svojih knjižnih junakov pa dregnil tudi v osir t.i. istrske rigvardnosti. Njegova pisateljska žilica se je potlej še bolj zaiskrila in nastale so nove pomembne pripovedi - Oštrigeca, Zrno od fr-mentona, Grenko morje, Južni veter, če omenimo le najbolj znane. Priljubljenost v širši slovenski literarni srenji si je pridobil tudi kot otroški pisatelj, občasno zaide v znanstveno fantastiko in v pristni ljudski humor, kakršnega v pretežni meri ponuja pričujoče delo, Bu žec on, buš ca jest in dru ge smeš no -res ne zgodbe .
Urednik Cankarjeve založbe Zdravko Duša meni, da je primorski
milje značilno obarval humoreske Marjana Tomšiča, saj se njegova komika »napaja« pri mediteranskih značajih, njihovi brezbrižnosti za konkretne rešitve in pretirane zavzetosti, kadar pride do neizbežnih emocionalnih trkov. Prav tako hudo muš no se pogos to ob regne ob dru ge ne rod nos ti t.i. ma -lega človeka, rad namreč pokuka v njegove zadrege, radosti in norosti, ki jih prinaša obrat v »nove čase«. Dodajmo še toplino, s katero zna ovekovečiti svoje literarne junake - in na dlani je, zakaj je tako priljubljen, cenjen in večkrat nagrajevan tudi na festivalih humorja in satire.
Naslovna zgodba pričujoče knjige - Bužec on, bušca jest, oziroma istoimenska monodrama je v interpretaciji igralke Saše Pavček navdušila de-settisoče gledalcev, ter znova obudila pristni slovenski istrski dialekt tako na odrskih deskah kot v pisani besedi. Nihče v tej zgodbi ni dorasel (glavnemu) liku istrijanke Lilijane, ki uteleša
tipično iznajdljivo žensko z istrskih hribov, eno takih ki so nekoč s svojimi ple-či in marljivimi rokami nesebično podpirale tri vogale domače hiše. Tudi v tem pogledu gre Marjan Tomšič vštric s sodobno literaturo, vse bolj gosto »poseljeno« z ženskami, ki skozi lastna življenja in skozi mentaliteto svojih prednikov vihrajo z nekim novim pogumom. Dovolijo si videti več kot njihove prednice in predniki, dovolijo si bistveno več reči, dovolijo si kršiti pravila spodobnosti, ne nazadnje -dovolijo si razvijati poseben talent za razpoznavanje dramskega naboja v banalni vsakdanjosti. Kot običajno pa se naš istrski pisatelj tudi tokrat rad spogleduje z ljubeznijo in erotiko, prežeto z večno zelenimi ljudskimi modrostmi, ki jih ima tokrat polna usta »bušca« Lilijana: »Samo to vam še povem: Ljubezen je slepa, je nora, ma je edina božja stvar na ten brižnen sveti. Ko te toka, se ti odpre, tako se mi zdi, ena dru ga pamet in se zasve ti eno dru -
go sonce. Samo se ne sme človek ustrašit in ne sme vsega jemat za slabo. Zdej imamo, jest in moj Rino, ljubezen ko mirno morje, ma smo šli skozi ogenj, šijon in potres. In zmeraj je treba zastopit sebe in vse druge, zakaj ljubezen, znaste, ni s tega, je z one ga sve -ta.«
Poleg naslovne zgodbe je v pričujoči knjigi predstavljen izbor 21-tih Tomšičevih kratkih zgodb oziroma črtic, ki večinoma segajo v zadnje desetletje minulega stoletja. Nekatere izmed njih močno dišijo po istrski zemlji in ljudeh (npr. Marjuča, Tartufi, Guš-tinova smrt itd.), druge so vpete v okolje, ki je zaznamovalo pisateljeva mladostna leta (npr. Polžja farma) in njegov pogled na povojni razvoj različnih segmentov slovenske družbene stvarnosti. Dejansko pa gre v vseh primerih za »smešnoresne« zgodbe, ki z blago ali bolj močno ironijo ter odrezavim humorjem drezajo v podstat človeške nečimrnosti. Morda s kančkom nostal-
gije, pa ne toliko do starih dobrih časov, temveč predvsem do burnega minulega časa mladostne poskočnosti in vsemogočih vragolij, nas pisatelj opomni in spomni na hitro minevanje posameznikove kratke večnosti. Njegova domiselna »spominska preja« je v tem oziru nepogrešljiva v sleherni zgodbi, ki pogosto obogatena z anekdoto duhovito razpreda stanje duha v določenem času in okolju. Znameniti Hippolyte Taine je že pred davnimi leti trdil, da je z drobnimi besedami stavki, ki sestavljajo dobro anekdoto, izražena zgodovina bolj plastično, kot z obilico uradnih podatkov, obvestil in prokla-macij. In prav to v krajših in daljših proznih delih izvrstno uspeva pisatelju Marjanu Tomšiču, ki že vrsto let dokazuje, da tudi (njegovi) Istrani in Primorci spadajo med duhovitejše pripadnike matičnega naroda, ki ima sicer na obrazu prepogosto kiselkast nasmeh na spuščenih ustnicah.
Slavko Gaberc
Trst
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it
1 2 Sreda, 15. avgusta 2007
APrimorski
~	dnevnik
TURIZEM - Obračun posameznih potovalnih agencij ob velikem šmarnu
Zaradi lažjih denarnic letos zelo kratka potovanja
Med cilji dopustnikov prednjačijo grški otoki, tudi zaradi dobrih letalskih povezav
Sredi avgusta so mestne ulice običajno puste, saj se po njih sprehaja bore malo občanov, veliko trgovin in javnih lokalov pa je zaprtih. Ni kaj, veliki šmaren je še vedno sveti datum (ne le v verskem smislu) in neomajna točka na koledarju, okoli katere se razvijejo počitniški načrti večjega dela italijanskega (in tržaškega) prebivalstva. Toda če se v teh dneh sprehodimo po Trstu, lahko opazimo, da marsikdo preživlja avgustovske dni doma. Pravzaprav ni vse tako, kot je nekdaj bilo.
Turistični trendi so se znatno spremenili. Tradicionalnih dvotedenskih ali še daljših poletnih letovanj je vse manj in dopust-niki se - letos še posebno - pogosteje odločajo za krajše izlete: sedemdnevno potovanje je že pravo razkošje. Glavni razlog za to naj bi bilo enostavno dejstvo, da imajo ljudje na svojih bančnih računih manj denarja kot nekoč, kupna moč je šibkejša tudi v primerjavi z nekaj leti nazaj. Številni Italijani, ki so znani ljubitelji turizma, si kljub temu radi privoščijo nekaj oddiha in se na krajša potovanja odpravijo večkrat na leto, tako da razporedijo svoje proste dni in potovalne stroške po celoletnem obdobju.
Za tržaške turiste je največji letošnji predmet poželenja Grčija, ki prednjači na seznamih mnogih agencij. V primerjavi z lanskim letom je povpraševanje po izletih na grške otoke večje, na drugem mestu sledi hrvaška obala. Potovanja v Grčijo doživljajo nov razmah ob ugodnih turističnih paketih za letovanja na Egejskem in Jonskem morju ter udobnih letalskih povezavah, saj je mogoče z Brnika in iz Ronk odleteti naravnost do otoških letališč sredi Kikladov in na Dodekanezu.
Pri raznih krajevnih potovalnih agencijah smo zabeležili mnogo skupnih točk in tudi nekatere razlike. Vsaka agencija se namreč specializira na določenem področju in ponudbe seveda niso povsod enake. Glede potovanj na Hrvaško gre še omeniti, da marsikdo odpotuje v Istro in Dalmacijo povsem avtonomno.
Divna Čuk, direktorica agencije Aurora Viaggi, nam je pojasnila, da so letos poleti strankam v povprečju organizirali zelo kratka potovanja. Večinoma so se ljudje odločili za manj kot teden dolge počitnice. Pri Aurori so letos zelo dobro prodajali vikendske izlete v evropske prestolnice - v London, Pariz, Prago, Budimpešto itd.
Na skupni lestvici so seveda najbolj
Romantičen posnetek z grškega otoka Santorini; mnogo Tržačanov se je letos odločilo za pot v Grčijo
priljubljeni topli kraji ob Sredozemlju. Na samem vrhu je Grčija, kamor letijo zlasti mladi, sledijo po vrsti Dalmacija, Turčija, Španija in Tunizija. Vse več mladih se podaja tudi v slovenske gorske kraje in toplice. Gre tudi poudariti, da se počitnice na splošno ne odvijajo več samo v »vodoravni poziciji«, se pravi z ležanjem na plaži pod sončno pripeko. Turisti se ob kopanju radi udeležujejo organiziranih izletov s kulturno vsebino.
Pri agenciji Julia Viaggi smo se pogovorili z direktorico Franco Cerne, kije prav tako zabeležila zgoraj navedene težnje turistov. »Število strank drži, upada ni bilo, zaradi skromnejših finančnih sredstev pa se ljudje zadržijo na počitnicah manj časa«. Grški otoki so se tudi v tej agenciji povzpeli na prvo mesto, z leti iz Trsta in Ljubljane. Na lestvici sledijo evropske prestolnice, ki doživljajo pravi preporod, nato sta še Španija in Tunizija.
Vlasta Žvab, direktorica tržaške po-
slovalnice agencije Ilirika Last Minute Center, je opisala zanimive spremembe zadnjih par let. Pred kratkim je namreč še veljala zapoved, da se morajo počitnice odvijati zgolj avgusta, nazadnje pa prihaja do delnega preobrata. Letos so se ljudje raje odločili za številne kratke dopuste in jih ena-komerneje razpršili po 12-mesečnem obdobju.
Glede ciljev, ki si jih izbirajo dopust-niki, pa so pri Iliriki zabeležili nekoliko drugačne težnje. Hrvaška obala je bila letos deležna ogromnega števila rezervacij, kar si Vlasta Žvab razlaga z dobrimi vlaganji v turistične infrastrukture s strani hrvaške države. Nadvse dober je obisk v slovenskih toplicah, to pa velja le za zdravilišča, v katerih gojijo poletni turizem (npr. s postavitvijo zunanjih bazenov).
Rezervacij za grške otoke je še vedno veliko, toda paketne cene so se po njenem mnenju korenito zvišale. Še nekoliko predraga je baje Sardinija, pa čeprav imajo tu-
di tam kako dobro ponudbo. Po drugi strani so križarjenja cenovno bolj dostopna kot nekoč, prav tako popularni so izleti v velika mesta. Mladi, ki se obrnejo na agencijo Ilirika, imajo najraje zabavo, saj se jih mnogo seli v kraje, kot sta špansko »mega-za-bavišče« Ibiza in grški otok Ios, pravi raj za veseljake. Na Pag, »hrvaško Ibizo«, potuje mladina povečini z osebnimi sredstvi.
Ob koncu smo pokukali še onstran meje. V sežanski poslovalnici agencije Kompas so potrdili, daje na prvem mestu avgustovskih želja Grčija. Na tamkajšnje otoke odpotuje s sežansko agencijo tudi veliko Italijanov in zamejskih Slovencev. Glede na lanskoletne številke je baje nastalo pravo brezno med grško in hrvaško izbiro, ki je za Kompasove stranke letos manj zanimiva. Dokaj priljubljena je še vedno »sredozemska eksotika«, saj sta se Tunizija in Turčija (pa tudi egiptovski Šarm el Šejk na Rdečem morju) obdržali na visokih pozicijah. (af)
SESLJAN
Pobuda svetovalcev po požaru
Svetovalci opozicije v devin-sko-nabrežinskem svetu, Mauri-zi o Roz za, Mas si mo Ve ro ne se, Walter Ulcigrai, Adriano Ferfolja, Igor Gabrovec in Lorenzo Cori-gli a no so se ne mu do ma od zva li na vest, po ka te ri je bil po žar, ki je 28. julija razdejal ribarnico Sergija Lukše in njegovega sodelavca Dimitrija Danielija, ne samo podtaknjen, temveč tudi kaže na ustrahovalne in teroristične metode, ki jih doslej v občini niso po zna li.
Že takoj po požaru, ki je ribarnico sredi Seljana, na glavni cesti, uničil samo tri dni po njeni otvoritvi, je obstajal močan sum, da je bil ogenj pod tak njen. Našli naj bi namreč posodo, s katero naj bi neznanci v ribarnico prinesli vnetljivo tekočino, in os-tan ke ne ke dru ge po so de, ki naj bi slu ži la za is ti na men. Pre is ka -va pa naj bi medtem pokazala, da je bil ogenj ne sa mo pod tak njen, temveč da predstavlja kazen, ker se upravitelja nista ozirala na nekakšna pravila, ki naj bi veljala na tem področju, in sta bila komu v »nadlego«. Čeprav torej ne gre za organizirani kriminal, so takšne ugotovitve, če se bodo izkazale za res nič ne, ta koj spod bu dile šes te -rico občinskih svetovalcev, da so predstavili resolucijo, v kateri pravijo, da sta potrebna takojšen soglasen in močan signal bodisi v podporo žrtvam požara kot tudi opozorilo, da takšne metode pri nas ne bodo dosegle zaželene ga učin ka.
Nadalje je v resoluciji izražena podpora sodstvu in preiskovalcem za njihova prizadevanja, da bi od kri li kriv ce in ta ko že v ka li za tr li po dob ne me to de v de -vinsko-nabrežinski občini. Poleg tega podpisniki predlagajo, da bi občinski svet tudi konkretno izkazal solidarnost žrtvama požara, in si cer ta ko, da bi od pr li te -ko či ra čun, na ka te re ga bi na ka -zali sejnini, do katerih bodo imeli pravico na sejah - izredni in redni - ki sta napovedani za 23. avgust. Z odprtjem tekočega računa bi nadalje morali seznaniti tudi občane, tako da bi lahko po svojih močeh sodelovali v dobrodelni akciji.
VELIKI ŠMAREN - Za tiste, ki bodo ostali v mestu in za turiste
Muzeji in razstave z odprtimi vrati
Poleg Miramara in mestnega akvarija na ogled tudi Mascherinijeva razstava v ribarnici in muzeju Revoltella - V parku vile Sartorio koncert
no vezala na moževo.
Utrinek z razstave kiparskih del Marcella Mascherinija v nekdanji ribarnici
kroma
Tržačani, ki bodo današnji praznik preživeli doma, in turisti na ogledu mesta bodo lahko poleg turistične izkoristili tudi muzejsko ponudbo. Odprti bodo namreč Miramarski grad, muzej Revoltella in Akvarij, v parku vile Sartorio pa bo običajni sredin koncert v okviru niza Muzeji zvečer 2007.
Zgodovinski muzej Miramarske-ga gradu bo odprt ves dan, od 9. do 19. ure, in ni dvoma, da bo tudi tokrat ob-ve zen cilj vseh tu ris tov, ki bo do ve li ki šmaren preživeli v našem mestu. Zelo verjetno bo na gradu in v parku gneča, tako kot je bila tudi v julijskih dneh. Takrat si je grad z njegovim čudovitim parkom ogledalo 19.232 obiskovalcev, kar je za osem odstotkov več kot v enakem lanskem mesecu, ko je bilo obiskovalcev 18.913. V prostorih gradu, ki priča o tragični usodi Maksimilijana, brata habsburškega cesarja Franca Jožefa, je v teh dneh na ogled razstava grafičnih in slikarskih del Maksimilija-nove belgijske žene Charlotte, zapletene osebnosti, kije svoje življenje usod-
Trst za veliki šmaren ponuja tudi ogled razstave del Marcella Mascherinija (1906-1983), najpomembnejšega tržaškega kiparja dvajsetega stoletja. Njegova dela so na ogled v prenovljeni nekdanji centralni ribarnici (od 10. do 23. ure) in v Muzeju Revoltella (od 10. do 18. ure). Nedaleč stran, v mestnem akvariju, pa si lahko obiskovalci (od 9. do 19. ure) ogledajo favno Jadranskega morja in terarije s primerki dvoživk in plazilcev, ki živijo na območju Julijske krajine.
Kot ome nje no, bo v par ku vi le Sartorio drevi (ob 21. uri) koncert iz ciklusa Muzeji zvečer 2007. Tokrat bo na vrs ti splet gle da li šča, ope re te, fil ma in glasbe pod naslovom Abasso il teatro! Gandolfo Gandolfo e la satira di tutte le forme di spettacolo (Dol z gledališčem! Gandolfo Gandolfo in satira o vseh oblikah špektakla). Pevca Ornel-lo Serafini in Adriana Giraldija bosta spremljala Massimo Favento z violončelom in Corrado Gulin s klavirjem.
6
Nedelja, 19. avgusta 2007
TRST
/
REPENTABOR - Na Tabru
Pester program ob velikem šmarnu
V ponedeljek zvečer so odprli razstavo del Evgena Guština, sinoči pa je bil na vrsti koncert
Na Tabru so se predsinočnjim začela praznovanja ob letošnjem prazniku velikega šmarna, ki bo svoj višek dosegel danes dopoldne, ko bo ob 10. uri na prostoru pred kamnito cerkvico vrh griča slovesno romarsko mašo daroval tržaški škof mons. Evgen Ravignani.
Kot je že tradicija, je bil večer 13. avgusta posvečen kulturnemu utripu. V Srenjski hiši je namreč v teh dneh na ogled razstava Evgena Guština, ki je sicer po rodu iz Repna, a že veliko let živi in ustvarja v Breznici na Gorenjskem, nedaleč od Žirovnice. Umetnika je predstavil Štefan Pahor.
Razstavo Evgena Guština lahko razdelimo na dva dela. V prvem se umetnik predstavlja z zbirko bronastih doprsnih kipov pomembnih slovenskih mož, kot so Anton Vovk, Frančišek Borgia Sedej, Anton Mahnič, Janko Moder in drugi. Guš-tin je razstavo sklenil poimenovati Vredni spomina. Njegov umetniški cilj je namreč ta, da iztrga pozabi podobo teh slovenskih velikanov. Umetnika seveda zaznamuje velika natančnost pri obraznih potezah.
Evgen Guštin pa seveda ni samo kipar, marveč tudi slikar. V Srenjski hiši je namreč poleg njegovih kipov na ogled tudi 14 njegovih slik, ki jih lahko razdelimo na tri cikluse, in sicer podobe Krasa, Gorenjske in tihožitja.
Kot se spodobi, gresta umetnost in glasba oziroma petje skupaj. Posebno sta se v ponedeljek izkazala mlada glasbenika
na harmoniko in trobento, obiskovalcem pa se je predstavil tudi mešani pevski zbor Repentabor, ki ga vodi Loredana Guštin. Skupino pevcev bi lahko imenovali tudi zbor brez meja, saj nastopajoči ne prihajajo samo iz krajev pod Tabrom s tostran meje, ampak tudi z Vogelj, iz Dola in bližnjih vasi onkraj državne meje, ki bo kmalu izginila.
Da bo izginotje meje pomenilo velik dogodek za naše ljudi, sta predsinočnjim poudarila tudi domači župan Aleksij Križ-man in njegov kolega iz Žirovnice na Gorenjskem Leopold Pogačar. Vas Breznica, v kateri ustvarja Evgen Guštin, spada namreč pod občino Žirovnica.
Kulturni program ob velikem šmarnu se je na Tabru nadaljeval sinoči. Pod pokroviteljstvom občine Repentabor so se namreč na koncertu za orgle, kontralt in sopran, ki je potekal v sklopu festivala Med zvoki krajev (Nei suoni dei luoghi), predstavili organist Roberto Loreggian, sopra-nistka Carola Freddi in kontraltistka Elena Biscuola.
Kot smo že zapisali, bodo praznovanja na Tabru svoj višek dosegla danes, ko bodo na sporedu kar tri svete maše. Prva bo že ob 8. uri zjutraj, druga, ki i o bo daroval tržaški škof mons. Evgen Ravignani, bo na vrsti ob 10. uri, ob 17. uri pa bo še zadnjo praznično sveto mašo vodil škofov vikar za Slovence Franc Vončina. Ob 19. uri se bodo z zvonika oglasile melodije pritrko-valcev. (ps)
V Srenjski hiši so na ogled dela Evgena Guština
kroma
RIBJA TRŽNICA - Kulinarična pobuda »Okusi zaliva«
Ribji praznik z okusnim jedilnikom
Ljubitelji morskih specialitet bodo pobliže spoznali življenje in delo tržaških ribičev - Vsak vikend od 18. avgusta do 30. septembra
Konec tedna se za ljubitelje rib in morskih specialitet nasploh obeta nadvse zanimiv. Prvič bodo namreč tržaški ribiči in člani ribiškega konzorcija Tržaškega zaliva v sodelovanju z Občino Trst priredili velik ribji praznik z naslovom »Okusi zaliva«. Na območju osrednje ribje tržnice, ki se nahaja v industrijski coni pri nekdanjem obratu Gaslini (pri spodnjem vhodu v trgovski center Torri d'Europa je treba obrniti desno), bodo vsak konec tedna od sobote, 18. avgusta, vse do nedelje, 30. septembra, stali kioski, ki bodo obiskovalcem od 18. do 24. ure nudili tipične ribje jedi. Zanje bodo poskrbele požrtvovalne žene ribičev, ki bodo oblikovale bogat jedilnik; obiskovalci bodo lahko izbirali med sardelami in sardoni v vinskem kisu, limoninem soku, v solati oziroma med okusnimi klapavicami v česnovi omaki ali ribjim brodetom, ob raznoraznih ocvrtih kalamarih ali sardonih pa
si na koncu še privoščili kako svežo ribo na žaru. Ob slastnem ribjem krožniku pa bo vsak večer poskrbljeno tudi za primerno glasbeno kuliso.
Na včerajšnji predstavitvi gastronomske pobude je občinski odbornik za trgovino Paolo Rovis izpostavil dejstvo, da je tržaško ribje tržišče premalo poznano in da so torej tovrstne pobude izredno dobrodošle. Ribištvo je v Tržaškem zalivu izredno stara dejavnost, ki vključuje danes kakih 80 plovil in nad 200 ribičev; praznik bo hkrati priložnost za Tržačane, da pobliže spoznajo ribiško življenje in trud, ki ga ribiči vsakodnevno vlagajo v svoje delo. Ob omenjenih vikendih bodo namreč ribiči od 11. ure na razpolago za kakršnokoli informacijo, za praktičen prikaz ribolova in ogled posameznih plovil ter opreme. O samem ribjem prazniku je spregovoril zastopnik ribičev Guido Doz, ki je opozoril, da so s promoci-
jo morskih produktov začeli že pred šestimi leti z udeležbo na raznoraznih deželnih sejmih, nenazadnje pa tudi s prisotnostjo na milanskem Bitu. Med načrti, ki so si jih prireditelji postavili v sklopu praznika, je tudi nočna plovba z ribiško barko, tako da bi obiskovalcem postregli s pravim morsko-lovskim doživetjem. Doz je izrabil priložnost in podčrtal, daje ribiški sektor potreben okrepitve in da je vsakdo dobrodošel, ribolov pa daje človeku izredno veliko zadoščenj. Včerajšnjega srečanja z novinarji se je udeležil tudi predsednik Ribiškega konzorcija Federico Grim, ki je potarnal, da restavracije prezirajo t.i. drobno modro ribo in na svojih jedilnikih raje ponujajo gojene orade ali brancine, ki najpogosteje prihajajo celo s turške obale. Pohvalil pa je tržaški ribolov z lamparami in mrežami, ki vsak dan polni tržaške ribarnice s svežimi in domačimi ribami. (sas)
Poslovni dogovor za spodbujanje podjetništva
Banka Friulcassa in tržaško združenje Confidi Commercio sta prejšnji teden obnovili medsebojno konvencijo, ki predpostavlja novo zalogo sredstev za financiranje trgovskih podjetij po ugodnih obrestnih merah. Dogovor, ki sta ga podpisala predsednik Confidi Commercio Beniamino No-bile in generalni direktor banke Friul-cassa (le-ta zastopa v deželi FJK banko Intesa San Paolo) Roberto Dal Mas, predvideva med drugim posojila do 50 tisoč evrov za podjetja, ki so utrpela gmotno škodo zaradi ujme. Ostala sredstva bodo namenjena ženskim podjetnicam, mladim podjetnikom med 18. in 39. letom starosti in novonastalim podjetjem z manj kot 10 zaposlenimi. Posebno poglavje predstavljajo dejavnosti v pisarnah, ki bodo deležna posojil do 75 tisoč evrov.
Imela sta precej sreče
S skuterjem sta bila namenjena proti Moščenicam, po odcepu za Sesljan pa sta se naenkrat znašla na tleh. Z rešilcem službe 118 so ju odpeljali v katinarsko bolnišnico, vendar sta imela srečo, saj nista utrpela hujših poškodb. S primerom se ukvarja prometna policija, ker ni jasno, če sta padla po lastni krivdi ali pa ju je oplazil avtomobil med prehitevanjem. Zgleda, da ni očividcev, ki bi vedeli povedati, kaj se pripetilo, kar je po eni strani slabo, ker ni očividcev, po drugi pa jima je morda to rešilo življenje: če bi kdo vozil takoj za njima, bi se jima verjetno ne mogel pravočasno izogniti, ko sta bila na asfaltu.
Spretni goljufi na delu
Predstavijo se kot uslužbenci Acega-sa ali drugih služb, eden je bil celo oblečen v mestnega redarja, žrtve so v glavnem priletne osebe. Predvčerajšnjim se je lažni mestni redar pojavil v Rojanu, včeraj pa pri Sv. Jakobu, v Ul. dei Giuliani. Dejal je, da vodi raziskavo o neki tatvini. Ko je odšel, je z njim izginila tudi čedna vsota, okrog 900 evrov. Varnostne sile stalno opozarjajo, da moramo biti skrajno previdni, ko vrata odpiramo neznancem. To še posebej velja za priletne in zaupljive osebe, saj so goljufi vedno na delu. Prav tako dejavni so tudi tatovi. Verjetno marsikoga, ki je sedaj na dopustu in je pustil stanovanje nezavarovano, ob povratku čaka neprijetno presenečenje. Število tatvin v stanovanjih je namreč v vzponu: od 1. januarja do 31. julija lani so jih v tržaški pokrajini našteli 239, letos v enakem obdobju pa 21 več. Včeraj so prijeli nekega mladega Romuna, ki je kradel v marketu v Ul. Ponzanino. Uslužbenec ga je skušal ustaviti, a mu je neznanec prisolil klofuto in pobegnil. Na podlagi opisa ga je policija kmalu prijela.
NABREŽINA - Večdnevna praznovanja ob farnem zavetniku sv. Roku
Glasba in zabava še jutri
V nedeljo bo slovesna maša, ki jo bo daroval novomašnik Marko Rijavec - Na ogled so štiri razstave - Drevi tudi tombola in
Na ogled so tudi dela Marie in Eugenia Pancrazija
kroma
Večdnevno praznovanje ob nabre-žinskem farnem zavetniku sv. Roku se bo zaključilo jutri, medtem ko bo slovesna maša v nedeljo, 19. t.m. Daroval jo bo novomašnik Marko Rijavec, sledila bosta procesija in blagoslov pred cerkvijo, medtem ko bo ob 20. uri na župnijskem vrtu koncert nabrežinske godbe.
Ena od razstav je tudi v župnijski dvorani, kjer so na ogled slikarska dela Marie in Eugenia Pancrazija. Ob tej razstavi, ki bo od 18. do 22. ure odprta do nedelje, so v župnišču na ogled zvezki s fotografijami in izvodi nabrežinskega župnijskega glasila, ki jih je pripravil bivši nabrežinski župnik Bogomil Brecellj.
Obiskovalci se še danes in jutri na vaškem trgu lahko veselijo ob glasbi in okrepčajo ob kioskih, od 18. do 22.00 pa si lahko ogledajo še razstavo Kamen in les v prostorih Kamnarske hiše Igo Gruden, kjer so dela Bogomile Doljak, Andreja Mervica, Miloša Ciuka in Pietra Marcuccija, in pa razstavi v prostorih SKD Igo Gruden. Za postavitev tiste, ki
ognjemet
je v pritličju in ki so ji dali naslov Modni utrinki, je poskrbela Milena Marte-lanc, s svojimi kreacijami se predstavlja sedem stilistk. V zgornjih prostorih društva pa je razstava o Južni železnici. Kot smo že pisali, je razdeljena v dva sklopa, prvega je pripravil Igor Tuta, drugega pa Igor Dolenc. Razstavi v prostorih Igo Gruden bosta izjemoma odprti tudi v nedeljo, 19. t.m., in sicer od 9. do 12. ure.
Drevi 21. uri bo koncert ansambla Mi, ob 22.30 pa tombola v organizaciji SK Devin. Nagradni sklad znaša 750 ev-rov: dobitnik prve tombole bo domov odnesel 500 evrov, druge tombole 200 evrov, petice pa 50 evrov. Ob 22.30 bo v Sesljanskem zalivu ognjemet.
Jutri se bo praznovanje zaključilo. Kot vse dni bodo seveda odprti kioski, ob 20. uri pa bosta v cerkvi sv. Roka koncert za flavto in kitaro. Predstavila se bosta goriška glasbenika in profesorja, Fabio Devetak in Martina Gereon, ki bosta izvajala sakralno glasbo. Ob 21. uri bo koncert ansambla Real.
/
TRST
Sreda, 15. avgusta 2007
7
REPEN - Pokrajinski muzej
Premiera dokumentarca Kraška hiša na robu časa
V petek, 17. avgusta ob 20.30 bo v Pokrajinskem muzeju v Repnu premierno predvajanje novega dokumentarnega filma z naslovom »Kraška hiša na robu časa«, ki so ga pripravili v Izobraževalnem programu RTV Slovenija. Scenarij podpisuje Jadran Sterle, režijo pa Tomaž Kralj in Jure Perva-nje. Za predstavitev v našem okolju so se odločili avtorji filma v domeni z matično televizijsko hišo, KD Kraški dom in Zadrugo Naš Kras. Precej materiala je bilo posnetega na naši strani meje in v luči brisanja meja in uveljavljanja skupnega slovenskega kulturnega prostora in torej skupnega Krasa, je padla odločitev, da se film najprej zavrti na našem koncu.
Še do nedavnega je bila kraška hiša sestavni del svojega habitata, pokrajine, in prav zato tudi prepoznavna, z izjemno močno identifikacijo. Do takšne podobe je prišla v dolgih stoletjih oblikovanja in preoblikovanja, zlasti pa v 18. in 19. stoletju, ki sta bili še najbolj razgibani tako v gospodarskem, družbenem, pa tudi vojaškem pogledu. Takrat se je zgodila vrsta sprememb, od zakonodajnih do okoljskih, ki so udarile osnovni pečat njeni prepoznavnosti - in tako je kraška hiša kot stanovanjsko-gospodarska enota svojevrsten model prilagoditve človeka na naravne danosti, na vremenske pogoje, na plodnost zemlje, na številne zakonodajalce, ki so skozi stoletja z zakoni krojili življenje na tej, nekoč pusti kamniti »puščavi«.
Kraševec je dolga stoletja živel od zemlje: bil je poljedelec in živinorejec, ob morju tudi ribič. Svoj dom, kraško domačijo, je znal zelo dobro prilagoditi pogojem in razmeram. V 19. stoletju se je kraška domačija dokončno oblikovala kot bivanjsko-gospodarska enota in kot taka ostala do druge polovice 20. stoletja, ko je prišla na rob svojega časa: Kraševci so si začeli graditi drugačne hiše, preživljala jih je služba, nič več zemlja. Toda arhetip kraške domačije je ostal: v sodobni način življenja in bivanja kraškega človeka se vračajo tisti elementi kraške hiše, ki so prepoznavni skozi stoletja.
Začetki filma segajo v sredino 90-tih let prejšnjega stoletja, ko sta Jadran Sterle in režiser Tomaž Kralj večkrat van-drala po Krasu ter opazovala hiše, ki so se sesuvale vase, ki so spreminjale obraze, podobe, celo značaj. Že takrat se je bivanj ska kultura na Krasu zelo hitro spreminjala, saj je dobila zagon že v 60-tih letih, ko se je tudi na Krasu, kot povsod po Sloveniji, Jugoslaviji, pa verjetno tudi v marsikateri evropski državi, začela »modernizacija«. Hiše »iz otroštva« so izginjale, nadomeščale so jih bele kocke hladnega kvadrata, ki niso imele ne karakterja ne domačnosti - lahko bi jih gledal kjerkoli po svetu, nič kraškega ni bilo v njih. Tedaj sta tele-vizijca sklenila, da začneta delati film o kraški hiši. Tako so prvi posnetki nastali že leta 1997, ko so s TV ekipo prekri-
žarili klasični Kras in snemali, pravzaprav lovili še zadnje obraze skorajda že »stereotipne« podobe kraške domačije.Za-radi večjih stroškov snemanja niso zašli na italijanski del Krasa, čeprav sta seveda slišala za Kraško hišo v Repnu.
Tako je v tem in naslednjih letih, vse do leta 2000, nastal kar zajeten kup posnetkov s Krasa, ki sedaj predstavlja bogato dokumentarno gradivo in pričevanje o sicer ne tako davnih časih, pa vendar o radikalnih spremembah v tej pokrajini.
Žal je pre ra na smrt - in no be na smrt ne pri de ob pra -vem času - iztrgala prijatelja režiserja Tomaža Kralja iz projekta. Film je zato posvečen Tomažu v spomin.
Zgodba o kraški hiši je kar za nekaj let utonila v tiho čakanje, podobna je bila sami kraški hiši, ki se je šele v zadnjem času, ne dolgo nazaj, začela spet kazati v svoji sicer prenovljeni, a pristni podobi. Ljudje so spet začeli ceniti posamezne elemente bivanjske kulture, staro ni več romalo na odpade, smetišča, ali k preprodajalcem, ali celo v kraška brezna, ampak je spet začelo dobivati spoštljivo mesto v telesu do-mačije.Na srečo se je ohranilo še dovolj potez kraške hiše, da so lahko sestavili nekakšen portret, resda na robu časa. In na srečo obstaja Kraška hiša v Repnu, ki je naravnost klasična podoba kraške domačije, in upati je, da bo podobno življenjsko pot dobila tudi Škratljeva hiša v Divači, tudi v senci igralke Ide Kravanje, Ite Rine.
In poleg samih domačinov, Kraševcev, s katerimi je bila dokončana ta zgodba o kraški hiši tudi z dvema strokovnjakoma, ki sta s svojim znanjem in optimizmom vlila v film čvrsto vero, da se da ohraniti življenje kraške domačije - to sta na Krasu vsem znani Sežančan (pravzaprav iz Vasi) dr. Stane Renčelj, ki zna svetovati vse o pršutu, vinu, tipični kraških jedeh, o njihovih skrivnostnih receptih, o kamnih in kamnosekih^ sadikah in zemlji, pa seveda o zgodovini vasi in njenih ljudeh; in univerzitetni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, sedaj prav tako Sežančan, sicer pa s srcem Kraševec, dr. Ljubo Lah. Njuno strokovno znanje je film obogatilo ter nakazalo novo zgodbo - zgodbo o renesansi kraške hiše, o njeni obnovi.
Tudi Tv snemalna ekipa - od snemalca Stojana Femca leta 1997 do snemalca Borisa Poropata leta 2007, ter seveda tonski mojstri, mojstri osvetljave in ne nazadnje montažer Matjaž Jankovič - je s svojim zanimanjem za usodo kraške hiše prispevala h končni podobi filma. Film je seveda skupinsko delo, je tkanje številnih rok in aparatur, misli, idej, možnosti. Vse pa z enim samim namenom: spoznati obraz kraške hiše, kije del našega skupnega obraza, naše kulturne identitete.
OPČINE
Priprava
»kraškega«
šopka
Spet je tu Kraška ohcet, praznik, ki od vsega začetka predstavlja globoke korenine slovenske kulture naše zemlje. Kljub hudim pogojem tedanjega življenja, so žene skrbno hranile ponos delavnih rok in občutek za lepoto tudi s skromnimi sredstvi, ki so jim bila tedaj na razpolago. Male zgodbe pričajo, kaj vse so bile zmožne narediti in potrpeti naše none, da so si z neverjetno težavo nabavile trak ali pa samo nit za vezenje.
V današnjem času si verjetno niti zdaleč ne moremo predstavljati, kaj je pomenila noša v preteklosti, ko je samo kos kruha, ki ga danes z lahkoto zavržemo brez vsakega spoštovanja, bil pravi zaklad za lačna usta številnih otrok.
Kdor bi se pred Kraško oh-cetjo rad popeljal v zgodovino naše preteklosti in čarobni svet kraške noše, se lahko v petek, 17. avgusta ob 17. uri zglasi v Ateljeju Dom Art in cvetličarni, na Dunajski cesti 17/A na Opčinah, kjer bodo korenine naših non oživele z besedo in cvetjem.
Cvetličarka Vivjana Kljun nam bo dala možnost, da pripravimo šopek, ki je pomemben del kraške noše in je bil v preteklosti precej različen od današnjega, saj je vseboval cvetje, ki je raslo na vrtu in se je zaradi tega spreminjalo glede na letni čas.
Torej, kdor je radoveden, ima rad družbo preprostih ljudi in je željan bogatih informacij naših korenin, naj ne izgubi te priložnosti. Srečanje je primerno za vse starosti. Vabljena so tudi dekleta, ki bi rada širila slovensko bogastvo in ga predala v roke mlajši generaciji. (BS)
Kraška ohcet 2007: darila
V »košaro darov« za letošnja kraška novoporočenca so doslej prispevale naslednje organizacije, podjetja in posamezniki:
narodna noša za ženina - darilo SKGZ in SSO;
narodna noša za nevesto -prispevek Občine Repentabor;
zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin;
obutev za nevesto in ženina -darilo trgovine s čevlji Malalan z
Opčin;
prispevek za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora;
poročni šopek in 200 rdečih nageljnov - darilo cvetličarne Šva-gelj z Opčin;
poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin.
Kdor bi želel še obogatiti »košato darov«, naj to sporoči na tel. številko 040/327335 - g.a Tamara (občina Repentabor), od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure.
HRPELJE
Kristjanu v pozdrav
Tudi v bližnjih zamejskih vaseh se je razlegla žalostna vest, da je v petek, 10. avgusta, nehalo biti srce 21-letnega Kristjana Gus-tinčiča s Kozine. Spet je cesta terjala mlado življenje, tokrat pevca in kitarista, ki je že tretje leto stopal po odrih vaš kih praz ni kov z narodnozabavnim ansamblom Sonce. V zamejskem ansamblu je pustil za sabo veliko praznino in neizmerno bolečino. Kruta usoda je odtrgala pevca, kitarista, harmonikarja a predvsem dobrega in nenadomestljivega prijatelja. Množica ljudi, predvsem mladih, se je zbrala v nedeljo, 12. avgusta, v Hrpeljah in ga pospremila še na zanjo pot z glasbo in besedami v pozdrav. »Včasih narobe ti gre in čudno križajo se poti, ne najdeš tople dlani, pozabljen si. Prehodiš mnogo puščav, nikjer ne najdeš oaze, pa vendar veš, da nekje spet ti boš doma... «
Kristjan, večno boš ostal v naših srcih.
Ansambel Sonce
Včeraj danes
Danes, SREDA, 15. avgusta 2007
VELIKI ŠMAREN MARIJINO VENBOVZETJE Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 20.14 -Dolžina dneva 14.09 - luna vzide ob 7.37 in zatone ob 21.11.
Jutri, ČETRTEK, 16. avgusta 2007 ROK
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,6 stopinje C, zračni tlak 1014,7 mb ustaljen, veter 8 km na uro se-vero-zahodnik, vlaga 76-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,2 stopinje C.
[I] Lekarne
V torek, 14. avgusta, ter od četrtka, 16., do sobote, 18. avgusta 2007
Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 - 308248), Naselje sv. Sergija - ul. Curiel 7/B (040-281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (0409221284) - samo s predhodnim telefonskih pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 -9221294) - samo s predhodnim telefon-
skim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6 (040 - 772148). Sreda, 15. avgusta 2007 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6, Bazovica - Grudnova ulica 27.
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 - 308248), Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 - 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 - 772148).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Kino
ALCIONE - Dvorana bo v poletnem času zaprta.
AMBASCIATORI - 17.45, 20.00, 22.15 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«.
ARISTON - (poletna arena) 21.15 »Blond diamond«.
CINECITY - 15.00, 15.45, 16.30, 17.45, 18.30, 19.15, 20.30, 21.30, 22.00 »Harry Potter e l'ordine della Fenice«; 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Material girls«; 14.55, 18.30, 22.05 »I fantastici 4 e silver surfer«; 16.45, 20.20 »Vacancy«; 15.30, 18.30, 21.30 »Transformers«; 15.20, 17.40, 19.55, 22.00 »The protector - La legge del Muay Thai«.
EXCELSIOR - Dvorana bo zaprta v poletnem času.
EXCELSIORAZZURRA-
Dvorana bo v poletnem času zaprta.
FELLINI -17.00 »Flicka - Un cavallo per amico«; 18.30 »I fantstici 4 e silver surfer«; 20.00, 22.00 »Ocean's thirteen«.
GIOTTO MULTISALA1 - (Ulica Giotto 8) 16.30 »Harry Potter e l'ordine della Fe-nice«; 18.45, 20.30, 22.15 »Feed«.
GIOTTO MULTISALA 2- (Ulica Giotto 8) 16.30 »The Reef - Amici per la pinne«; 17.45, 20.00, 22.15 »Le vite degli altri«.
KOPER - KOLOSEJ -19.00 »Ratatouille«; 21.40 »Krvavi hostel 2«; 13.00, 15.00, 17.00 »Divji valovi«; 19.00, 21.30 »Umri pokončno 4«; 21.50 »Moškoženske zadeve«; 15.20, 17.10 »Simpsonovi«; 13.40, 16.20, 19.10 »Harry Potter in Fenikov red«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Protector«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Smoki-n'aces«; Dvorana 3: 16.15, 20.00, 22.15 »Transformers«; 18.30 »Maial zombi -Anche i morti lo fanno«; Dvorana 4: 16.30, 18.00, 20.45, 22.15 »Il mio ragaz-zo e un bastardo«; 19.30 »Havoc«.
SUPER-filmprepovedan mladim pod 18. letom.
TRŽIČ - KI NEMAX - Kino bo zaprt do 16. avgusta.
M Izleti
SPDT NA TRIGLAV Po daljšem času smo se planinci SPDT spet odločili da se odpravimo na Triglav. Tridnevni pohod od 20. do 22. avgusta se bo pričel na Rudnem polju na Pokljuki. Pohod je zahteven, priporočljiva sta čelada in samoza-varovanje. Na razpolago bo društveni kombi. Število pohodnikov je omejeno. Odhod ob 7. uri zjutraj pred hotelom Daneu na Opčinah. Vse potrebne informacije dobite na telefonu 040-220155 Livio in 338-4913458 Franc.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 1. septembra 2007. Prijavite se lahko ob torkih in četrtkih od 18. do 19. v telovadnici OŠ F. Bevk na Opčinah. Za informacije tel. št. 349-7597763 Nastja.
3. SEPTEMBRA 2007 bo na Barbani skupno romanje slovenskih vernikov iz Goriškega in Tržaškega. Ob 11. uri bo sv. maša, ki jo bo vodil naš g. škof Evgen Ravignani. Šolske sestre de Notre Dame vabijo, da se tega romanja udeleži čim več ljudi. Avtobus bo zjutraj peljal na Barbano. Odpotoval bo ob 7. uri s trga Oberdan, ob 7.20 s Proseka, ob 7.30 iz Sv. Križa (po potrebi se lahko ustavi tudi v drugih vaseh). Po sv. maši bo kosilo v Biljah. Po kosilu bo obisk Marijinega celja nad Kanalom. Tam bodo slovesne ve-černice in blagoslov. Cena romanja je 35,00 evrov. Za informacije poklicati na št. 040-220693. Pohitite z vpisom!
KRUT prireja 14-dnevno bivanje na otoku Ischia od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B tel. 040-360072.
+
Po dolgi bolezni je mirno preminil
Bernardo Bandi
Vest sporočajo
žena Maria, sinova Mario z Duško in Edvin z Elle, vnuk Matija z Valentino in vsi sorodniki
Pogreb bo jutri, 16. avgusta ob 11.00 iz ulice Costalunga v boljunsko cerkev
Boljunec, 15. avgusta 2007
Pogrebno podjetje Alabarda Milje Dragi Nardi,
ostal nam boš v lepem spominu Irina, Daniel, Stojan in Elena
15.8.1997
15.8.2007
Franka Kriščak por. Furlan
Tebe že dolgo ni več, a v naših srcih živi tvoja neizmerna ljubezen.
Tvoji najdražji
Barkovlje, 15. avgusta 2007
15.8.1987
Dragi
15.8.2007
Vilko
odkar si me zapustil, je minilo 20 let in vedno si v mojem srcu.
Tvoja žena Bianka
Ob izgubi drage mame izrekamo iskreno sožalje Maji in svojcem
dijaki in uslužbenci Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel - Trst
8
Sreda, 15. avgusta 2007
TRST
/
V Križ je štorklja spet prišla. Tokrat je razveselila mamico Natašo, očka Alessandra in bratca Gabriela. Mali
Ruben
je pokukal na svet. Cristina, Erika, Ksenija, Lara, Sara in Tamara
mu pošiljajo poljubčkov deset.
Od Boljunca do Križa in Medje vasi naj se zna, da Gabriel bratca
Rubena
ima.
Srečni družinici želimo mirnih noči
Sorodniki Jaščevi
Čestitke
Dobrodošla GORAN in RUBEN! Kriška klapa se množi. Komaj čakam, da se bom z vama lovila po vasi. Poljubčki, Lara.
V četrtek, 16. avgusta, praznuje MANUEL SEDMAK 8 let. Vse najboljše mu želijo nonoti iz Križa in Domja ter vsi, ki ga imajo radi.
H Šolske vesti
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČI-
NAH sporoča, da bodo uradi zaprti od 16. do 18. avgusta 2007. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 25. av-
H Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Drevored Campi Elisi 59, Milje - Trg Caduti Liberta, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin - državna cesta 14
ESSO Trg Foraggi 7, Opčine -križišče
Q8 Istrska ulica 212 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP Devin (jug) - avtocesta A4 VETS
TOTAL Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 AGIP Istrska ulica 155, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2 ESSO Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67 SHELL Ul. Locchi 3
V sodelovanju s FIGISC Trst
Loterija 14. avgusta 2007
Bari	14	72	58	22	85
Cagliari	9	74	39	89	28
Firence	60	26	38	47	89
Genova	65	67	30	63	80
Milan	44	78	81	23	76
Neapelj	52	39	45	40	66
Palermo	19	30	15	35	13
Rim	71	51	89	5	20
Turin	8	75	3	20	86
Benetke	57	36	76	81	54
Nazionale	18	15	84	70	60
Super Enalotto Št. 97
14 19 44 52 60	71 jolly 57
Nagradni sklad	2.832.947,64 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 29.110.062,00 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	0,00€
16 dobitnikov s 5 točkami	35.411,85 €
1.334 dobitnikov s 4 točkami	424,72 €
48.814 dobitnikov s 3 točkami	11,60 €
Superstar	18
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
8 dobitnikov s 4 točkami	42.472,00 €
135 dobitnikov s 3 točkami	1.160,00 €
2.138 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
14.850 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
32.848 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
Drago Štoka
predsednik SSO
slavi jutri pomemben okrogel jubilej.
Iskreno mu čestita Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Jutri praznuje svoj 70. rojstni dan predsednik SSO
dr. Drago Štoka
Vse dobro in veliko delovnih uspehov pri vodenju Sveta slovenskih organizacij mu želijo
prijatelji in sodelavci
gusta 2007. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da se redni pouk v šolskem letu 2007/2008 začne v ponedeljek, 10. septembra 2007, ob 8. uri.
DI DAKTIČ NO RAV NATELJ STVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bodo v tednu od 13. do 17. avgusta 2007 uradi zaprti.
RAVNATELJSTVO DRŽAVNEGA ZNANSTVENEGA LICEJA FRANCE PREŠEREN sporoča, da bo šola med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti do 1. septembra 2007 ob sobotah zaprta. Tajništvo bo delovalo od ponedeljka do petka, od 9.30 do 12.30.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M.SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta od 13. do 18. avgusta ter vse sobote do 1. septembra.
DRŽAVNA SREDNJA ŠOLA IVAN CANKAR v Trstu sporoča, da bo julija in avgusta ob sobotah šola zaprta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih sol na Tržaškem potekalo v torek, 28. avgusta, in sicer ob 9. uri za osnovno šolo in vrtce na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu ter ob 10. uri na DTTZ Žiga Zois za nižjo in višjo srednjo šolo. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na obeh omenjenih šolah ter na Deželnem šolskem uradu v Trstu.
RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOM ŠKA sporoča, da bo šola ob sobotah zaprta do 1. septembra 2007
□ Obvestila
LOKOVEC NA BANJŠKI PLANOTI V galeriji pri Winklerju je odprta razstava Dekleta pripravljajo balo. Ogledate si jo lahko vsak dan, razen srede.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča, da bo njen tržaški urad zaprt od 13. do 17. avgusta 2007.
KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo vse podružnice KZ zaprte za dopust od 27. julija do 31. avgusta 2007. Uradi sedeža pa bodo zaprti za dopust od 13. do 17. avgusta.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONATINAC obveščata svoje člane, da bodo uradi zaprti od 13. do 17. avgusta.
KRUT obvešča, da je pisarna odprta s poletnim urnikom od 9. do 13. ure in da so uradi zaprti od 13. do 18. avgusta 2007.
SLO RI Slovenski raziskovalni inštitut obvešča, da je urad zaprt od 13. do 18. avgusta 2007.
SVETSLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bodo uradi v Trstu, Gorici in Čedadu zaprti od 13. do vključno 17. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure in da bodo v tednu od 13. do 17. avgusta zaprti.
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, daje urad zaprt od 13. do 18. avgusta 2007.
BOLJUNSKA ŽUPNIJA vabi Marijine častilce, na romarsko sv. mašo, ki bo v župnijski cerkvi v Boljuncu na praznik Marijinega vnebovzetja, danes, 15. avgusta, ob 10.30. Sv. maša bo v nadomestilo tradicionalne maše, ki je bila vsako leto na ta praznik, v Marijini cerkvici na Pečah v Dolini Glinščice. Trenutno potekajo v dolini Glinščice dela za obnovitev poti in drugi posegi, zato je dostop v to dolino začasno zaprt.
ATELIE DOM ART IN CVETLIČARNA ADA
vabita v petek, 17. avgusta, ob 17. uri, v razstavnem prostoru Atelie-ja Dom Art, Dunajska 17/A Opčine, na večer Kraške
ohceti, na katerem bodo razstavljene kraške noše, izdelovali bomo naprsne šopke za na noše ter pogovarjali se bomo o tradiciji Kraške ohceti skozi stoletje. Srčno vabljeni.
GLASBENA MATICA - Trst, Ul. Montorsi-no 2, obvešča, da bo tajništvo zaprto zaradi dopusta do vključno petka, 17. avgusta 2007.
GORIŠKA KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bo urad zaprt za dopust do 17. avgusta.
RTV SLOVENIJA- IZOBRAŽEVALNI PROGRAM, KD KRAŠKI DOM IN ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo v petek, 17. avgusta, ob 20.30 v Pokrajinski muzej v Repen na pre-mierno predvajanje dokumentarnega filma Jadrana Sterleta »KRAŠKA HIŠA NA ROBU ČASA«.
TPK SIRENA prireja tradicionalno Kalama-rado od 17. do 19. avgusta 2007. V petek, 17. avgusta bo ples z ansamblom Alter ego. V soboto, 18. avgusta bo ples z ansamblom Old stars. V nedeljo, 19. avgusta bo ples z ansamblom Happy day. Odprtje kjoskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30.
VPROSVETNEM DOMU NAOPČINAH se bo 17., 18., 19., in 20. avgusta vršil Praznik Unita in Novega Dela. V petek, 17. avgusta bo ob 18. uri razprava: »Vloga žensk v novem političnem kontekstu«. Ob 20.30 bo Mladinska Levica predstavila film »No Man's Land«. V soboto, 18. avgusta bo ob 18. uri srečanje izvoljenih predstavnikov Marjetice, Slovenske skupnosti in Levih Demokratov. Ob 20. uri ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 19. avgusta bosta ob 19. uri posegla Marina Guglielmi in Bruno Zvech. Ob 20. uri ples z ansamblom Oasi. V ponedeljek, 20. avgusta bo ob 18.30 srečanje/razprava: Evropa: Work in progress. Izziv evropske integracije na Balkanih. Ob 20.30 Mladinska levica prireja glasbeni večer z ansamblom Makako Jump. V petek in nedeljo bodo kioski odprti od 18. ure, v nedeljo od 17. ure dalje.
DUHOVNE VAJE za žene in dekleta od ponedeljka, 20. avgusta, do srede, 22. avgusta, v Domu blagrov. Vodil bo znani p. dr. Leopold Grčar z Brezij. Prijave na tel. št. 040-299409 (Jež).
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta s poletnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
ZSŠDI obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici zaprta od 13. do 17. t.m. Urada bosta ponovno obratovala s poletnim urnikom od ponedeljka 20. avgusta.
FESTIVAL DRAGE MLADIH 2007 vabi vse mlade, ki si želijo ustvarjati in sproščati domišljijo, na teden mladinske ustvarjalnosti od 27. avgusta do 1. septembra v Finžgar-jevem domu na Opčinah. V ponedeljek, 27. avgusta, ob 15. uri DOBRODELNI ODBOJKARSKI TURNIR (ekipe društev, organizacij, prijateljev...), ob 18.45 slovesno odprtje Festivala z nagrajevanjem in nastopom dekliške plesne skupine Light iz Trsta in break-dance skupine Go-Breakers iz Nove Gorice. Od torka do petka delavnice mladinske ustvarjalnosti (likovna, časnikarska, plesna, kolesarska, gledališka in make-up delavnica). Za dodatne informacije in prijave: www.dragamladih.org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040370846 (Raffaella, Patrizia).
GLEDALIŠKA DELAVNICA v okviru Festivala mladinske ustvarjalnosti za vse mlade, ki si želijo spoznati gledališko umetnost, recitirati in igrati. Od torka, 27. avgusta, do četrtka, 30. avgusta, od 16. ure do 17.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Lučka Peterlin. V soboto, 1. septembra zaključni nastop udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »www.dragamladih.-org«, »rast_mladika@hotmail.com«, 040-370846 (Raffaella, Patrizia).
LIKOVNA DELAVNICA v okviru Festivala Drage mladih za vse mlade, ki si želijo spoznati likovno umetnost, risati, barvati in slikati! Potekala bo vsak dan od 10. ure do 11.30, od 27. avgusta do 1. septembra, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Vodi Matej Susič. V soboto, 1. septembra., ob 20.45, odprtje razstave del udeležencev. Za dodatne informacije in prijave: »-www.dragamladih.org«, »rast_mladi-ka@hotmail.com«, 040-370846 (Raffael-la, Patrizia).
OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaprta zaradi dopusta in preurejena od 8. do 27. avgusta (vključno).
SOMPD VESELA POMLAD vabi na poletni pevski teden za osnovnošolske otroke »Poj z menoj«, ki bo od 27. do 31. avgusta 2007, v prostorih Marijanišča na Opčinah. Vsak dan od 8.30 do 17. ure bodo zboro-vodkinja Mira Fabjan in animatorji vodili pevske vaje, plesne, športne in kulturne dejavnosti. Prijave in informacije na št. 040-213582 (Manica), 040-213104 (Silvia) in
040-213249 (Nataša).
ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da tajništvo deluje s poletnim urnikom 9.00 -13.00.
ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTI-RANCEV V NACISTIČNIH TABORIŠČIH
obvešča, da bo urad zaradi poletnega dopusta zaprt do vključno 31. avgusta.
KRUT obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 31. avgusta 2007. Za vse informacije je na razpolago urad v Trstu.
OBČINSKA KNJIŽNICAVBOLJUNCUspo-roča, da bo do 31. avgusta zaprta za poletni dopust.
KRUT vabi na oddih, ob koncu poletja na Malem Lošinju od 2. 9. do 9. 9. 2007. Podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel. 040-360072.
GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike za deklice od 7. leta dalje, ki so že lani trenirale ritmično gimnastiko. Tečaj bo potekal v jutranjih urah od 3. do 7. septembra na Stadionu 1. maja. Za informacije in prijave: 338 5953515 (Katja) in 328 2733390 (Petra). Vabljene!
SKD LONJERKATINARA IN PIHALNI ORKESTER RICMANJ E vabita osnovnošolce na ustvarjalno-glasbeni teden v SKC v Lo-njerju, od ponedeljka 3. septembra do petka 7. septembra, od 8.30 do 12.30. Prijave na tel. št. 333-5062494 do 26. avgusta.
SKD IGO GRUDEN obvešča, da bo razstava Majde Massera »Pogledi na kraške vasi« na ogled v Kavarni Gruden, do 21. septembra, z urnikom 8.00-13.30 ter 16.0001.00.
KNJIŽNICA PINKOTOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta.
0 Prireditve
SKD IGO GRUDEN vabi na praznik sv. Roka v Nabrežini do 16. avgusta.
REPENTABOR vabi na PRAZNIK VELIKEGA ŠMARNA. Sam praznik Marije Vne-bovzete, v sredo, 15. avgusta, je posvečen izključno verskim pobožnostim. Preko dneva sta dva osrednja romarska shoda, zjutraj bo 10. uri bo slovesnost vodil tržaški škof Evgen Ravignani, popoldanski shod bo ob 17. uri ob somaševanju domačih duhovnikov. Sledile bodo pete litanije in ob 19. uri pritrkavanje. Ta dan bo prilika tudi za sprejem zakramenta sprave. V četrtek, 16. avgusta, bo praznovanje sveta Roka, svete maše ob 10. uri zjutraj in ob 19. uri, ob 20.30 bo koncert nabrežinske godbe na pihala. Vse štiri dni so odprti kioski z kraškimi dobrotami, prav tako tudi kiparska razstava.
V ČETRTEK, 16. AVGUSTA 2007 bo koncert orkestra CELLO&MUSIC v cerkvi Janeza Krstnika v Štivanu. Na sporedu dela Britna Respighija, Couperina in Mozarta. Dirigent Vasja Legiša. Začetek ob 20. uri.
SKD BARKOVLJE V SODELOVANJU Z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV I N JSKD in pod pokroviteljstvom Slovenske prosvete vabi na koncert pod zvezdami Slovenskega mladinskega pihalnega orkestra (vodi Marjan Grdadol-nik) v sredo, 22. avgusta 2007 ob 20. uri v Ulici Bonafata 6, Barkovlje.
H Mali oglasi
RESTAVRACIJA NA KRASU išče natakarico za stalno službo. Za info klicati na tel. št. 339-6266459 ali 339-8243934.
AGRITURIZEM GRGIČ Padriče 193, danes, 15. avgusta je odprt! Nudi domač prigrizek in tople jedi. Tel. 040-226445. Toplo vabljeni!
IŠČEM knjige za 3. razred Družboslovnega liceja - Gorica. Tel. na št.: 335-7228292.
IŠČEM knjige za prvi razred srednje šole na Proseku in sicer slovenščine, italijanščine, zgodovine, likovne vzgoje in naravoslovnih ved. Tel. 040-225214.
IŠČEMO 2 OSEBI za nego in skrb starejše gospe. Nudimo hrano in bivanje, doplačilo po dogovoru. klicati na št. 348-8050998 ali 348-1334085.
KMEČKI TURIZEM na Krasu išče eno izkušeno kuhinjsko pomočnico in natakarico za delo ob koncu tedna. Tel. 040-229253 ali 348-3721844.
LEKCIJE fizike in matematike nudim za univerzitetni in višješolski nivo. Tel. 329-156 3648.
NOVO PRENOSNO PEČ na kerozin HI-Star Model WKH 2200 prodam po nizki ceni. Info Ivana 040-291477.
NUDIM lekcije matematike in fizike za učence srednjih in višjih šol. Tel. št. 3497389150.
PRODAJAM leseno posodo za kuhanje vina, ki drži približno 500 litrov. Klicati na
NAROČNIKOM
PJML0EMC«
a
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
PODJETJE IZ TRSTA NUJNO ZAPOSLI URADNICO/KA, po možnosti do 25 let, z izkušnjami dela v uradu in s publiko ter dobrim znanjem slovenščine. Ponudbe na e-mail: job@senzafrontiera.it
tel. št. 040-232209.
PRODAJAM krompir v Doberdobu na Tržaški ulici 25. Tel. 0481-78066.
PRO DAM fino vezano naramno ruto za nošo. Poklicati na tel. št. 040-421821 v zgodnjih jutranjih urah ali pa v popoldanskih urah.
PRO DAM knjige za prve tri razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel. na št. 3496236171.
PRO DAM knjige za vse razrede klasične smeri liceja F. Prešerna. Tel. št. 3409301768.
PRO DAM knjige za vse razrede klasičnega liceja France Prešeren. Tel. 338-4791301
PRO DAM licenco za gostilno - bar in prodajo tobačnih izdelkov (lotto, sisal, punto lis). Klicati v jutranjih urah 339-4106075.
PRODAM KNJIGE za vse razrede znanstvenega oz. klasičnega liceja. Klicati na 3473052843.
PRODAM lancio K v zelo dobrem stanju, za 1.800,00 evrov. Tel. št.: 339-3924888.
SO DOMAČE NALOGE vašega otroka čez poletje ostale nedotaknjene? 20-letna študentka z izkušnjami nudi pomoč pri učenju in pisanju domačih nalog. Tel. 3338337691.
in Osmice
V	ČETRTEK, 16. AVGUSTA odpreta osmi-co v Ricmanjih Dario in Jelka.
16. AVGUSTA bosta v Saležu odprla osmi-co Sandra in Jožko Škerk.
OS MI CO je odprl Pernarcich Paolo, Medja vas 21.
DOLJAK MARČELO IN ERVIN sta odprla os-mico v Samatorci. Toplo vabljeni!
KMEČKI TURIZEM s suho hrano je odprt v Bazovici.
NA KONTOVELU KAMENCE so odprli os-mico Danilo, Darjo in Andrej.
OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon.
OSMICO so odprli pri Jurčevih v Cerovljah.
OSMICO so odprli pri Terčonovih v Mavhi-njah, št. 42. Toplo vabljeni. Tel. št 040299450.
OSMICO ima odprto Stubelj v Šempolaju.
VKRIŽU PRI BELJANOVIH so odprli osmi-
co.
V	PRILIKI PRAZNIKA SV. ROKA v Nabrežini je odprta osmica Pertot - Špj'lni do 16. avgusta. Toplo vabljeni!
Prispevki
Ob 10. obletnici smrti Franke Kriščak por. Furlan daruje družina Furlan 100,00 evrov za SKD Barkovlje.
Ob 20. obletnici smrti strica Vilkota daruje Svetko 30,00 evrov za KD Lonjer Katina-ra.
V	spomin na dragega Vilija darujejo prijatelji 165,00 evrov za ŠD Breg.
V	spomin na Borisa Laurico darujeta An-tek in Tatj ana 50,00 evrov za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Vilija Krmaca darujeta Vilma in Dani 20,00 evrov za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Laurice darujeta Miranda in Dario Bensi 20,00 ev-rov za ŠD Breg.
V	spomin na Borisa Laurico darujeta Jolanda in Nerina 10,00 evrov za ŠD Breg in 10.00 evrov za KD Valentin Vodnik.
V	spomin na mamo Rafaelo Pupis daruje družina 100,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
Ob priliki vaškega zavetnika Sv. Roka daruje N.N. 50,00 evrov za nabrežinsko cerkev.
Ob prazniku Sv. Roka darujejo tri župljan-ke 60,00 za cvetje v nabrežinski cerkvi.
Ob 20. obletnici smrti moža Vilka daruje Bianca Čok 20,00 evrov za KRUT.
/
SVET
Sobota, 18. avgusta 2007
1 1
GOSPODARSTVO - Podatki Evrostata za drugo letošnje četrtletje
Gospodarska rast v EU manjša od pričakovane
Včeraj je Evroposka centralna banka trejič intervenirala zaradi pretresa na ameriškem trgu nepremičnin
BRUSELJ - Gospodarska rast v Evropski uniji je bila v drugem četrtletju manjša, kot so sprva pričakovali. Kot je v torek pokazala prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat, je bila gospodarska rast v območju evra v drugem četrtletju 0,3-odstotna, v celotni EU pa 0,5 odstotna. Analitiki so sicer za to obdobje napovedovali 0,6-od-stotno rast, kljub temu pa nekateri opozarjajo, daje bilo tudi sedanje upočas-njevanje po svoje pričakovano, saj je bila rast v prvem četrtletju nadpovprečna. Kot še kaže statistika, je gospodarska rast v območju evra v drugem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem lani znašala 2,5 odstotka, v celotni EU pa 2,8 odstotka. Za primerjavo, v prvem četrtletju se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2006 BDP v območju evra povečal za 3,1 odstotka, v celotni EU pa za 3,3 odstotka.
Evropska komisija je sicer medtem zaradi pretresov na svetovnih finančnih trgih znižala tudi napovedi za
TURIN - V petek
V marketu zapuščen
-	v* v
otročič
TURIN - Neznanci so v petek pod večer zapustili v hiper-marketu Carrefour v turinskem predmestju Nichelinu nekaj manj kot dve leti starega fantka. Otro-čiča so našli preplašenega na vo-ziču, zdaj pa se nahaja v bolnišnici Santa Croce v Moncalieriju.
Kot kaže, je fantek zdrav. Ne govori, pa tudi se ne odziva na nagovarjanje v različnih jezikih. Po razširjenem mnenju naj bi bil »slovanskega porekla«. Zdaj ga vsi poznajo kot Giorgia. To začasno ime so mu nadeli karabinjerji, ki vodijo preiskave. Pregledali so varnostne videoposnetke hiper-marketa, analizirali prstne odtise na vozičku, zaslišali prodajalce in nakupovalce hipermarketa, a za zdaj niso naši nobenega sledu za starši. Medtem pa so se že mnogi krajani in sploh prebivalci Pie-monta javili s ponudbo, da bi otroka posvojili.
14 pribežnikov utonilo sredi morja
PALERMO - Letalo italijanske mornarice je včeraj popoldne zagledalo kakih 50 kilometrov južno od otoka Lampedusa 14 brodolomcev z rešilnimi pasovi. V podrobnejšem pregledu se je izkazalo, da so vsi umrli. Trupla so pozneje povlekle iz morja izvidnice finančnih stražnikov. Italijanske oblasti poročajo, da se je v zadnjih dneh povečal pritok ilegalnih priseljencev v južno Italijo po morju. V zadnjih 24 urah so jih našteli kakih 200.
gospodarsko rast v tretjem četrtletju za območje evra na razpon od 0,3 do 0,8 odstotka BDP oz. povprečno na 0,55 odstotka, za zadnje letošnje četrtletje pa na razpon od 0,2 in 0,8 odstotka oz. povprečno na 0,5 odstotka. To je za 0,1 odstotne točke nižj e od dosedanjih napovedi.
Največjo rast BDP so sicer v letošnjem drugem četrtletju med članicami EU beležile Slovaška (2,4 odstotka), Litva (2,0 odstotka) ter Avstrija in Švedska (po 1,0 odstotka). Na letni ravni pa najvišjo gospodarsko rast beleži Latvija (11,3 odstotka), sledijo pa ji Slovaška (9,2 odstotka), Litva (7,7 odstotka) in Grčija (4,2 odstotka). Za Slovenijo urad še nima podatkov.
Gospodarska rast se je upočasnila tudi v Nemčiji. Nemško gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju raslo po 0,3-odstotni stopnji, medtem ko je v prvem četrtletju beležilo 0,5-odstotno gospodarsko rast. Na letni ravni je bila rast v obdobju med aprilom in junijem
2,5-odstotna, medtem ko je v prvem četrtletju znašala 3,3 odstotka. Tokratna četrtletna rast je bila najnižja od zadnjega četrtletja leta 2005 in je bila pod pričakovanji analitikov.
Včeraj je sicer Evropska centralna banka (ECB) zaradi pretresov na ameriškem trgu nepremičnin znova poslovnim bankam ponudila dodatnih 7,7 milijarde evrov. To je že četrta finančna injekcija v manj kot tednu dni, da bi uredili pogoje na finančnem trgu v območju evra. V ECB so zdaj prepričani, da »so razmere na finančnem trgu zdaj blizu normalnim«.
Predsednik ECB Jean-Claude Tri-chet je nato še posebej pozval k umiritvi razmer na finančnih trgih in h koncu »obdobja nervoze na trgu«. Pri tem pa je ocenil še, da so bili ukrepi ECB nujni, hkrati pa tudi toplo pričakovani in učinkoviti. »Pomagali bodo h gladki vrnitvi na normalno ocenjevanje tveganj,« je še dejal in menil, da se zdaj razmere počasi normalizirajo.
ECB je za ublažitev likvidnostnih težav, ki jih je sprožila kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov, v zadnjih dneh intervenirala že trikrat. Minuli četrtek je na denarni trg sprostila rekordnih dodatnih 94,8 milijarde evrov, v petek še 61,05 milijarde evrov, ponedeljkova, tretja finančna injekcija ECB, pa j e bila vredna 48 milijard evrov.
Evropska centralna banka skuša s temi posredovanji uravnavati nepričakovana nihanja likvidnosti bank in razpoložljivega denarja v obtoku. Ker v preteklem tednu vse več Američanov ni moglo odplačevati t.i. rizičnih kreditov, ki so jih najeli za nakup nepremičnine, se je že več bank znašlo v likvidnostnih težavah in niso bile več zmožne zagotavljati rednih kreditov. Zato je morala ECB intervenirati, saj bi sicer kriza v ZDA lahko prizadela tudi evropske finančne trge. Za podobno denarno injekcijo so se sicer v zadnjih dneh odločile tudi ameriška ter japonska in avstralska centralna banka. (STA)
Romano Prodi se mudi na počitnicah v kraju Castiglione della Pescaia
ansa
ITALIJA-IZRAEL - Med včerajšnjim telefonskim pogovorom
Olmert ni izrazil kritičnih pripomb k Prodijevim izjavam o Hamasu
RIM - Italijanski ministrski predsednik Romano Prodi je včeraj popoldne imel daljši telefonski pogovor z izraelskim premierom Ehudom Olmertom. Kot so sporočili iz Palače Chigi, Olmert ni imel nobenih pripomb k nedavni Pro-dijevi izjavi, ki je dvignila toliko prahu zlasti v Italiji, češ da je treba v mirovna prizadevanja vključiti tudi skrajno palestinsko gibanje Hamas. Nasprotno, izraelski premier naj bi italijanskega kolega »iskreno pohvalil« zaradi naporov italijanske vlade v prid miru.
Prodi je Olmertu pojasnil, kako si Italija prizadeva za to, da bi Hamas sprejel tri ključne pogoje, ki jih postavlja bliž-njevzhodna četvorka (ZDA, EU, ZN, Rusija), in sicer priznanje izraelske države, odpoved nasilju ter spoštovanje že doseženih dogovorov med Izraelom in palestinsko oblastjo. Po poročanju italijanskih vladnih virov naj bi se Olmert s tem strinjal, sicer pa sta se državnika v četrtur-nem pogovoru dotaknila tudi razmer v Libanonu.
Še preden se je pogovarjal z Olmertom, je Prodi včeraj govoril po telefonu z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, jutri pa bo najbrž z letovišča v kraju Castiglione della Pescaia, kjer preživlja počitnice, poklical še libanonskega predsednika vlade Fuada Sinioro. Kot so pojasnili iz Palače Chigi, gre za redne stike, ki jih ministrski predsednik vzdržuje z bližnjevzhodnimi voditelji, še zlasti odkar Italija vodi mirovno odpravo v Libanonu pod okriljem ZN.
Poročanje tiskovnega urada italijanske vlade pa je vsaj do neke mere v navzkrižju z dejstvom, da je izraelska zunanja	ministrica	Tzip-i Livni včeraj ponovno odločno zavrnila vsak dialog s Hamasom. Po njenih besedah sleherni poskus zbližanja Hama-sa s Fatahom predstavlja »hudo napako«, češ da pomeni iskanje kompromisa s teroristi. V tem smislu se je kritično obregnila bodisi ob Prodijeve izjave bodisi ob poročilo komisije za zunanje zadeve britanskega parlamenta, ki se prav tako zavzema za upoštevanje Hamasa.
Vse to je dodatno razživelo polemike, ki so jih Prodijeve izjave zanetile v Italiji. Voditelj sredincev UDC Pierferdinan-do Casini je dejal, da italijanski ministrski predsednik zastopa stališča, ki so v nasprotju z linijo EU, saj slednja uvršča Hamas med teroristične organizacije. Casini je ponovno zahteval, naj italijanska vlada pojasni svoja stališča v parlamentu. Podobno se je izrazil predsednik FI Fabrizio Cicchitto.
NEVARNO BLAGO - Nokia zamenjuje baterije
Mattel umika s trga
• ■ • •	•	v
na milijone igrač
NEW YORK, HELSINKI - Eno največjih podjetij za proizvodnjo otroških igrač Mattel, v okviru katerega deluje hčerinsko podjetje Fisher Price, bo s tržišč širom po svetu umaknilo skupno na milijone plastičnih igrač za predšolske otroke, in sicer zato, ker njihova barva vsebuje nevarni svinec, ki lahko pokvari možgane.
Med igračami, ki jih morajo umakniti, so tudi priljubljeni junaki otroške serije Sezamova ulica (Veliki ptič in Elmo) ter plastična junaka Dora in Diego. Družba Mattel se je nadalje odločila za umik ene od igrač blagovne znamke »-cars«, in sicer avtomobilčka Sarge zaradi prevelike vsebnosti svinca. Obenem je Mattel razširil seznam odpoklicanih igrač zaradi neustreznih magnetov, ki ga je objavil novembra lani. Seznam je mogoče prebrati na spletni strani www.service.mattel.com. Med njimi so Polly Pocket, Batman Magna, Barbi s psičkom. Vse, ki imajo katerikoli izdelek iz seznama, pozivajo, da ga vrnejo v trgovino, kjer so ga kupili. Vse igračke
naj takoj umaknejo z dosega otrok. Družba Mattel poudarja, da gre za umik iz previdnostnih razlogov, saj niso znani primeri incidentov.
Na dlani je, da je to prava katastrofa za družbo Mattel in še prej za kitajske proizvajalce. Eden izmed le-teh si je te dni vzel življenje.
Vodilni svetovni proizvajalec mobilnih telefonov, finska Nokia, pa je včeraj sporočila, da lahko pri polnjenju baterij BL-5C, ki jih proizvaja Matsushita Battery Industrial, pride do pregretja. Doslej so pregretje zabeležili v okoli 100 primerih, sicer pa se obvestilo nanaša na okoli 46 milijonov baterij, ki jih je Matsushita izdelal med decembrom 2005 in novembrom 2006. V Noki-i poudarjajo, da se baterije BL-5C ne uporabljajo v vseh njihovih izdelkih in da gre le za baterije, proizvedene v omenjenem obdobju. Po navedbah družbe zaradi te napake doslej niso zabeležili resnejših poškodb ali večje materialne škode. Baterije bodo lahko lastniki zamenjali brezplačno.
Evropska centralna banka
14. avgusta 2007			
		evro	
valute		povprečni tečaj 14.08 13.08	
	ameriški dolar	1,3S91	1,36S 1
japonski jen		160,74	161,47
	kitajski juan	10,296S	10,349S
ruski rubel		34,7210	34,8090
	danska krona	7,4422	7,4427
britanski funt		0,67880	0,6777S
	švedska krona	9,31S0	9,3143
norveška krona		7,97S0	7,984S
	češka krona	27,978	28,046
švicarski frank		1,6421	1,6394
	estonska krona	1S,6466	1S,6466
madžarski forint		2S4,41	2S2,03
	poljski zlot	3,7897	3,77SS
kanadski dolar		1,43S2	1,4372
	avstralski dolar	1,6184	1,6183
bolgarski lev		1,9SS8	1,9SS8
	romunski lej	3,2021	3,1984
slovaška krona		33,S02	33,416
	litovski litas	3,4S28	3,4S28
latvijski lats		0,6991	0,7013
	malteška lira	0,4293	0,4293
islandska krona		89,31	89,S0
	turška lira	1,77S2	1,7S9S
hrvaška kuna		7,3068	7,30S8
Zadružna Kraška banka			
		14. avgusta 2007	
	valute	evro	
		nakup	prodaja
	ameriški dolar	1,37S6S	1,34740
britanski funt		0,68748	0,67166
	švicarski frank	1,66803	1,62739
japonski jen		166,6028	1S6,S081
	švedska krona	9,S6883	9,11117
avstralski dolar		1,66912	1,S9870
	kanadski dolar	1,46764	1,41177
danska krona		7,S9304	7,30696
	norveška krona	8,1832	7,8168
madžarski florint		302,436	236,9082
	češka krona	32,2S29	2S,2414
slovaška krona		38,4284	30,0744
	hrvaška kuna	7,824S1	6,9770
^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
Banca di Cividale
valute
ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna
14. avgusta 2007
_evro_
nakup prodaja
1,3827 0,6873 7,SSS 1,4626 163,07
8,10S 9,46S 1,6476 7,S7
1,3487 0,6703 7,369 1,4266 1S9,0S 1,6238 7,90S 9,232 1,6071 7,03
Banca di Cividale
BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA
1
Milanski borzni trg
14. avgusta 2007		
Indeks MIB 30: -0,81		
delnica	cena €	var. %
ALITALIA	0,821S	-0,6S
ALLEANZA	9,S8S	-0,80
ATLANTIA	23,74	+0,04
BANCA ITALESE	14,42	-3,33
BANCO POPOLARE	18,17	+0,7S
BPMS	4,667S	-0,37
BPM	10,06	+0,60
CAPITALIA	6,79S	-1,4S
ENEL	7,27	-0,48
ENI	24,18	-1,3S
FIAT	19,9	+1,S6
FINMECCANICA	20,06	-1,13
GENERALI	29,96	-2,09
IFIL	7,09S	-2,00
INTESA	S,S9	-0,80
LOTTOMATICA	27,1	-1,17
LUXOTTICA	2S,76	+0,27
MEDIASET	7,89	+0,03
MEDIOBANCA	1S,74	-1,16
MEDIOLANUM	S,34	+0,28
PARMALAT	2,S3	+4,33
PIRELLI	0,772	-1,S6
SAIPEM	2S,88	+0,08
SNAM	4,21	-0,02
STMICROELEC	12,61	+0,21
TELECOM ITA	1,922	-0,16
TENARIS	17,77	+0,07
TERNA	2,467S	-0,26
UBI BANCA	18,S2	-0,11
UNICREDITO	6,08S	-1,6S
Podružnica Trst
O
ljubljanska banka
Nova ljubljanska banka d.d., ljubljena

Praznovanje sv. Roka
"Sveti Rok je priprošnjak tistih, ki so bolni na nogah ali rokah. Ta dan ima ljudstvo za praznik in hodi na romanja. Pri maši daruje na oltar denar, vlakna, sveče, roke in noge, ki so jih lectarji naredili iz voska. " (Horvat R. 1896:244)

Audi
GOSPODARSKAVOZILA
GUŠTIN
SERVICE PARTNER
Pooblaščena Mehanična Delavnica in Avtokaroserija
OBRTNA CONA "ZGONIK" Ul. Proseška Postaja, 29/a - Zgonik (TS) Tel. 040.225343
Hotel Restavracija
KRIZMAN
REPEN 76 - Tel 040.327115/327468 - Fax 040.327370 zaprto ob torkih
* EURO *
★Spin*
PREHRAMBENI DISKONT
MIMA
FERNETIČI 24
URNIK: 8.00-19.00 / PONEDELJEK: 8.00 - 13.00
TEL. 040.2176832
J J
Obrtna cona Zgonik 29/E
Tel. in fax 040.251065 mob. 335.6002920 e-mail: rbkabel@virgilio.it
Inštalacija, popravila in vzdrževanje električnih napeljav, alarmni sistemi, avtomatska vrata, klimatske in fotovoltaične naprave
Čudežni ozdravitvi bolnika se je v krščanstvu od nekdaj namenjala posebna pozornost, saj je šlo za eno izmed pomembnih znamenj božjega delovanja in usmiljenja. Zelo zgodaj seje izoblikovala tudi skupina svetnikov, h katerim so se ljudje obračali, ko so se morali soočati s kako telesno boleznijo. Med take svetnike uvrščamo tudi sv. Roka, kije bil v preteklosti glavni varuh pred kugo, pa tudi pred epidemijami nalezljivih bolezni, in ga še danes častijo v številnih krajih.
Zgodovina
Sv. Rok je bil in je še danes zelo čaščen svetnik. O njegovem življenju vemo le malo. Rodil naj bi se v Franciji konec 13. stoletja. Še mladje razdelil vse svoje premoženje in se odpravil na božjo pot v Rim. Po Italiji je takrat razsajala kuga in povsod, kjer se je ustavil, je Rok stregel bolnikom. Ozdravil jih je s tem, da jih je prekrižal. Na poti domov je tudi sam zbolel in se zatekel v zapuščeno kočo v gozdu. Kot pravi legenda, gaje tam s pijačo krepčal angel, pes pa mu je prinašal kruh in meso. Čudežno ozdravljen se je vrnil v mesto, a ga ni nihče prepoznal. Imeli so ga za vohuna in ga zaprli v ječo, kjer je po petih letih 16. avgusta umrl. Upodabljajo ga v romarski obleki, z romarsko palico in bučo, ob sebi pa ima psa s kruhom v gobcu. Sv. Rok kaže s prstom na kužno rano na stegnu. V Benetkah so mu postavili
Repentaborsko župnijo so posvetili sv. Roku leta 1857. Na Repentaborju slavijo dvojni praznik: 15. avgusta veliki romarski shod ob praznovanju Marijinega vnebovzetja, 16. avgusta pa praznovanje zavetnika sv. Roka.
cerkev S. Rocco, po vsej Evropi pa so se priporočali k njemu zoper kugo in ostale nalezljive bolezni. Ustanovitev Rokove bratovščine v Nemčiji leta
Klasična upodobitev sv. Roka
1795 je prispevala k nadaljnjemu širjenju njegovega čaščenja. Tako so nastale številne božje poti in cerkve.
Sv. Rok v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem
Tudi v naših krajih so v preteklosti razsajale številne kužne bolezni, zato ni čudno, da je veliko cerkev, kapelic in znamenj posvečenih omenjenemu svetniku. Na Tržaškem je sv. Rok zavetnik občin Nabrežina - njemu sta namreč posvečena tudi vaški trg in cerkev iz leta 1604 - in Repna, kjer je bila sv. Roku leta 1857 posvečena župnija. Praznovanja ob 16. avgustu so se v teh dveh občinah ohranila vse do danes. V Nabrežini se ob tradicionalnem verskem praznovanju vrstijo tudi kulturni dogodki in raznovrstne pobude v priredbi občine in ostalih kulturnih društev. Slednji so na sporedu že nekaj dni pred praznovanjem zavetnika in prikličejo na vaški trg številne domačine, a tudi sosede iz bližnje Slovenije. V Repnu je sicer praznovanje pestrejše, saj dan pred sv. Rokom, to j e 15.
Usluge, strukture in sredstva za skladiščenje, prevozništvo in trgovino z vzhodno Evropo j
TERMINAL INTERMODALE DI TRIESTE - FERNETTI Spa
34016 Repentabor - Trst tel. 040. 2199111 fax 040.219987
za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452
v preteklosti in danes
Sv. Rok je zavetnik Nabrežine in njenih občanov. Svetniku je posvečena cerkev iz leta 1604, ki gleda na istoimenski trg.
»
"O sveti Rok, od slasti bleščijo ti oči, ki željno dvigaš jih v nebo, hiacinte bele v njih cveto, ko nam kažeš hudo rano, ki pes jo liže, čisti in hladi..."
(Anton Vodnik, Romarska pravljica)
C
DEBORAH
otroška oblačila nogavice
Nabrežina 143 Tel. 040.201049
inmus)
ČEVLJI OBLAČILA TORBICE
Nabrežina center 97
avgusta, praznujejo Marijo Vnebovzeto, kateri je posvečena repentabrska cerkev, 16. avgusta pa sv. Roka, župnijskega in občinskega zavetnika. Praznovanje sv. Roka je razširjeno tudi v Sloveniji, saj je kar 33 slovenskih cerkev posvečenih temu svetniku. Najbolj občuteno čaščenje poteka v Dravljah pri Ljubljani in v Brežicah, kjer sta v preteklosti potekali najslavnejši božji poti. Ko je v Ljubljani leta 1644 in 1645 divjala kuga in je samo v Dravljah v štirinajstih dneh pobrala več kot sto ljudi, so se zaobljubili da postavijo cerkev sv. Roku v čast. Leta 1683 je bila prvič procesija in od takrat je bila na dan sv. Roka cerkev v Dravljah cilj številnih množic, ki so štele do več tisoč ljudi. Danes procesije ni več, še vedno pa je na god sv. Roka v Dravljah cerkveno žegnanje. Na Hrvaškem seje prav tako ohranila tradicija
praznovanja sv. Roka. Še najbolj je znano čaščenje svetnika na Petrakovem Brdu pri Dugi Resi, kjer je praznovanje ohranilo do danes svoj stari obrazec. Na dan sv. Roka namreč poteka zaobljubljeno darovanje, to je dejanje, s katerim ljudje želijo zavarovati ali pridobiti zdravje in odvrniti bolezen. Tako darovanje poteka še
danes po sveti maši, ko verniki podarjajo na oltar voščene votive, ki upodabljajo razne dele človeškega telesa. Gre skratka za predmete, ki s svojo simbo -lično obliko povezujejo s prošnjo ali zahvalo prosilca. V zadnjih letih so v nekaterih vaseh voščene votive nadomestile slike, zahvale, ročna dela in sveče.
Železnina Terčon
«tfzanzar Ti sistem
M A R K E T
KUKANJA
□ÊSPAR
NABREŽINA 1 DA/B - Tel. OM.ÎOOl7Î
plissé
NABREŽINA 124 tel. 040 200122
POROČNI SEZNAMI
BOMBONIERE
Nabrežina 149, (TS) - Tel. in Fax 040.200082
•	RAZVIJANJE FOTOGRAFIJ
•	FOTOGRAFIJE ZA OSEBNE IZKAZNICE
•	DARILA ZA VSAKO PRILOŽNOST
r
♦ ♦ ♦
MILIC DARJO
ELEKTRIČNE NAPELJAVE
□33
■ .i i iTnrm "f
indciTv
Tehnološke napeljave
Avtomati za odpiranje zunanjih vrat
Napeljave alarmnih naprav
NABREŽINA CENTER 142 Tel. 040/201169 - Faks 040/2025182 Mob.333 233 1524 V e-mail: miliclmpianti@libero.it
tAC S.A.S.
GRUDEN MATEJ & C.
SESLJAN 24/1 - TEL. 040.299259
V tvojem supermarketu
OD PONEDELJKA DO SOBOTE 8.30 -19.30 neprekinjeni urnik NEDELJA ZJUTRAJ 8.00 -13.00
S1SLJÂN 24/h - Devin Nabrežina (TS) Tel. 040 291496
1 2 Sreda, 15. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it
TRŽIČ - Po srečanju na prefekturi so se delavci Ineosa odločili za nadaljevanje protesta
Na vrhu tovarne vztrajajo brez hrane
Preživljali se bodo s tekočinami - Ne odstopajo od zahteve po odškodnini
Veliki šmaren bo skupina delav-
cev tržiškega Ineosa preživela na trideset metrov visokem silosu svoje tovarne v ulici Timavo. Protest, s katerim opozarjajo na svojo stisko in zahtevajo odškodnino za nenapovedano izgubo delovnega mesta, je vse ostrejši in se nadaljuje ne glede na izid ponedeljkovega srečanja na goriški prefekturi, ki ga je sklicala viceprefekt Rita Ilda Riccio; delavci so z vrha silosa sporočili, da ne bodo več zaužili hrane in se bodo preživljali izključno s tekočinami.
Protestniki, med katerimi so predstavniki enotnega sindikalnega predstavništva, so se na silos povzpeli v ponedeljek zvečer, in sicer takoj po povratku z goriške prefekture. Na srečanju v Gorici so se sindikalisti dogovorili z deželnim odbornikom Robertom Cosolinijem, da bo dežela poskrbela za ponovno zaposlitev odpuščenih delavcev, glede odškodnin za nenapovedano izgubo delovnega mesta pa s predstavniki družbe Ineos niso našli skupnega jezika. Ne bomo plačali odškodnine, ker bomo sporočilo o odpustitvi poslali, ko bo treba, so potrdili predstavniki družbe Ineos na goriškem srečanju, vsebino pogovorov pa so nato protestniki z vrha silosa posredovali ostalim delavcem. »Prosili so nas, naj stopimo s silosa, saj naše življenje velja več kot protest. Vendar mi hočemo vztrajati, tako da je skupščina delavcev podprla naša prizadevanja,« so pojasnili protestniki z vrha silosa, kjer še vedno plapola gusarska zastava. Ob tem so se protestniki odločili, da ne bodo več zaužili hrane in da se bodo preživljali izključno s tekočinami. V ponedeljek jih je ponovno obiskalo osebje tržiške bolnišnice, ki je enega delavca prisililo, da je zapustil »tabor« na strehi silosa. Protestnika je namreč pred tem zaradi izčrpanosti obšla slabost, če bi naprej vztrajal na strehi, pa bi bilo njegovo zdravje v resni nevarnosti.
Med tem družinski člani delavcev na sedežu enotnega sindikalnega predstavništva zbirajo dokumentacijo, s katero dokazati, da je družba Ineos prejela finančni prispevek za izgradnjo tovarne na Sardiniji. V prejšnjih dneh je predstavnik družbe Arturo Mazzoni zanikal obstoj kakršnegakoli prispevka, njegovim besedam pa tržiški delavci nikakor ne verujejo.
Protestniki vztrajajo na vrhu silosa, kjer jih pred soncem obvaruje le par senčnikov
altran
■ f^i livv a IVII •
V Gradišču ptičji sejem
V	Gradišču bo danes tradicionalno veli-košmarensko slavje s prodajnim ptičjim sejmom, ki vsako leto prikliče na tisoče obiskovalcev. Na letošnjem, 41. sejmu, je napovedalo prisotnost več kot sedemdeset razstavljavcev, poleg tega pa se bo kakih 120 psov udeležilo tekmovanja v spretnosti, 400 pa pasjega lepotnega tekmovanja. Kot običajno bo potekala tudi prodajna razstava domačih živali, in sicer raznih vrst kokoši, rac, gosi in zajcev.
Koncert v parku vile Coronini
V	parku vile Coronini Cronberg v Gorici bo v četrtek, 16. avgusta, ob 18. uri koncert latinskoameriške glasbe v priredbi Fundacije Goriške hranilnice in združenja Intermusica. Izvajali bodo skladbe Ville Lobosa, Cordera in Piazzolle. Danes bo palača zaprta.
Dvorna glasba v Gradežu
V	okviru niza koncertov dvorne glasbe združenja Dramsam bo v četrtek, 16. avgusta, ob 21. uri v baziliki sv. Evfemije v Gradežu nastopila skupina In Unum Ensemble, ki bo izvajala pozno srednjeveško glasbo.
Danes brez odvažanja smeti
Družba IRIS danes ne bo odvažala odpadkov izpred domov; obhode, predvidene za današnji dan, bodo smetarske službe nadoknadile jutri. Okenca družb IRIS, Isogas in IRISAcqua bodo zaprta jutri in pojutrišnjem. Na voljo bodo zelene številke za vodo 800-99-31-31, za plin in elektriko 800-99-31-00 in za okoljske storitve 800-844-344.
TRŽIČ - Koordinator Državljanov za predsednika Bonetti predlaga referendum
Zavzema se za ukinitev zaščite
»Vpreteklosti niso bili nikoli sprejeti ukrepi, ki bi komurkoli kratili pravice. Nasprotno, etnije z vseh koncev so bile zaščitene več od naših ljudi«
Koordinator tržiških Državljanov za predsednika Bruno Bonetti se ponovno oglaša v zvezi z zaščito slovenske manjšine v mestu ladje-
del nic. » V zve zi z za ko nom 482 iz
leta 1999, ki predvideva zaščito nekaterih jezikovnih manjšin, med katerimi je tudi slovenska, bi rad na daljavo odgovoril bivšemu odborniku (Fabiu Delbellu, op. ur.), ki mu ne veruje več nihče in ki ni še pojasnil, kolikšne stroške in katere negativne posledice bo imela uvedba zaščitnih norm v Tržiču,« se sprašuje Bonetti in ugotavlja, daje predpogoj za izvajanje zaščite zadostno število
oseb, ki bi se po slu že va le manj šin -skega jezika. Le-teh v Tržiču po njegovem mnenju očitno ni zadosti, zato pa trdi, da je bila odločitev občinske uprave o uvedbi zaščitnih norm po vsem ne umest na. » V pre te klos ti niso nikoli bili sprejeti ukrepi, ki bi komurkoli kratili pravice, nasprotno, upam si trditi, da so bile etnije z vseh koncev sveta deležne večje zaščite od naših ljudi,« meni Bonetti in ugotavlja, da po vsej verjetnosti občinski svetniki niso poznali vsebine zakona, seveda če do njegove uvedbe niso bili prisiljeni. Bonetti ob tem pojasnjuje določila zaščitne-
ga zakona 482. Po njegovih besedah zakon predvideva, da se v vseh šolah uve de za šči te ni je zik, da ob čin -ski svetniki lahko uporabljajo zaščite ni je zik med za se da nji ob čin ske -ga sveta, da občina lahko izdaja publikacije v zaščitenem jeziku, da se v javnih uradih in v toponomastiki lahko uporablja zaščiteni jezik, da se imena in priimki lahko vrnejo v originalno obliko, da se omogočijo radijske in televizijske oddaje v zaščitenem jeziku. »Za vse to bo morala občina zaposliti dve prevajalki. Če bi en občinski svetnik zahteval, da bi nje gov po seg pre ved li v za šči te -
ni jezik, bi to imelo same negativne posledice na potek občinskih svetov. Ob tem bi tre ba na ob či ni spre me -niti ves informatski sistem, obrazce, publikacije in tako naprej. Ali je treba vsega tega? Zdrava pamet mi pravi, da ne,« poudarja Bonetti in zaključuje: »Ob vsem tem se sprašujem, ali ne bi bilo vredno začeti zbirati podpise za referendum za ukinitev izvajanja zaščitnega zakona. To bi bilo že drugo ljudsko glasovanje v zelo kratkem času po referen-du mu o od pad kih, sploh pa bi bi lo očiten dokaz nepriljubljenosti, ki jo uživa sedanja občinska uprava.«
JAMLJE - Vaščani pri županu
Antena naj bo čim dlje od vasi
Z družbo WIND bodo iskali dogovor
»Z družbo WIND se bomo skušali dogovoriti, da bi anteno za mobilno telefonijo postavili čim bolj daleč od vasi.« Tako je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin med ponedeljkovim srečanjem z delegacijo Jameljcev, ki jim je konec prejšnjega tedna povzročila kar nekaj zaskrbljenosti vest, da družba WIND načrtuje postavitev svoje antene na območju vasi. Vaščani so takoj sprožili akcijo zbiranja podpisov in v kratkem času doživeli podporo številnih domačinov. Peticijo, v kateri izražajo nasprotovanje anteni, ki bi »ogrožala zdravje in kazila že itak zelo prizadeto vaško okolje«, so posredovali županu Vizintinu, ki je pojasnil, da odločno nasprotuje postavitvi naprave v bližini hiš. Po županovih navedbah družba za mobilno telefonijo ima pravico za začasno namestitev antene, dokler občina ne izoblikuje načrta za mobilno telefonijo. »Postavitvi antene lahko nasprotuješ, vednar moraš dokazati, da izbrana lokacija škodi zdravju,« je pojasnil župan, ki se je med pogovorom z Jameljci zavzel za postavitev antene nad Sabliči, kjer med drugim že stoji naprava druge telefonske družbe. Predlog bo posredoval tudi družbi WIND z upanjem, da bo prevladala dobra volja, saj bi drugače bila občinska uprava pripravljena po vseh poteh nasprotovati postavitvi antene v bližini vasi. Vizintin je poudaril, da je srečanje s predstavniki Jameljcev potekalo v izredno konstruktivnem vzdušju, ob antenah pa so spregovorili tudi o načrtih za širitev kamnoloma pri Devetakih.
GORICA - V Kulturnem domu so se predstavili številni avtorji
Bogata bera srečanj
Med novostmi velja omeniti pesniško srečanje v parku goriškega županstva
S predstavitvijo zadnje knjige Zdenka Vo-griča »Drobtinice iz Goriških šeg in navad« se je pred nekaj tedni v goriškem Kulturnem domu zaključil niz srečanj z avtorji, ki so jih priredili v okviru sezone 2006/2007. Bera letošnjih srečanj je bila bogata in raznolika, organizatorji pa so še posebej ovrednotili avtorje širšega goriškega prostora. Tu mislimo na Silvija Cumpeto iz Tržiča (Iraški brevir), na Novogoričana Vojka Cudra (Sinil je žar novega dneva) in Rajka Slokarja (Ščebet v vojni) ter na Viljena Cigoja iz Ajdovščine s fotomo-nografijami Burja, Kruh in Vipavski križ. Pri skupinskih predstavitvah sta še posebej iztopala večera kot Pesniki dveh manjšin in Euroregijski pesniki. Iz domače zakladnice ne gre prezreti knjige Afera TKB, Jadranskega koledarja 2007, Fo-tosrečanja Skupine 75 ter rokovnika Kras 2007. Kulturni dom je skupaj z vsemi slovenskimi osrednjimi kulturnimi organizacijami iz Gorice sodeloval, tako pri izdaji kot tudi sami predstavitvi knjige »Trgovski dom - Sto let prisotnosti v Gorici«.
Kot posebna novost letošnje sezone srečanj z avtorji je bilo prav gotovo snidenje goriške poezije oz. srečanje dveh pesnikov, Jurija Paljka iz Gorice in Radivoja Pahor iz Nove Gorice. Večer,
S srečanja med Paljkom, Pahorjem in Janom v parku goriškega županstva
bumbaca
ki ga je v okviru evropskega dneva knjige Kulturni dom priredil v sodelovanju s slovensko kon-zulto pri občini Gorica, je izjemoma potekal v parku goriškega županstva, v vlogi moderatorja pa je sodeloval literarni kritik Zoltan Jan. Svojevrsten
kulturni dogodek bo prav gotovo vredno obnavljati. Naj v zaključku le še dodamo, da so pri izpeljavi omenjenih dogodkov s Kulturnim domom sodelovali SKGZ, ZSKD, Fotoklub Skupina 75, KB 1909, SPDG, VZPI-ANPI in druge organizacije.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 15. avgusta 2007
13
SOVODNJE - Občinski svet o spremembah regulacijskemu načrtu
Smernice so sprejeli soglasno
Zaskrbljenost za poštni urad - V ospredju pozornosti tudi namakalni sistem
Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji soglasno sprejel smernice, ki mu bodo še naprej zagotavljale samostojnost pri odločanju o spremembah regulacijskega načrta in določanju zazidljivosti zemljišč na prošnjo občanov. Od 27. avugusta bodo namreč veljala določila novega deželnega zakona za prostorsko načrtovanje, kije bil odobren februarja. »Pri variantah regulacijskega načrta občinskih zemljišč predpostavlja nov urbanistični zakon poseg dežele, zato postanejo vsi postopki bolj zapleteni. Z odobritvijo smernic, za katero so nemudoma poskrbele številne občine, smo se izognili deželnim določilom,« je povedal sovodenjski župan Igor Petejan.
Koristnost smernic so priznali tudi svetniki opozicije, tako da je občinski svet sprejel sklep soglasno. »Pred sejo nas je kontaktiral župan, ki je predlagal vključitev točke o smernicah na dnevni red občinskega sveta. Predlog smo seveda sprejeli in so-
glasno podprli smernice, zato pa se nam je župan ob koncu zahvalil,« je povedal načelnik opozicije Julijan Caudek. Sovodenjski občinski svet je na zadnji seji soglasno sprejel tudi pravilnik o šolskem avtobusu, o uporabi interneta v knjižnici (vsak obiskovalec bo imel dnevno na razpolago pol ure brezplačne povezave) in pravilnik o dovoljenjih za delovanje srednjih prodajnih struktur.
Opozicija je predstavila večini vrsto interpelacij. V zvezi z rezultati ankete o gradnji namakalne naprave, o katerih je poizvedoval Caudek, je občinski odbor povedal, da je večina sodelujočih kmetov izrazila soglasje. »Treba bi bilo še preveriti, kolikim zemljiščem odgovarja načrt, tehnični urad pa je po besedah večine zaenkrat preobremenjen. Nalogo bi si moral prevzeti kdo drug. Na prihodnji seji bom zato predlagal razpravo o položaju kmetijstva v naši občini, saj je odprtih vprašanj kar precej,« je povedal
Caudek. V središču interpelacije svetnika Kristjana Tommasija so bile črne gradnje, ki se pojavljajo na nekaterih kmetijskih zemljiščih v sovodenjski občini. Njihovo skladnost z dovoljenji bo župan Petejan preveril z re-darsko službo. Opozicija je predstavila tudi interpelacijo glede hitre inter-netne povezave, ki je v sovodenjski občini zaenkrat še nimajo. V zvezi s tem je uprava zagotovila, da potekajo pogovori s podjetjem, ki nudi tovrstne usluge.V kratkem naj bi se rešilo tudi vprašanje dvojezičnih osebnih izkaznic, pri katerih je prišlo do zamud in zapletov. Opozicija je ne nazadnje postavila tudi problem sovodenjskega poštnega urada: pošto naj bi namreč v zadnjih časih raznašali iz Zagraja, kar pomeni, da sovodenjski poštni urad izgublja pristojnosti. Župan Petejan je zato predlagal, da bo občinski svet na prihodnji seji glasoval resolucijo, v kateri bodo poštni službi predlagali vzpostavitev prejšnjega stanja. (Ale)
GRADEŽ - Enogastronomski večer z gostinci iz vse dežele
Na poti okusov
Svoje dobrote ponujale tudi gostilna Devetak, Subida in restavracija Sale e pepe - Med vinarji Primosic, Keber in II Carpino
Konzorcij »Furlanija, pot okusov« je poznan po izredno zanimivih in dobro obiskanih enogastronomskih pobudah. Združuje kar 22 med najboljšimi deželnimi restavracijami, sodeluje s številnimi vinogradniki, predvsem pa širi kulturo in poznavanje kulinaričnih ter vinskih prvin našega ozemlja tudi in predvsem izven meja Furlanije-Julijske krajine.
No, promocija okusov lastnega teritorija se lahko pripravi tudi v domači sredi, in sicer v Gradežu, kjer se na degustacijah 50 dobrot zbere tudi veliko Avstrijcev, Nemcev in turistov iz drugih italijanskih dežel. Tako je bilo tudi letos, ko se je na nabrežju Sauro za (ali pred) občinsko palačo v Gradežu v najprej vetrovnem potem pa blagem in popolnoma jasnem poletnem večeru pod varnim pogledom skoraj polne lune več sto ljudi sprehajalo med mizami, na katerih so kuharski in vinarski mojstri ponujali svoje dobrote. Tu pa tam so bili pladnji s ponujenimi predjedmi, od sirov Furlanskih mlekarn do pršuta podjetja Principe, do delikates vedno bolj uveljavljene znamke Jolanda De Colo. Postaj je bilo kar 23, saj so nekateri gostinci, med katerimi tudi Devetak z Vrha, imeli kar dve mizi, na katerih so z modernimi pripomočki na »show-cooking način« pripravljali in ponujali gurmanske užitke sladokuscem. V Gradežu so seveda prednjačili morski okusi, od fino predstavljenih pokušenj jadranskih dobrot restavracije Al Ferarut do barkovlj-skih sardonov s skutinim nadevom miljske-ga Lido, od bakalarjevih vampov s fižolom, paradižnikov in timijanom tržaške restavracije Ai Fiori do gamberov s sezonsko zelenjavo furlanskega Bidina. Kot se za kuhinjo naše dežele spodobi, je bilo tudi več jedi s testeninami: kar dva pasticcia, in sicer ribjega miljskega Lido in tistega s planinskim radi-čem lokala Alla Pace iz Saurisa, od raznih ra-violov in njokov do rižot in večjih tortelinov. Domačini in soorganizatorji večera iz restavracije AllAndrona so ponudili slastni tunin roastbeef komaj zapražen na žaru in koruzne njokce v boretu. Tudi naši so se zelo dobro izkazali. Ženska ekipa restavracije Sale e Pepe iz Srednjega s Terezo Covaceuszach na čelu je ponudila poletno svežo mešanico zelenjave, dišav in testenin, vrhovska gostilna Devetak se je, kot smo že rekli, predstavila na dveh postojankah: na prvi je Uštili ponujal raženjček kraške skute in specka z meto in bučkami, na drugi pa je Nerina stregla bavarsko sladico z jogurtom v paradižnikovi župci.
Posebno priznanje gre tokrat Sirkovi restavraciji Subida, ki je v Gradež pripeljala izjemno mehkega in fino okusnega jelena v borovničevi omaki, Tanja Sirk pa je v drugem delu večera ponujala še okusno mamljivo ra-
Devetakovi med pripravo bavarske sladice z jogurtom v paradižnikovi župci (zgoraj) in Tanja Sirk z rabarbarovo pito (desno)
foto
barbarovo pito, ki je bila med najbolj okusnimi sladicami zelo slastnega večera.
Konzorcij sestavljajo gostilničarji, brez vinarjev pa seveda ne gre. Vsak ponujen gurmanski užitek je spremljala pripadajoča ča-ša vina. V glavnem so to bila bele kapljice, ki so običajno bolj sveža in poletna. Prednjači-la so vina briških in vzhodnih furlanskih gričev, ustrezno ponudbo pa smo dobili tudi iz furlanske nižine, soškega in latisanskega območja. Uspehu večera so tako svoj doprinos dali tudi Primosiceva rumena rebula, Keber-jeva zvrst Collio bianco in zvrst Bianco Carpino istoimenskega posestva bratov Sošol.
Za dobro počutje je bilo poskrbljeno
d] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, ul. Crispi 23, tel. 0481533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fabris), ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprto.
CORSO: zaprto.
TRŽIČ
KINEMAX: zaprto.
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO ŠOL CANKAR - VEGA - ZOIS sporoča, da se bo pouk za dijake treh šol pričel v ponedeljek, 10. septembra, (razen 3., 4. in 5. razreda Cankar, ki pričnejo delovno prakso 3. septembra). Koledar za šolsko leto 2007/08 je izobešen na oglasni deski šole; objavljen je tudi na spletni strani šole www.potep.org.
SEJA UČITELJSKEGA IN VZGOJITELJSKEGA ZBORA goriškega didaktičnega ravnateljstva bo iz organizacijskih vzrokov v soboto, 1. septembra, ob 8.30 na sedežu ravnateljstva.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol vseh vrst in stopenj v ponedeljek, 27. avgusta, ob 9. uri v prostorih DIZ Trubar-Gregorčič. Razpoložljiva mesta bodo objavljena 24 ur prej na oglasni deski omenjene šole ter Pokrajinskega šolskega urada v Go-
M Izleti
tudi za glasbeno spremljavo in ob koncu še za kavico in pokušnjo finih kapljic žganjar-ne Nonino. Tudi sosednji Veneto je za gurmane zelo zanimiva dežela, ki rada sprejema ponudbo in izzive tudi iz drugih krajev. Tako so to pobudo z imenom »50 čustev« še pred Gradežem z izjemnim uspehom predstavili v vili Riello vkraju Gaiarine, prejšnjo sredo pa so jo ponovili v Cortini. V mon-denem središču dolomitov so se spravili na več kot 2.000 m visok hrib Faloria in tam predstavili gurmansko ponudbo z delno spremenjenimi meniji. Slabo vreme je žal delno pokvarilo kosilo, prisotni pa so vseeno lahko uživali ob izvrstni hrani. (aw)
□ Obvestila
NAROČNIKOM
PPRIMPRSIKKEGA
a
ki želijo prejemati časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko
040-7786331
vsak dan od 12. do 16. ure ali 0481-533382 v dopoldanskih urah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v sodelovanju z agencijo Globtour iz Ljubljane od 17. oktobra dalje petdnevni izlet v Mostar, Medžugorje, Makarsko, Dubrovnik in v dolino Neretve »po mandarine« ter vrnitev skozi Split. Vpisovanje in informacije pri poverjenikih do 25. avgusta na tel. 0481-390688 (Saverij), 0481-21361 (Ema), 0481-882302 (Veronika), 048178061 (Ana K.).
KRUT prireja skupinsko bivanje v Šmarjeških toplicah in v Dobrni od 26. avgusta do 4. septembra; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, korzo Verdi 51 int. v Gorici, tel. 0481-530927.
PD VRH SV. MIHAELA organizira celodnevni pevski in družabni izlet v Škofjo Loko po Tavčarjevih poteh v ponedeljek, 27. avgusta; informacije na tel. 3331706760 (Nerina) do 22. avgusta.
PD ŠTANDREŽ prireja od 6. do 9. septembra štiridnevni avtobusni izlet v Novi Sad, Beograd in Šumadijo; informacije in vpisovanje na tel. 0481-20678 (Božo). Ker je potreben potni list, organizatorji izleta pozivajo interesente naj pohitijo s prijavo.
SPDG prireja 1. in 2. septembra izlet v Dolomite z vzponom na vrh Tofana di Ro-zes po zavarovani plezalni poti Lipella. Vzpon traja okrog pet ur. Udeleženci morajo biti primerno opremljeni (čelada in samovarovanje, svetilka) in vešči vzpenjanja v ferati. Možnost vzpona na vrh tudi po navadni planinski stezi (od štiri do pet ur) Prevoz z lastnimi sredstvi. Zaradi rezervacije prenočišča se prijave sprejemajo samo še danes (Vlado, tel. 0481-882079).
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo enodnevni izlet v soboto, 1. septembra, na Goli otok; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 0481-78121) samo še danes.
nimi sredstvi. Obvezna prijava do 20. avgusta na tel. 0481-390688.
KNJIŽNICA FEIGEL bo zaprta za dopust do 24. avgusta. Od 27. avgusta do 14. septembra bo odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure.
POKRAJINSKI ARHIV IN POKRAJINSKA KNJIŽNICA bosta zaprti do 29. avgusta.
SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško na Korzu Verdi 51/int. v Gorici bo v mesecu avgustu zaprt.
URADI MLADINSKEGA DOMA bodo zaprti do petka, 31. avgusta. Informacije lahko dobite na tel. 0481-536455 v jutranjih urah. V ponedeljek, 3. septembra, se bo dejavnost pričela ob 8.30 s pripravo petošolcev na vstop v srednjo šolo.
URADI ZSKD bodo zaprti do 17. avgusta.
ŠAGRA SV. ROKA bo v Podturnu do četrtka, 16. avgusta, ko bo tudi tombola.
URA DI GLAS BE NE MATI CE GO RI CA bodo zaprti do 17. avgusta. Od 20. avgusta bo tajništvo odprto od 10. do 12. ure za vpisovanja ter za prijave na poletno delavnico, ki bo v Doberdobu od 27. do 31. avgusta; informacije na tel. št. 0481-531508 od 10. do 12. ure.
Prireditve
PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU PRI
GO RI CI bo med 19. in 25. avgustom s plesnimi delavnicami in plesnimi predstavami: 19. avgusta ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru; 22. avgusta, ob 21.30 na vrtu HIT restavracije Mark v Šempetru; 24. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini v Šempetru;25. avgusta ob 19.30 v veliki telovadnici OŠ Ivana Roba v Šempetru.
V VILI CODELLI v Mošu bo med 17. in 19. avgustom ter med 24. in 26. avgustom prireditev Glasbeni večeri v vili Codelli: 17. avgusta ob 21. uri nastop dua Benjamin Bernstein (viola) in Natalyia Moro-zova (klavir). Izvajala bosta skladbe Antona Rubinsteina, Benjamina Brittena in Johannesa Brahmsa. Vstop prost.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Franca Petejana daruje Ljubka Zavadlav denarni prispevek za društvo krvodajalcev Sovodnje.
Pogrebi
ANAGRAFSKI IN DAVČNI URAD TER TAJNIŠTVO OBČINE DOBERDOB bodo v mesecu avgustu v popoldanskih urah zaprti.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v ulici Mameli v Gorici bo zaprta do 25. avgusta. V tem času bo možno le vračanje knjig med 9.30 in 12.30.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi svoje člane na tradicionalno srečanje Društev upokojencev Primorske, ki bo v soboto, 25. avgusta, pri starem gradu v Vipolžah v Goriških Brdih od 10. ure dalje. Prevoz z last-
JUTRI V RONKAH: 11.00, Bruno Tartic-chio (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi sv. Lovrenca in na pokopališču.
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ
SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN
OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE
SHELL- Drev. Trieste 50/a RONKE
AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN
AGIP- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN
AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS
AGIP- Ul. Aquileia 34
1 2 Sreda, 15. avgusta 2007
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it
NOGOMET - Danes zvečer ob 20.30 na »Roccu« pokalna tekma
Napadalce Triestine ima pravzaprav Mantova
Za goste bosta igrala »bivša « Godeas in Noselli, Triestina pa še upa na prihod Fave
Cassano v Sampdorio, katera ekipa ima lepši dres, s kom se bo kdo še okrepil, Lazio v Ligi prvakov, kvečjemu še Tin cup. »Teme dneva« na nogometno obarvanih športnih dnevnikih potrjujejo, da je tudi letošnji 60. državni nogometni pokal drugorazredna manifestacija. To pa kljub temu, da so si organizatorji omislili bistveno bolj zanimivo formulo z nastopom izključno moštev A in B lige ter z direktno izločitvijo v prvih treh krogih.
MANTOVA - Kar smo zapisali velja tudi za Triestino, ki se bo danes na Roccu, s pričetkom ob 20.30, pomerila z Man-tovo. Preizkušnja je sicer resna, saj velja nasprotnik za enega favoritov letošnjega drugo ligaškega prvenstva. Mantovo trenira dobro poznani Attilio Tesser, napadalno dvojico pa bosta danes sestavljala Godeas in Noselli (Corona je diskvalificiran), prvi je v Trstu »inštitucija«, drugi je bil »meteor«. Mantova je ohranil lansko moštvo, edina novost sta branilec Ba-lestri in slovenski vratar Handanovič: Jasmin, pet let starejši bratranec Udinese-jevega Samirja.
FAVA - Moštvo, ki ga bo trener Rolando Maran poslal na igrišče, še ni tisto udarno, s katerim bo skušala Triestina v ligi doseči boljši rezultat od lanskega. To pa ne samo zaradi odsotnosti nekaterih poškodovanih igralcev, ampak tudi zato, ker se vsak dan zdi bolj jasno, da vodstvo še ni končalo operacij v prestopnem roku. Zlasti aktualen se zdi povratek Dina Fave, ki je pred leti že uspešno igral v dresu Triestine in naj bi bil idealen napadalec za Maranov koncept igre. Treba je vsekakor reči, da je imel Fava takrat ob sebi zelo dobro ekipo, ko je Rossijevo Triesti-no zapustil, pa njegova kariera ni razcvetela, saj z nogami ni ravno najbolj spreten. Gre predvsem za zelo dobrega igralca z glavo, potrebuje torej prostor in natančne podaje po zraku.
Kakorkoli že, navijači bodo lahko danes prvič res preverili, ali so bili letošnji
Ljubljenec navijačev tržaškega »Rocca« Denis Godeas drevi v Trstu kot nasprotnik
kroma
»nakupi« uspešni. Poleti se vsi klubi uvrščajo med »zmagovalce«, realnost prvenstva pa je včasih drugačna in tudi kruta. Predsedniku Fantinelu in njegovim sodelavcem je treba vsekakor priznati, da so letos investirali v ekipo več sredstev kot lani. Navijači hrepenijo po »visoko do-nečih imenih«, ni pa rečeno, da je z njimi rezultat vedno zagotovljen in včasih se »okrepitve« najdejo tudi med igralci, ki so v minuli sezoni v istem klubu razočarali. To, da lanskega moštva niso povsem razdrli, je lahko torej tudi dober znak.
POSTAVA - Triestina naj bi danes igrala z naslednjo postavo: Rossi, Milani, Kyriazis, Mezzano, Pesaresi, Piangerelli, Gorgone, Sgrigna, Allegretti, Sedivec, Graffiedi.
FORMULA - V primeru neodločenega rezultata igrajo podaljške in po potrebi streljajo še enajstmetrovke. Zmagovalec tekme Triestina Mantova se bo v 2. krogu v gosteh že v soboto, 18. avgusta pomeril z Bologno.
VARNOST NA ROCCU - »V bistvu smo zadostili vsem varnostnim predpisom, ki jih predvideva dekret Pisanu,« je včeraj zadovoljno razlagal novinarjem podžupan Paris Lippi. Tržaški stadion je
sedaj opremljen z vsem potrebnim in lahko spet sprejme do 28.000 gledalcev, čeprav jih toliko kajpak lahko na tribune privabi le reprezentanca ali pa Triestina v A ligi. Resnici na ljubo morajo usposobiti še enega od prehodov s krožnimi vrati na severni tribuni (kjer so domači ul-trasi), Triestina pa se je v dogovoru z Občino tudi obvezala, da bo do začetka prvenstva (25. avgust) uredila vse v zvezi s prehodom gledalcev skozi »preventivni filter. Lippi je povedal, da bodo na stadionu po predpisih uredili tudi »začasni zapor« (dve celici) za prenape-teže.
TRAVNATA POVRŠINA - »Igralci ne bodo imeli več alibijev,« je v zvezi s prenovljeno površino Rocca dejal Lippi. V nekaj mesecih so izboljšali odtok vode pod igriščem, namestili novo napravo za zalivanje in posejali travo. Igrišče je sedaj kot miza za bilard, občinski možje so prepričani, da bo tako med celo sezono. Investicija je bila vredna 160.000 evrov.
SINOČI - VČERAJŠNJI IZIDI: PIACENZA - SPEZIA 2:0, MESSINA - VICENZA 5:6 BOLOGNA - MODENA 2:1
JADRANJE
Medaljo bo težko osvojiti
MEDEMBLIK - Možnosti, da bi se Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti vrnila z mladinskega evropskega prvenstva v razredu 420 z medaljo okli vratu, so se po včerajšnjem tretjem dnevu finalnih re-gat na Nizozemskem občutno zmanjšale, čeprav vse le še ni izgubljeno.
Naša »azzurra« sta včerajšnje preizkušnje v »zlati skupini« končala na 29.1. in 3. mestu, vendar jim zmage v drugi regati dneva, žal, niso priznali. Angleška posadka se je nad končnim rezultatom pritožila, češ, da naša jadralca nista upo-šte vale prednos ti, in žirija je Si -mona in Jaša diskvalificirala, tako da imata zdaj ob kopici zelo dobrih uvrstitev tudi tri težke spodrsljaje - diskvalifikacijo, eno 50. in eno 30. mesto, na koncu prvenstva - manjkata še dva dneva in pet regat, pa bosta lahko odbila samo dva najslabša rezultata. To pa v bistvu pome ni, da si odslej ne mo reta privoščiti niti najmanjšega spodrsljaja. Na skupni lestvici sta zdaj šele sede mnaj sta.
V razredu 470 sta se Max Aicardi in Alessio Spadoni (Ču-pa) v srebrni skupini z dobrimi uvrstitvami (7., 14. in 12. mesto) povzpeli na 7. mesto.
V Ligi prvakov Lazio - Dinamo 1:1
V prvi tekmi tretjega predkroga Lige prvakov je Lazio sinoči na olimpijskem stadionu v Rimu z rezultatom 1:1 re-miziral z ekipo Dinama iz Bukarešte
Špancu kraljevska etapa
SOELDEN - Španski kolesar David Lopez Garcia (Caisse dEpargne) je zmagovalec pete etape kolesarske dirke po Nemčiji, ki šteje za serijo ProTour. Garcia je na 157,6 kilometra dolgi kraljevski preizkušnji od Sonthofna do avstrijskega Soeldna, kjer so kolesarji morali premagati tudi 2650 metrov visok vzpon, za pet sekund ugnal Nemca Jensa Voigta (CSC). Gorazd Štangelj (Lampre-Fondital) in Matej Mugerli (Li-quigas) nista bila v ospredju, v skupnem seštevku pa je mesto vodilnega zadržal Voigt.
Sampdoria: dobre kupčije
GENOVA - Napadalni par Sampdorie bosta v novi sezoni sestavljala Antonio Cassano in Vincenzo Montella, Sam-pdoria pa ju skoraj ne bo plačevala. Večji del Montellove plače bo odštela Roma, Cassanu pa bo genovski klub odštel le 1,2 od 5,5 milijona evrov plače, ki mu ga mora še naprej zagotoviti Real Madrid. Ve se, da so v Genovi varčni...
Gallinari in Lakovič
RIM - Pred začetkom EP se v taborih Italije in Slovenije ubadajo s poškodbami. Nista pa hudi. »Azzurro« Danilo Gallinari bo zaradi poškodbe desne noge, ki jo je staknil na tekmi proti Litvi (83:73 za Italijo), počival deset dni, prav toliko časa pa bo po posebnem programu vadil slovenski reprezentant Jaka Lakovič, ki si je poškodoval zadnjo stegensko mišico desne noge.
Kamerun mamljiv za trenerje
DOUALA - Služba selektorja kame-runske nogometne reprezentance je očitno ena izmed bolj zaželenih v Afriki, saj se je za selektorsko mesto prijavilo - uradno in s popolno dokumentacijo - kar 78 trenerjev iz 21 držav. Največ med njimi je Italijanov, kar 13, na seznamu kandidatov pa najdemo tudi Slovenca Iva Šajha.
PRED ATLETSKIM SP V OSAKI
Hrvaško skakalko v višino Blanko Vlašic lahko izda le prevelika odgovornost
Njen oče je bil dober deseterobojec - Ko so Japonci Sovjetu Paklinu ugasnili luč
Samo naravna katastrofa lahko na bližnjem svetovnem prvenstvu prepreči zmago Blanke Vlasic v skoku v višino. Tako trditev je po vodstvu Slovenije proti Jugoslaviji (3:0 na nogometnem EP) izustil menda Igor E. Bergant, katastrofa pa je nato prišla!
Dolgokraka Splitčanka (nekje jo dajejo visoko 192, drugje 188 cm) izgleda letos nedotakljiva v svojem višinskem kraljestvu. Pred dnevi je v Stock-holmu preskočila 207 cm, na prejšnjih tekmovanjih tekoče sezone pa 206,205, 204, 203 (dvakrat), 202 (dvakrat) in 200 cm (štirikrat). Prva zasledovalka Italijanka Di Martino je pri 203 cm in si sedaj menda zdravi posledice poškodbe, Švedinja Bergquist in Rusinja Slesaren-ko pa pri 202 cm.
Finale skoka v višino bo v Osaki na sporedu zadnji dan prvenstva, 2. septembra. Spisek svetovnih rekordov ponuja znamko Bolgarke Štefke Kostadi-nove izpred 20 let, ko je na SP v Rimu 30. avgusta preskočila 209 cm. Avgustovski datum je verjetno pisan na kožo skakalk, saj je iz 26. avgusta 1977 prvi ženski skok preko 200 cm. V Berlinu je podvig tedaj uspel Rosemarie Ackermann (Witschas).
Postavlja se cilj, ob katerem bi bil
v Osaki po 20 letih dosežen nov svetovni rekord, ki bi simbolno obeležil tudi 30-letnico prvega skoka preko dveh metrov. Če bo 24-letna Hrvatica na višku svojih moči, bo imela priložnost, da pod prvenstvo vtisne svoj pečat, kajti skok v višino bo skoraj gotovo zadnja panoga, ki se bo končala.
Prej omenjenih 207 cm iz Stock-holma je pomenilo enega najvišjih skokov v zgodovini atletike. Ob svetovnem rekordu je Štefka Kostadinova dosegla še 208 in 207 cm, njena rojakinja Ljudmila Andonova je bila rekorderka z 207 cm, enako višino pa je sicer v dvorani premagala le še Nemka Heike Henkel, kije zmagala na OI, SP in EP. Kostadinova je bila svetovna prvakinja tudi leta 1995, vendar z bistveno nižjim 201 cm.
Za Blanko Vlašic, čigar oče je bil ne koč ze lo do ber de seteroborec, so bi -le dotlej značilne vloge kandidatke za kolajne, ki pa so se dokaj redno končale »tragično«. Res je bila dvakrat svetovna mladinska prvakinja, lani na EP v Goeteborgu pa četrta, štiri leta prej peta, na zadnjem SP leta 2005 celo izločena v kvalifikacijah, na OI leta 2004 pa enajsta. Vsakič so od nje pričakovali precej več kot je dejansko dosegla.
Ima tudi srebro in bron iz dveh ne povsem merodajnih svetovnih prvenstev v dvorani. Samozavest, ki se pri hrvaški skakalki v višino večkrat izraža navidezno, je šibkejša ko gre za obračunavanje z letvico in nasprotnicami. Prav pravilno vrednotenje samozavesti je letos edina dilema Hrvatice, ki ji po rezultatih druge niso kos. Negativno bi nanjo lahko vplivala pričakovanja novega
rekorda na tekmovanju, kjer je najvažnejša zmaga.
Za Vlašicevo izgleda Italijanka Di Martino nenevarna. Kot vsi azzurri, tudi ona malo nastopa na velikih mitingih. Uveljavljena logika na polotoku je kultiviranje osebnega slovesa v domačih logih z zmagami, ki so v slabši konkurenci samoumevne. Poraz, čeprav z dobrim rezultatom, pa je v očeh medi-
jev ved no poraz in se ga je tre ba izogi -bati.
Rezultati Vlašiceve so letos taki, da bi morala začeti skakati zares, ko bodo druge zaključevale svojo japonsko dogodivščino. Kajsa Bergquist bo šla s težavo preko dosedanjih 202 cm, od drugih pa utegne biti najbolj nevarna Jelena Slesarenko, ki letos res ni skočila više od 202 cm, je pa zelo primerna za velika tekmovanja, na katerih rada doseže največ. Njen osebni rekord znaša vrhunskih 206 cm. Pri samo 198 cm j e lanskoletna presenetljiva evropska prvakinja Hellebaut iz Belgije.
V atletskih analih je v zvezi s skokom v višino zelo zanimiva anekdota prav iz Japonske. Teklo je leto 1985 in v mestu Kobe so pravkar zaključevali univerziado. Rus (ali tedaj Sovjet) Igor Paklin je nekaj minut prej dosegel nov svetovni rekord pri 241 cm, letvico pa je velel postaviti na 243 cm. Med pripravami na prvi skok so nenadoma ugasnili razsvetljavo, ker je tako narekovala režija zaključne slovesnoti. Paklin je osupel nad takim početjem nekaj časa počakal, nato pa vsekakor zadoščen opustil skakanje. Vlašiceva lahko vsaj upa, da so cesarjevi podložniki možnost take neprilike predvideli. (dk)
/
ŠPORT
Sobota, 18. avgusta 2007 1 5

NAŠA RAZISKAVA - Kaj o dopingu menijo naši športniki
Delna ali življenjska prepoved: to je edini zamejski dvom
Statistični podatki, ki so jih je letos marca objavile Libera, Cis, Uisp in UsAc-li kažejo, da se v Italiji preko 500 tisoč športnikov poslužuje nedovoljenih substanc. Med te prištevamo tako profesionalce kot rekreativce. Komisija za nadzor nad dopingom za zaščito zdravja in dejavnosti športnih zvez pri ministrstvu za zdravje pa je aprila letos objavila obračun letošnjih kontrol: v letu 2006 je opravila 1500 preiskav pri vseh športnih zvezah. 37 športnikov je bilo pozitivnih, kar predstavlja 2,7 %. Primerov je bilo v primerjavi s prejšnjimi letnimi obračuni nekaj več (0,3 % več kot leta 2003), a kljub temu ni bilo bistvenih razlik. Zanimivost predstavljata tudi naslednja dva podatka: pozitivni so bili v večjem merilu moški (3,2 % proti 0,6 % žensk), med njimi pa je bilo največ tistih (32,5 %), ki so jemali kanabinoide.
O razširjenosti dopinga pričajo tudi dnevne dopinške afere, ki polnijo časopisne strani. Če smo pred nekaj leti sledili večjim aferam predvsem v kolesarskem svetu, je sedaj opredelitev športne panoge, kjer bi bil doping največ razširjen, skorajda nemogoča. Pod udarom so predvsem vzdržljivostmi športi, čedalje več pa je tudi primerov pri ostalih športnih panogah. Tega mnenja je tudi Cristian Leghissa, gorski kolesar, ki tekmuje na deželnem, meddeželnem in državnem nivoju: »Doping je kruta realnost. Napačno pa se mi zdi, da ga vsi povezujejo predvsem s kolesarstvom. Čedalje več primerov je tudi v drugih športih,« je nekoliko kritično povedal Leghissa, ki meni, da se do medalj dokopljejo le tisti, ki imajo v sebi 'nekaj več! »Profesionalni tekmovalec mora zaslužiti čim več denarja in zato se mora do rezultatov dokopati tudi na nedovoljen način,« je svoje poglede strnil David Bogatec, rolkar kriškega društva Mladina. »Doping v posameznih športnih panogah je povezan z razmerjem denarja, ki tam kroži. Pri rolkanju so finančna sredstva zelo skromna in 100-odstotno sem prepričan, da dopinga ni. Na vseh dosedanjih dopinških kontrolah ni bilo niti enega pozitivnega primera.«
Z(a)vezniško prikrivanje afer: out - out
In že spet smo pri denarju, ki se kopiči ob športnikih, športnih zvezah, sponzorjih in dopinških sredstvih. Sogovorniki so pritrdili, da večkrat športnika športne zveze primorajo, da jema nedovoljena sredstev. Drugih možnosti nima: ali se ukazom podredi ali pa ga izločijo iz reprezentanc. Seveda je posploševanje pri teh primerih napačno in nedovoljeno, lahko pa zapišemo zanimiv rezultat ankete, ki nam jo je predstavil kriški rolkar David Bogatec: v olimpijskem naselju v Sydneyu leta 2000 so postavljali športnikom vprašanje, ali bi za osvojitev medalje zaužili kako nedovoljeno sredstvo. 30 % anketirancev je takrat odgovorilo pritrdilno. Rezultat, ki je resda zaskrbljujoč.
Denar ima tudi drugo vlogo: omogoča namreč zvesto prekrivanje resnice. Govorice, ki nam jih je predstavil Aleš Plesničar, tenisač Gaje, so zgovorne. Nepotrjene informacije v teniškem svetu kažejo, da je doping tudi v tej športni panogi zelo razširjen, čeprav se do javnosti prikoplje le malo novic, saj mednarodna teniška zveza dopinške afere prikriva: »Tenis in igralci bi v primeru dopinške afere izgubili na kredibilnosti in prestižu. Javnost izve o enem ali dveh primerih letno: večinoma predstavijo javnosti pozitivnost Južnoameričanov ali športnikov iz vzhodnih držav. Zakaj ravno njih? Pravijo, da Južnoameričani že od nekdaj uporabljajo nedovoljena sredstva in da je statistično skoraj gotovo, da bo Južnoame-ričan pozitiven. Zakaj pa pride na dan vedno le to, pa ne bi vedel. Mogoče je že vse splanirano,« je povedal Plesničar in nadaljeval: »Govorice pravijo, da sama mednarodna zveza to prekriva oziroma preprečuje, da bi prišle novice o uporabi nedovoljenih sredstvih na dan. V prime-
Primer slovenske atletinje Jolande Čeplak je v zvezi z dopingom eden najbolj aktualnih. O tem pojavu smo se pogovorili (na slikah od leve proti desni) z Davidom Bogatcem, Alešem Plesničarjem, Pavlom Gregoričem, Christianom Leghisso, Fabiom Ruzzierjem in Adrianom Lasičem
ru da dobijo nekoga pozitivnega na kontrolah, predstavi zveza javnosti drugačno novico: češ da je športnika zaustavila poškodba.«
Gregorič: »Mogoče sem tudi jaz kaj užil«
Količina preizkušenj posameznega športnika seveda pogojuje jemanje nedovoljenih sredstev. Pavel Gregorič, nekdanji profesionalni nogometaš se je tega dobro zavedal: »Pri igralcih, ki so morali igrati do 80 tekem letno, je bilo jemanje nedovoljenih sredstev nekaj normalnega. Brez 'zunanje' pomoči bržkone ne bi zdržali.« Svoje profesionalno pot je Gregorič začel v 80. letih, zaključil pa leta 1992. Tudi na svoji koži je preizkusil 'zunanjo' pomoč: »Vodstvo kluba nas je včasih zalagalo s tabletami ali pa z napitki. Če si jih vprašal, kaj ti ponujajo, je bil odgovor vedno enak, češ da so to vitamini in mineralne snovi. Najbrž pa smo kdaj pa kdaj tudi mi zaužili kaj nedovoljenega, a to nam niso odkrito nikoli povedali,« je priznal Gregorič, ki pa je poudaril, da se je to dogajalo poredkoma. Pri Trie-stini ali Udineseju so imeli igralci čas za regeneracijo, saj so nastopali samo na prvenstvenih tekmah, torej enkrta na teden.
Nečisti veterani
Da se o razširjenosti uporabe nedovoljenih sredstev lahko govori že na vseh nivojih, kažejo raziskave in izjave naših sogovornikov. Plesničar meni, da je uporaba nedovoljenih sredstev razširjena v nižjih kategorijah, čeprav redko; Christian Leghissa opaža, da je veliko primerov tudi v nižjih kategorijah (v naši deželi manj kot drugje): »Tekmovalci, ki tekmujejo hkrati v soboto in nedeljo, najbrž kaj prekrivajo. Jaz sem po nedeljski dirki popolnoma izčrpan, oni pa po dveh preizkušnjah so še sveži.« Amaterski nogomet je po mnenju Gregoriča še čist, dopinško industrijo pa čedalje več podpira altetika.
Trener Margaret Macchiut, Adriano Lasič, opaža, da je tudi na deželnih in meddeželni ravni veliko tega: »Če odrasel športnik zraste v dveh ali treh sezonah, je jasno, da je tak kvalitetni skok posledica jemanja nedovoljenih sredstev. Le
pri mlajših športnikih lahko upravičim tak kvalitetni skok,« pravi Lasič.
»Žalostno je dejstvo, da je doping razširjen tudi med veterani,« ugotavlja lonjerski hitrohodec Fabio Ruzzier. »To je nekakšna antiteza vsemu, saj bi morali biti veterani zgled mladim, s pozitivnimi primeri na kontrolah pa tudi naše gibanje izgublja na poslanstvu,« kritično ocenjuje razširjenost dopinga pri veteranih.
Premagal me je, potem pa pokazal tablete
»Pred dvema mesecema sem doživel neposreden stik z dopinškim primerom: tekmovalec je med tekmo padel, z italijanskim sodnikom pa sva ga pobrala. Nato pa je nadaljeval hojo v nasprotno smer. Bil je popolnoma pod vplivom nedovoljenih sredstev. Nato sva ga s sodnikom ponovno prijela in zaustavila, saj je bil tekmovalec poponoma iz sebe. To je bil nemški altet, star 73 let, ki je na Olimpijskih igrah v Munchnu bil peti,« nam je svojo izkušnjo povedal Ruzzier. Nečistost veteranskega ambienta ni novost: razlika je v tem, da je bilo prej manj kontrol, zato o jemanju nedovoljenih sredstev ni bilo govora. V svoji atletski karieri je imel Ruzzier tudi klubskega tovariša, ki je jemal fedrin. »Na EP-ju v Ce-senaticu leta 2000 me je takrat premagal, ko sva se vrnila v hotelsko sobo, pa mi je pokazal tabletke.« Pri veteranih, ugotavlja Ruzzier, se nedovoljenih sredstev poslužujejo predvsem tisti, ki so svojo tekmovalno kariero začeli kasneje, pri 40. letih. »Tisti, ki tekmujemo že od otroških let, pa tega ne jemamo.«
0,01875 % kontrol letno
Izračuni sami govorijo, da je vseh kontrol premalo: če je v Italiji 8 milijonov registriranih športnikov je bilo lani kontroliranih le 0,01875 %. Ruzzierju se zdijo kontrole na veteranskih prvenstvih, kjer večinoma pregledajo le absolutnega zmagovalca, neučinkovite. Tudi Lasič ugotavlja, da je kontrol premalo: čedalje manj je kontrol med treningi, ki bi jih po njegovem mnenju morali spet povečati, saj se športniki poslužujejo nedovoljenih sredstev prav v pripravljalnem obdobju.
Težave so predvsem zato, ker so za
preglede potrebne visoke vsote denarja (vsak pregled stane namreč približno 300 evrov). Zaradi visokih stroškov so kontrole večinoma omejene na državna, evropska in mednarodna prvenstva, kar pa zasenči dopinško gibanje na amaterskem nivoju. Lasič se je obenem zaustavil tudi pri finančnih težavah antido-pinških komisij: »Sredstev za raziskave in iskanje novih dopinških pripomočkov je premalo.« Nizka finančna sredstva torej onemogočajo še učinkovitejši boj proti dopingu.
Zanimivo rešitev v boju proti temu pa nam je predstavil kriški rolkar Boga-tec: uvedbo neodvisnega organa , ki bi neodvisno skrbel za nadzor. To bi onemogočilo, da bi same zveze podpirale jemanje nedovoljenih sredstev in naprej prikrivale dopinške afere.
Errare humanum est,
ampak ...
Ali so kazni primerne? Nekateri menijo, da je prvo opozorilo in krajša prepoved tekmovanja primerna kazen. »Errare humanum est, perseverare diaboli-cum,« je svoj pogled prikazal kriški rol-kar. Ponovno vključitev v tekmovanja podpira tudi Gregorič, ki meni, da športnik največkrat jemlje nedovoljena sredstva pod pritiskom športne zveze. Nasprotno pa menita Ruzzier in Leghissa: zasačenim tekmovalcem bi morali takoj prepovedati kakršnokoli nadaljnje športno udejstvovanje.
Ali je mogoče doping zaustaviti?
Leghissa je kategorično povedal, da bi bila mogoče edina rešitev legaliziran-je uporabe: »Vsak športnik naj se sam odloči, ali želi škoditi svojemu zdravju ali pa ne.« David Bogatec pa opaža, da se doping širi tudi med mladoletniki. »Kriminalno je uvajanje dopinga pri mladih športnikih. Predlagal bi, da bi tudi v šolah pri športni vzgoji čedalje več obravnavali ta globalni problem.« Rešitev vidi tudi v uvedbi »olimpijskih naselji« pri vsakem večjem tekmovanju: to bi omogočilo, da bi imeli vsi tekmovalci enake pogoje treniranja in enako hrano.
Veronika Sossa
BALINANJE
Jutri polfinale
zamejskega
prvenstva
Z zadnjimi štirimi srečanji se je končala izločilna faza letošnjega zamejskega balinarskega prvenstva. Medtem ko se je v B skupini nadaljeval mrtvi tek Gaje in Maka nam je elitnejša skupina postregla s prvovrstnima presenečenjima. Kra-ševci, ki so bili po zmagi nad Sokolom dejansko nedosegljivi, so v zadnjih dveh nastopih zašli v krizo. Z najboljšo postavo so najprej komajda iztržili točko na Opčinah, prejšnji četrtek, ko bi jim proti neugodnim repenskim sosedom zadostoval neodločen izid, pa so celo potegnili krajši konec. S porazom naj bi si Kantejevi varovanci, prav v zadnjem kolu zapravili prvo mesto v skupini, Repenci pa naj bi si z zmago izognili izpadu, vendar je vse skupaj postavil na glavo izid srečanja med Poletom in Sokolom. Čeprav je omenjen obračun pogojevalo skrajno nešportno ravnanje enega izmed gledalcev na račun nabrežin-skih predstavnikov, so poletovci presenetili favorizirane sokolovce in tako obsodili igralce Kraškega doma na izpad. Vsekakor rezultat pravilno odraža razmerje sil med tema ekipama, saj razpolagajo poletovci z objektivno močnejšim igralskim kadrom. Srečanje med Kraškim Domom in Krasom se je pričelo z neoporečno zmago Tenceta proti Grilancu s 13:0. Takoj je izenačil Batain, ki je bil v ključnih trenutkih boljši od Doljaka (19:18) in mu zadal šele prvi letošnji poraz. Sledili sta izredno izenačeni srečanji, v katerih se je jeziček na tehni-ci obakrat prevesil na stran domačinov. Lazar in Batain sta ugnala Mervica in Doljaka; Milko, Milan in Paolo Škabar, katerega je nadomestil Bevilacqua pa so bili s točko razlike boljši od Miliča, Tenceja in Kan-teja. Obračun na Opčinah se je pričel z zmago Michelija proti-i žilavemu Viscontiju; Ceper pa je moral prepustiti zmago Capitaniju. Kljub omenjenim težavam z gledalcem so Nabrežinci korektno igrali do konca, a neuspešno, saj se je obračun v dvojicah (Rabuzin-Štoka in Ferrario proti Lorenciju in Ceper-ju) zaključil z remijem. Slabo pa je tudi tokrat igrala trojka v postavi Pertot, Bagozzi in Lucignano, ki je podlegla Rotterju, Vizintinu in nepogrešljivemu Capitaniju.
Jutri ob 18. uri bosta na sporedu polfinalni srečanji v Štandre-žu med Makom in Krasom ter v Na-brežini med Sokolom in Gajo. Kljub temu, da veljajo gajevci za nespornega favorita, vsak izmed ostalih treh polfinalistov lahko pove svojo.
IZIDI: Kraški dom - Kras: 6:2; Polet - Sokol: 5:3; Primorje - Zarja: 4:4 in Gaja - Nabrežina: 6:2.
Končni lestvici, A skupina: Kras 8 točk, Sokol 7, Polet 5 in Kraški dom 4. B skupina: Gal a 15 točk, Mak 11, Zarja 7, Primorje 5, Nabre-žina 2. (ZS)
□ Obvestila
NK POMLAD sporoča, da bo prvi trening za ekipi naraščajnikov in najmlajših letnika 1993 v ponedeljek, 20. avgusta ob 17. uri v Dolini.
FC PRIMORJE sporoča, da bo prvi trening ekipe mladincev v ponedeljek, 20. avgusta ob 18. uri na igrišču Ervatti.
1 6 Sreda, 15. avgusta 2007	PRIREDITVE
/
GRADEŽ - Zaključek festivala Lagunamovies
Skok v morske globine
Predstavitev filma o podmornici Medusa - Arheologa bosta spregovorila o odkritih razbitinah v morju
S predstavitvijo filma »Medusa« režiserja Freda Valle se bo jutri ob 21. uri v Gradežu, točneje na otočku Ravaia-rina, slovesno zaključila četrta izvedba poletnega filmskega festivala Lagunamovies. Gradeška laguna se bo z zaključnim večerom, ki nosi naslov »Razbitine in skrivnosti« (Re-litti e misteri),spustila v morske globine in se prepustila odkrivanju mnogoterih bogastev. Dokumentarni film »Medusa«, ki je vezan na najnovejšo publikacijo tržaškega pisatelja in novinarja Pietra Spirita »Un corpo sul fondo«, ponuja očarljiv excursus v globine severnega Jadrana. Medusa je namreč ime italijanske podmornice, ki jo je angleška podmornica Thorn torpedirala pri Pulju januarja 1942. Štirinajst članov posadke je takrat preživelo, vendar jih reševalci zaradi snega in mraza niso utegnili potegniti žive iz vode.
Večer, ki ga bo vodila časnikarka Marinella Chirico, bo obenem enkratna priložnost za pregled tudi drugih zgodb iz globin, se pravi skrivnostnih zgodb o najrazličnejših najdbah in odkritjih potopljenih v morju. Arheologa - potapljača Carlo Beltrame in Dario Gaddi bosta prikazala temo in spregovorila o odkritju ostankov rimske razbitine Julie Felix pri Gradežu in pa o odkritju napoleonske brigantine Mercure, ki jo je angleška mornarica leta 1812 potopila v bitki pri Gradežu. Publiki bosta obenem orisala prihodnje arheološke posege nad razbitinami vzdolž jadranske obale med Italijo in Slovenijo, ki bodo še dodatno ovrednotili dragocene vire antične in pa sodobnejše zgodovine. Za zaključno poslastico pa bo poskrbel dokumentarec o zgodovini brigantine Mercure.
RATEČE - Vaški dan
Danes predstavitev etnološke dediščine
Prebivalci Rateč se radi spominjajo kulturne dediščine, ki so jim jo zapustili njihovi predniki. Ohranjena etnogra-fija tega prostora na severozahodnem robu Slovenije je zanimiva tudi za obiskovalce kraja, ki je znan predvsem po pla-niških skakalnicah. Vsako leto Ratečani organizirajo vaški dan, ki je še posebej posvečen spominu na stare dejavnosti. Vse leto pa lahko obiskovalce v preteklost odpelje Kajžnkova domačija, v kateri je že leto dni urejena zbirka o etnološki dediščini Rateč. V Kajžnkovi hiši je na ogled lokalna zgodovina o Ratečah od prvih pisnih omemb do tega, kako seje vas razvijala in kdo je pomembno prispeval k njeni prepoznavnosti. Glavni poudarek je na rateški noši in njenih značilnostih ter na etnološki dediščini, ki jo Ratečani še danes gojijo.
Vsako leto pod vodstvom Turističnega društva Rateče - Planica stare običaje prikažejo na tradicionalni vaški dan, ki bo letos v Ratečah potekal na današnji veliki šmaren. Ob 14.30 bo pro-menadni sprevod godbe na pihala in nastopajočih v narodnih nošah. Nato pa si bodo obiskovalci lahko ogledali, kako so
nekdaj strigli ovce, izdelovali žoke oziroma rateške nogavice, pletli in štikali prte. Na ogled bo tudi razstava izdelkov ročnih del, ki jo bo spremljala pestra ponudba domačih jedi, sladic in mlečnih izdelkov. Ob 16. uri bodo odprli tudi vrata Kajžnkove domačije, kjer bo na ogled razstava etnološke dediščine.
V Kajžnkovi hiši so stalno etnološko zbirko in muzej odprli natanko pred letom dni. Tedaj so bili z odzivom obiskovalcev zadovoljni. »Zdaj je pa morda, kljub ne tako slabi promociji in povezovanju z lokalno turistično organizacijo in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti, obisk hiše vendarle skromnejši od pričakovanega,« meni direktorica Gornje-savskega muzeja Irena Lačen Benedičič.
Ker so Rateče tesno povezane s Planico, bodo, da bi vendarle pritegnili več obiskovalcev, v Kajžnkovi hiši pripravili novo vsebino, in sicer simulacijo pla-niških skokov, s katero se bodo lahko obiskovalci preizkusili v skokih. Simulacija se bo v hiši pridružila stalni zbirki etnološke dediščine Rateč in prostoru, v katerem se s svojimi izdelki predstavlja lokalno prebivalstvo. (STA)
GLEDALIŠČE
_SLOVENIJA_
■	6. MEDNARODNI ALPE-ADRIA PUF FESTIVAL
Predstave v Kopru bodo v parku pred kopališčem v Kopru, na Pristaniški ulici (med policijo in kavarno Kapetanija ter po vaških trgih v MO Koper). V slučaju dežja bodo predstave v Taverni.
V	petek, 17. avgusta / Lutke brez meja: v sodelovanju PUF KP in Burattini senza confini, Videm 19.00-21.00 Ploščad pri kopališču - Lutkarnica Koper: Kuža in muca (lutke) - Circo 3 dita, Italija (lutke) - Claudio & Consuel-
10	(ulično gledališče).
V	soboto, 18. avgusta: / Lutke brez meja: ob 18.00 Park pri kopališču: Andrej Rozman - Roza, Slo: Balon velikon, otroška predstava in lutkovna delavnica; ob 19.00 Paolo Valenti, Italija Ostržek (lutke).
V	nedeljo, 19. avgusta ob 10.30 / Lutkovno gledališče Sirova luknjica, Slo: Mišje zgodbe.
V	petek, 24. avgusta ob 18.00 / Kidričeva ulica, Teater Hobbit, Nemčija: Futzii Putzii (lutke); ob 19.00 Ploščad pri kopališču, M&M, Bolgarija, Sne-guljčica (lutke); ob 19.30 Hrvatini: Lutkovna karavana, Don Kihot, premiera.
LJUBLJANA
■	MLADI LEVI
Mednarodni festival
scenske umetnosti
V	petek, 17. in v soboto, 18. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Stefan Kae-gi/Rimini Protokoll: Mnemopark. A mini train world (Švica, Nemčija).
V	soboto, 18. avgusta ob 11.00, Mestni muzej Ljubljana, Galerija Vžigalica / Otvoritev - Stan's Cafe: Of all the people in all the world (Velika Britanija).
V	nedeljo, 19. avgusta, vsak dan od 16.00 do 18.00, Argentinski park / Etienne Charry: Siestes musicales (Francija); ob 20.00, Stara elektrarna / Hiroaki Umeda: while going to a condition & Accumulated Layout (Japonska).
V	ponedeljek, 20. avgusta ob 20.00,
Stara elektrarna / Emma Dante: Il festino (Italija); ob 21.30, Stara elektrarna / Barbara Novakovic Kolenc: Rodin
11	(Slovenija).
V	torek, 21. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Yasmine Hugonnet: Latitude de pose (Švica, Francija/Switzer-land, France); ob 21.30, Stara elektrarna / Radhouane El Meddeb: Pour en finir avec moi (Francija, Tunizija).
V	sredo, 22. avgusta ob 20.00, Kavarna Pločnik pri Figovcu / Mildreds: koncert (Slovenija).
V	četrtek, 23. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Saša Asentic: My own private biopolitics (Srbija); ob 21.30, Stara elektrarna / Art&Shock: Back in the USSR (Kazahstan).
V	petek, 24. avgusta ob 20.00, Stara
elektrarna / Matija Ferlin: Sad sam (Hrvaška/Croatia); ob 21.30, Stara elektrarna / Kate Mcintosh: All natural (Nova Zelandija, Belgija).
V	soboto, 25. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Sebastijan Horvat: Pred-tem/Potem (Slovenija).
V	nedeljo, 26. avgusta ob 20.00, Stara elektrarna / Martine Pisani: Hors sujet ou le bel ici (Francija).
V	ponedeljek, 27.avgusa ob 20.00, Stara elektrarna / De Utvalgte: Jimmy Young (Norveška).
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Veliki trg
Danes, 15. avgusta / Koncert Novega godalnega orkestra Ferruccio Busoni.
■	Festival
Cello&Music 2007
Jutri, 16. avgusta ob 20.00, cerkev sv. Janeza Krstnika, Štivan / Koncert orkestra festivala Cello&Music. Dirigent Vasja Legiša.
V	petek, 17. avgusta ob 20.00, cerkev v Biljani / Orkester festivala Cello&Mu-sic.
V	nedeljo, 19. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Koncert komorne glasbe profesorjev.
V	torek, 21. avgusta ob 21.00, grad Dobrovo / Zlatko Kaučič & Strings.
V	petek, 24. avgusta ob 19.30, Pokrajinski muzej na goriškem gradu / Mladi glasbeniki se predstavljajo.
V	soboto, 25. avgusta ob 19.30, cerkev v Subidi, Krmin / Mladi glasbeniki v komornih zasedbah.
V	nedeljo, 26. avgusta ob 18.00, grad Dobrovo / Zaključni koncert mladih glasbenikov.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
■	Festival Ljubljana
Jutri, 16. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Nina Čan-galovic - mezzosopran, Maja Maričič -klavir.
V	petek, 17. avgusta ob 20.30, Slovenska filharmonija / Orkester Akademije za glasbo v Ljubljani.
V	ponedeljek, 20. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Stanovska dvorana / Godalni kvartet Kodaly, Elena Nogae-va - klavir.
V	torek, 21. avgusta ob 20.30, Križanke / Vlado Kreslin z gosti.
V	sredo, 22. avgusta ob 20.30, Križanke, Križevniška cerkev / Trio Elegiague.
V	četrtek, 23. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / C. Gounod: »Faust«, opera.
V	četrtek, 23. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Tango Vesna Tornik »Apasionada«.
V	petek, 24. avgusta ob 20.30, Križanke / Zoran Predin & Mirjam Kalin »Čas za malo nežnosti«.
V	ponedeljek, 27. avgusta ob 20.30,
Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
V	torek, 28. avgusta ob 20.30, Križanke / »Tesla Electric Company«.
V	torek, 28. in v sredo, 29. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / M. Musorgski: »Boris Godunov«, opera.
V	sredo, 29. avgusta ob 20.30, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Jamski človek«, monokomedija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 20.30, Cankarjev dom / Izraelska filharmonija.
V	četrtek, 30. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Bužec on, bušca jaz«, monokomedija.
V	petek, 31. avgusta ob 21.00, Ljubljanski grad, Grajsko dvorišče / Komedija pod zvezdami: »Kolumbovo jajce«, monokomedija.
■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA
LOJZETA SPACALA KOPER
Spacal in Istra - do 31. avgusta 2007 -Avla Pokrajinskega muzeja
KRANJ
Slike, dela na papirju - do 31. avgusta 2007 - Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, Galerija Elek-tra, Elektro Gorenjska KOPER, PIRAN, PORTOROŽ
Tapiserije, mozaiki - do 31. avgusta 2007 - Mestna galerija Piran, Galerija Loža Koper
Likovna oprema ladij - Vila San Marco Portorož ŠTANJEL
Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan.
Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih
KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00.
Ljudska knjižnica: »Od tiskarske preše do muzeja: prvi koraki tiskarske umetnosti«. Odprto do 31. avgusta od ponedeljka do sobote od 10.00 do 13.00.
Državna knjižnica: do 31. avgusta razstavlja pod naslovom »Il segno. La pas-sione« Rossana Longo.
Palača Gopčevic: do 26. avgusta od 9.00 do 19.00 bo na ogled razstava »Francesco Parisi - Špeditersko podjetje
1807-2007 - Dvesto let med ekonomijo in zgodovino«.
Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):do 2. septembra »Public Art - V Trstu in okolici/narava naturans 12«.
Občinska umetnostna dvorana: do 16. avgusta od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00 razstavlja Villi Bossi.
Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 20.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture.
Dvorana Velikega jubileja (Nabrežje 3. november): do 28. avgusta od 17.00 do 21.00 »20 let zgodovine Miramarske-ga naravnega morskega rezervata«.
MILJE
Muzej Ugo Cara: do 28. avgusta, »Public Art - V Trstu in okolici/narava na-turans 12«.
REPEN
Kraška hiša: odprta je fotografska razstave Mirne Viole »Vsi vabljeni na Kraško ohcet«. Ob tej priliki bo prvič razstavljena tudi poročna noša iz 80. let 19. stoletja Terezije Čok - Županove iz Lonjerja.Razstava je na ogled po urniku Kraške hiše
Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com
DEVIN
Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA
Palača Attems-Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. avgusta bo na ogled razstava Piranesi: vaze, svečniki, sarkofagi, svetila in antična okrasila. Odprto od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Odprto tudi danes, 15. avgusta. Vsako soboto in nedeljo ob 17.00 do zaprtja razstave bodo nudili brezplačne vodene obiske; informacije na tel. 0481-547541 ali tel. 0481-547499 (mu-sei@provincia.gorizia.it, www.provin-cia.gorizia.it).
Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«.
KRMIN
Palača Locatelli: do 9. septembra bo na ogled fotografska razstava »Iterest«. Odprto od torka do petka od 16.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 19.00. SPILIMBERGO
Šola mozaikov: do 26. avgusta je na ogled razstava »Mozaik&Mozaiki 2007«. Odprto od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 20.00.
_SLOVENIJA_
KOZINA
Kosovelova knjižnica: razstava slik z naslovom »Življenje« avtorice Božice
Mihalič bo odprta v mesecu avgustu ob ponedeljkih, od 7.00 do 14.00 in ob sredah, od 11.00 do 18.00. DIVAČA
Knjižnica: do 20. avgusta razstavljata fotografije o Kubi Tina Ban in Aleksander Svetina. Ogled je možen v času odprtosti knjižnice.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja so
odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811.
Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane.
DOBROVO
V Gradu: do konca avgusta je odprta razstava »100 let Bohinjske proge«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. Urnik: od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah in nedeljah od 13.00 do 17.00. IDRIJA
Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA
Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN
Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00.
/
POTOPIS
Sreda, 15. avgusta 2007 1 J
BOJAN BREZIGAR
Skrivnostni
Baltik
Uvod
Zakaj pa ne Baltik? Tako so sredi lanskega poletja izletniki Primorskega dnevnika na običajnem družabnem srečanju navedli agencijo Aurora, da pripravi izlet v tri pribaltske države, Litvo, Latvijo in Estonijo. Pobuda je naletela na velik odziv, dva polna avtobusa, v presledku tedna dni, pa še nekaj izletnikov na čakanju, za katere žal ni bilo prostora.
In res je bil izlet navdušujoč. Vse tri pribaltske države namreč predstavljajo nekakšen skrivnostni svet, nepoznani in neodkriti del Evrope, kamor človeka običajno ne zanese pot. Saj je to odročno ozemlje, države do majhne, z našimi krajni nimajo zelo intenzivnih stikov, pa tudi zveze niso najboljše. Poleg tega pa v vseh treh državah govorijo jezike, ki so nam popolnoma tuji: li-tovščina in latvijščina sta baltska jezika, estonščina pa sodi v ugrofinsko družino.
Razkrivanje teh skrivnosti je potekalo teden dni. Začelo se je v litovski prestolnici Vilni, kamor so izletniki prileteli iz Benetk preko Frankfurta. Ogled Vilne je dejansko terjal ves dan oziroma prvo popoldne in drugo dopoldne. To je bil predvsem dolg sprehod po mestnem središču, ogled starega mesta in glavne ulice novega dela mesta, pa tudi ogled nekdanjega sedeža NKVD, tajne sovjetske policije (znane pod imenom KGB) s celicami in vsem, kar sodi zraven; del velike palače je namreč spremenjen v muzej. Veliko pozornosti je bilo namenjeno cerkvam, kajti Litva je zelo verna država. Ljudje so tam katoličani in veliko dajo na vero; prav tako so Litovci navezani na svojo preteklost, vse od srednjega veka, ko so vojvode, ki so ustanovili državo in določili njene meje, prevzelo katoliško vero. Prav v starem mestu je tudi božja pot, Marija naj bi se tam prikazala v začetku 17. stoletja, in papež Janez Pavel II. je obiskal ta kraj. Izlet pa je vseboval tudi obisk nekaterih drugih cerkva, med temi lepe baročne cerkve, ki je znana po tem, da je prevzela celo Napoleona. Sicer pa so si izletniki ogledali staro mesto, se sprehodili po uličicah, se zaustavili v javnih lokalih, ki jih kar mrgoli in seveda tudi obiskal številne trgovine, predvsem one z jantarjem, ki je tu veliko cenejši kot v sosednjih državah. Seveda pa je bilo nekaj časa tudi za ogled institucionalnih objektov, predvsem predsedniške palače in sedeža univerze, prav tako v starem mestu.
Vendar Litva ni samo to. Izletniki so se z avtobusom popeljali skozi mesto, mimo edine še preostale sinagoge, in nato ven, do gradu Trakai, srednjeveške graščine, ki pa je bila v prejšnjih stoletjih popolnoma porušena in so jo obnovili predvsem za turiste, pa tudi za filmsko industrijo. Grad Trakai leži na polotoku; pravzaprav je to otok na jezeru, povezan z nekakšnim mostiščem. V njem je muzej, ki dejansko obnavlja litovsko zgodovino, seveda z nekoliko zanesenosti. Vse skupaj pa je zalo su-gestivno, dopadljivo, saj se grad zrcali na jezerski gladini in na kratkem sprehodu, ki je potreben do vhoda v grad, se ob vsakem ovinku obiskovalcem ponuja sugestivnejša slika. Ker so na grajskem dvorišču razstavljeni tudi nekateri pripomočki za mučenje, na primer premična kletka, so nekateri izletniki izkoristili priložnost, da jih preizkusijo in si domov odnesejo tudi spominsko fotografijo.
Ker smo že zapisali, da je Litva izrazito verna država, ne moremo mimo griča križev nedaleč od meje z Lat-vijo, v kraju Šiauliai. To je kraj romanja Litovcev in katoličanov z vsega sveta, pa tudi z drugih celin; sem prihajajo s križi in jih pustijo tu. Nihče ne ve, zakaj, ampak to se je dogajalo že v času Sovjetske zveze in vsa prizadevanja oblasti so bila zaman, kajti vsakokrat, ko so oblasti odstranile križe, so jih nato
Prva skupina si je za spominsko sliko izbrala grad Trakai (zgoraj), druga pa se je fotografu nastavila v središču Rige (spodaj)
ljudje začeli znova postavljati.
Pot se je nadaljevala čez mejo v Latvijo, kjer je bila prva etapa obisk palače Rundale, lepega baročnega dvorca, kjer je bilo mogoče občudovati genialnost italijanske arhitekture, saj je dvorec gradil arhitekt Rastrelli, graditelj poletne palače v Sankt Peterburgu. Palačo še obnavljajo, vendar je dostopna za ogled in je res veličastna, skupaj z velikim parkom, ki jo obdaja.
Sledil je ogled Rige, latvijske prestolnice ob reki Daugavi, lepega mesta, znanega po svojih zvonikih in svojo staro arhitekturo. Dolg sprehod po središču mesta z ogledom nekaterih cerkva in z vzponom na najvišji zvonik gotske cerkve sv. Petra, odkoder je res enkraten razgled po vsem mestu, pa seveda obisk trgovinic in lokalov, kjer ti gostoljubni točaji ponudijo vse, kar si poželiš, v trgovinah pa seveda poleg jantarja še veliko izdelkov domače obrti.
In potem je tu še avtobusni ogled bližnje okolice, začenši z mestnim predelom v jugendstilu, art nouveau, kjer
je kraljeval arhitekt Mikhail Eizen-stein, oče znanega režiserja; res enkratni sprehod za ljubitelje arhitekture. In potem še muzej o dogajanju v časih sovjetskega režima, o preganjanju disi-dentov in o prizadevanju za osamosvojitev. Nekoč je bil to muzej sovjetske revolucije, poslopje je ostalo, vsebina pa je zamenjana. Tega muzeja sicer ni bilo na programu izleta, vendar je bilo dovolj časa, da so si ga nekateri lahko ogledali.
Nedaleč od Rige leži tudi muzej na prostem, prikaz, kako so ljudje na lat-vijskem podeželju živeli nekoč. Velik sprehod, vrsta zanimivih poslopij, in nato nadaljevanje na območje, ki je biser Latvije, »latvijsko Švico« Siguldo, rezervat in grad Turaida, ki se visoko dviga v naravi in odkoder je res čudovit razgled; seveda samo za tiste, ki so bili dovolj pogumni, da so se povzpeli na stolp.
Od Rige do Talina pot ni pretirano dolga. Najprej obvezen postanek ob baltski plaži, nato prehod meje pa po-
stanek za kosilo in nato zvečer prihod v Talin, tretjo baltsko prestolnico, mesto bogatih trgovcev vse od srednjega veka do danes, z mogočnimi utrdbami, razkošno arhitekturo in labirintom ulic, pa obzidjem, s katerega je čudovit razgled vse naokoli. Tudi v Talinu poteka ogled peš, od cerkve do cerkve, od palače do palače, vse do zanimive uniatske cerkvice, pravega bisera, bogastva ikon in ostanka sveta, kakršen je bil nekoč. Ne gre pozabiti poslopij iz ruskih časov, od pravoslavne cerkve Aleksander Nevski do poslopja, kjer je prespal car Peter. In potem je tu park Ka-driorg s čudovito baročno palačo, tik za njo rezidenca predsednika republike in nato muzej Kumu, pravkar odprta narodna galerija estonske umetnosti, vrtnica v gumbnici estonske državnosti.
to je na kratko opis izleta oziroma njegovih glavnih postaj. Seveda ni mogoče mimo aspekta, ki je za izletnike pomemben, to je gastronomskega dela izleta. S hrano so bili namreč izlet-
niki zadovoljni, od začetka pa vse do zaključne večerje v srednjeveški restavraciji v Talinu, res enkratnega doživetja, ko hrane ni in ni hotelo biti konec. Zadnji dan pa je bilo na voljo še nekaj prostega časa za nakupe in izbira je v Talinu res velika. Potem pa zopet odhod na letališče in preko Frankfurta nazaj v Benetke ter nato zadovoljnih obrazov domov.
Ta uvod se tu konča, napisan pa je bil zato, ker v nadaljevanju ne bo več kronološke obnove potovanja. Svoje vedenje o pribaltskih državah in spomine na svoja prejšnja potovanja sem namreč združil z vtisi in informacijami tega izleta in tako ponujam bralcem, izletnikom in ostalih, morda deloma drugačno sliko krajev, ki so jih videli. Seveda, to je še vedno potopis, saj bo v glavnem govor o krajih, ki so jih izletniki obiskali, ocene pa so moje. ponujam jih v razmislek o skrivnostnem Baltiku z namenom, da bi bil poslej nekoliko manj skrivnosten.
(Se nadaljuje)
18 +
Sreda, 15. avgusta 2007
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Risanka: Pimpa 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Hanka Kastelicova: Ta rožina dolina
23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30 6.45
9.35 10.30 10.55 12.00 12.30
13.30 14.00 14.10
15.35
17.00 17.15 18.00
18.50 20.00 20.30
Anima Good News Nan.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije Aktualna jutranja oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, vreme, gospodarstvo, vmes Tg1 Kino
Zelena linija - Zeleni meteo Verska odd.: A Sua immagine Maša
Angelus in papežev blagoslov Nan.: Gospa v rumenem - Med ljubimci in morilci (i. Angela Lan-sbury) Dnevnik Gospodartsvo
Nad.: Julia (i. Susanne Gartner, Roman Rossa, Isa Jank) Nan.: Commesse 2 - Robertin rojstni dan ( i. Sabrina Ferilli, Nancy Brilli)
Dnevnik in vreme
Nan.: Sestre McLeod
Nan.: Komisar Rex - Mali begunci
(i. Gedeon Burkhard)
Kviz: Reazione a catena
Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Iidentita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi)
21.20 TV film: La vedova della collina (dram., ZDA, '05, r. Peter Svatek, i. Natasha Henstridge, James Brolin)
23.00 Dnevnik
23.05 Glasb. odd.: Praznik glasbe Sanre-mo 2007 (vodi Annalisa Mandolini)
23.35 Dok.: Potovanje v dolino kraljev 0.35 Nočni dnevnik, vreme
Rai Due
6.25 6.45 6.55 7.00 10.00 10.15 11.00 11.20
13.00
14.00 15.30
16.30
17.15
18.05 18.30
Dok.: Mavretanija Tg2 Medicina 33 Skoraj ob sedmih Variete: Random Svet v barvah
Dnevnik, vreme/Navade/Medicina Nan.: Out of Practice Nan.: Ed - Ljubezenski nasveti, 12.10 JAG - Poslovilno kosilo Dnevnik, Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2 Medicina Aktualna odd.: Ricomincio da qui Nan.: Komisar Kress - Primer Du-binsky (i. Rolf Schimpf) Nan.: Posebna enota Leipzig - Po-licajka (i. Melanie Marschke, Andreas Schmidt Schaller) Nan.: One Tree Hill (i. Hilarie Burton)
Tg2 Flash/Šport Dnevnik/Meteo 2
19.00 19.50 20.30 21.05
22.50 23.00
0.00
1.30
Nan.: Law & Order Risanke
Dnevnik, vreme
Nan.: Posebna enota Cobra 11 (i. Erdogan Atalay, Rene' Steinke) Dnevnik
Dok.: Rojeni v Milanu (vodi Giorgio Faletti)
Film: Una pallottola spuntata 2 e 1/2
(kom., ZDA, '91, i. L. Nielsen) Variete: Bravi ragazzi
V" Rai Tre
6.00 Rai News 24, Morning News, Il caf-
fe' Corradina Minea 8.10 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Risate di gioia
(dram., It., '60, i. Anna Magnani, Toto')
10.55 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 12.30 Nikoli ni prezgodaj 12.55 Glasb. odd.: Velikošmarni koncert 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda, 16.05 Melevi-sione
16.30 Šport: IP v gimnastiki 17.15 Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 18.10 Tg3 Meteo
19.00 Dnevnik, deželne vesti, vreme
20.00 Rai Tg Šport
20.10 Variete: Blob
20.30 Nad.: Un posto al sole
21.05 Variete: Tisoč in en cirkus (vodi Fi-
lippa Lagerback) 23.05 Dnevnik, deželne vesti 23.20 Tg3 Primo Piano 23.40 Dok.: Portreti 0.35 Tg3 Night News 0.55 Off Hollywood 2007
u Rete 4
6.05 Pregled tiska
6.25 Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika
dolina, 8.40 Pacific Blue 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Nan.: Piu' forte ragazzi (i. Sammo
Hung), 12.35 Road to justice 13.30 Dnevnik, vreme 14.00 Komični filmi Stana Laurela in O.
Hardyja) 15.00 Tg com/Meteo4 16.05 Film: Viaggio al centro della Terra (fant., ZDA, '59, i. Pat Boone, James Mason, Arlene Dahl) 18.55 Dnevnik in vreme 19.35 Aktualno: Sai xche'? 20.10 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette
Richter-Rohl, Christof Arnold) 21.10 Nan.: Detektiv Monk
(i. Tony Shalhoub, Traylor Howard, H. Groener) 23.05 Film: La moglie in vacanza... l' amante in citta' (kom., It., '80, i. Edwige Fenech, B. Bouchet) 1.05 Pregled tiska
5 Canale 5
6.00 Na prvi strani
7.55 Promet, vreme, borza in denar
8.00 Jutranji dnevnik Tg5
8.35 TV film: Posta del cuore (kom.,
ZDA, '01, i. Charlie Sheen) 9.40 Tg5 Borza Flash/Meteo 5 11.00 Nan.: Providence - Levi spijo, 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman, Tyne Daly) 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Vivere (i. Lorenzo Ciompi,
Annamaria Malipiero) 15.15 Nan.: Carabinieri 5 (It., '05, i. Ales-
sia Marcuzzi) 16.20 Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Sandra
Schreiber, Sonja Gerhardt) 16.55 Tg5 minut
17.05 TV film: Sally Hemings: uno scan-dalo americano (dram., ZDA, '00, r. Charles Haid) 18.50 Kviz: 1 contro 100 20.00 Dnevnik, vreme 20.30 Variete: Moderna kultura 21.20 TV film: 1200 La verita' in fondo al tunnel - Todestunnel (dram., Av-strija-Nem.-It., '05, r. D. Othenin-Girard, i. Aglaia Szyszkowitz, Et-tore Bassi, Otto Goetz, Rosalinda Celentano) 22.00 Tg com - Meteo 5 23.30 Nan.: Invasion (i. Eddie Cibrian, Tyler Labine, Lisa Sheridan) 1.20 Nočni dnevnik Tg5 2.35 Nan.: Zdravnik nad oblaki
O Italia 1
6.15
8.00 9.55
10.25
12.25 13.40 14.30
15.30 16.45
18.30 19.05 19.35
20.10
21.00 23.00
1.10 2.50
Nan.: Zanzibar, 7.05 Kleopatra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith)
Nan.: Hercules in knjiga usode, 11.25 Xena (i. Lucy Lawless) Odprti studio, 13.00 Šport Šport: SlamBall
Film: Il gioiello del Nilo (pust., ZDA, '85, r. L. Teague, i. Kathleen Turner, Michael Douglas) Tg com/Meteo
TV film: Dragonheart II (fant., ZDA, '00, r. Doug Lefler, i. Christopher Masterson) Odprti studio, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Debra Messing, Eric McCormack, Alan Dale) Nan.: Renegade - Beg s talci(i. Lorenzo Lamas, Branscombe Richmond)
Koncert: Robbie Williams Glasbena odd.: Happy Birthday Elton
Slamball Nan.: Angel
^ Tele 4
13.45 16.40, 19.30, 20.30, 23.02 Dogodki
in odmevi 9.30 Nad.: Marco Polo (i. Ken Marshall, Burt Lancaster)
11.00 11.25 11.55 13.15 14.10 15.15
17.00 19.00 19.25 21.00 22.35 23.45 0.05
Nad.: Marina Dokumentarec o naravi Papežev blagoslov Dokumentarec o naravi Risanke
Film: Un fantasma per amico (kom., '97, i. K. Wayborn, James Fitzpatrick, Sally Kirkland) Risanke
Doma pri avtorju
Koncert Olega Vereshchagina
Aktualna odd.: Stoa'
Dok.: Italiani brava gente
Rubrika o potovanjih
Koncert študentov konservatorija
Tartini
La 7
LA
6.00 12.30, 20.00, 1.10 Dnevnik 7.00 Nan.: Cadfael 9.20 Aktualno: 2 minuti za knjigo 10.25 Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski
dotik, 13.00 Matlock 14.00 Film: Il faro in capo al mondo (pust., ZDA, '71, i. Kirk Douglas) 16.00 Nan.: Due South - Odprti račun (i. Paul Gross, William Smith, Denis Forest, Leslie Nielsen) 18.00 Nan.: Star Trek Voyager, 19.00
Murder call 20.30 Nan.: F/X - The Ring 21.30 Dok.: La7 Doc 23.30 Nan.: The L World - Luck Next Time (i. Leisha Hailey, Pam Grier), 0.30 Two Twisted, 1.25 Star Trek Deep Space Nine
|r Slovenija 1
6.20 Kultura, Odmevi
7.00 Otroška nan.: Nina in Ivo - Vanil-
jev sladoled (Ela Peroci, 61. del) 7.15 Ris.: Marko, mavrična ribica
7.40
7.50 8.05 8.30 9.00 9.30 10.00 11.25 12.00 13.00 13.25 13.25 15.00 15.10 15.45
16.05 17.25
17.35 17.40
18.30 18.40 18.55 19.35 19.55
21.30 22.00 22.20
22.40
23.35 0.20
Bisergora:
Kako postaneš junak Hotel Obmorček Nad.: Novi jutri Kljukčeve dogodivščine Šport špas: Novo mesto Ris.: Grdi raček Tine Praznična maša Obzorja duha: Medjugorje Ljudje in zemlja Poročila, vreme, šport Odpeti pesniki Film: Prismuknjenki Poročila, promet Hidak-Mostovi
Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu
Kviz: Male sive celice Guy de Maupassant: Njeno življenje
Scipio Slataper: Moj Kras Dok.: Korenine slovenskega morja (Slo, r. Jadran Sterle) Žrebanje Lota Risanka
Vreme, dnevnik Vreme. Šport
Sedmi pečat - Film: Proti toku -Swimming Upstream (dram., Av-stral., '03, r. Russell Mulcahy, i. Geoffrey Rush, Judy Davis) Dokumentarna oddaja Poročila, vreme, šport Brez reza: Dr. Ivan Štuhec. Cerkev, kultura in politika Dok.: Vojno so posneli v barvah (Fr., 2. del)
Dok.: Korenine slovenskega morja Dnevnik
Koper
14.00
14.20 14.30 15.15 15.45 16.40 17.25
18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.05 22.20 22.50
23.40 0.10 0.25
0.45
10.30 12.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.45 19.55 20.00
Dnevnik, vreme Videostrani Videospot meseca Mala potepanja Videospot m eseca Športni ponedeljek Pravljica EPP
Ob prazniku
20.05	Frančiškani na Goriškem
21.00	Odprta tema: VTV
22.05	Frančiškani na Goriškem
23.00	Mladi literati
23.30	Videostrani
iT Slovenija 2
6.30 Zabavni infokanal 10.30 12.00 TV prodaja 12.30 Zabavni infokanal 14.00 TV prodaja 14.30 Dok.: Mati in hči 15.15 Pod evropskim nebom 15.45 Lestvica na drugem 16.30 Dok. nan.: Dogodki, ki so vznemirili svet - Zarota (VB) 17.20 Mostovi - hidak 17.50 Z glavo na zabavo 18.20 Dediščina Evrope - Film: Luisa Sanfelice (It.-Fr., '04, r. P. in V. Ta-viani, i. Laetitia Casta, Adriano Giannini, Cecilia Roth) 20.00 Dokumentarna oddaja 20.50 Terra Folk in Simfoniki RTV Slovenija
22.45 TV priredba predstave drame SNG Maribor: Ženitna mešetarka (Thornton Wilder) 0.35 Slovenska jazz scena: The Fool Cool Jazz Orchestra Dnevnik zamejske TV Zabavni infokanal
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Arhivski posnetki Dok. oddaja Folkest
Q - trendovska oddaja Srečanje z... (vodi Rebeka Legovic) Program v slovenskem jeziku: Primorski mozaik Vreme
Primorska kronika TV dnevnik, šport Odmev Potopis
Dok.: City Folk Nautilus
Pogovorimo se o... Vsedanes - TV dnevnik Globus
25. Mednarodni pokal v plesih Mesto Palmanova Istra in...
Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Čezmejna TV - TV dnevnik
Tv Primorka
RADIO TRST A
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Prva izmena (1. del); 9.00 Maša; 9.45 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Poletni od-mislek (pripr. Jasmina Štrekelj); 12.00 Ljubka Šorli: Marijine božje poti; Na-povednik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.10 Mavrica: Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh, 8. nad.); 18.00 Kralj Julijskih Alp i n njegov vazal - Julius Kugy in Henrik Tuma; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba, nato Zaključek
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 7.20 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kro nika, prireditve; 9.30 Reportaža z Debelega rtiča; 11.00 Romanje z barkami iz Pirana v Strunjan; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Pogovor z Luigio Negri; 14.30 Praznična reportaža: cerkev sv. Frančiška; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 O kulturnem klubu Istra; 19.00 Dnevnik RS; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Slovenci ob meji: gost Silva Kerševan; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.15 Govorimo italijansko?; 9.33 Intervju; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 13.00 Vse najboljše; 13.40 Kotiček dobrega počutja; 14.10 Gospodarstvo; 14.45 Italo heroes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5 x 5; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Folk studio; 19.00 Lirika; 20.00 Album charts; 21.55 Sigla single; 22.00 Intervju; 22.30 Gospodarstvo; 23.00 Proza; 23.30 Italo heroes; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika, vreme; 7.40 Priimkova delavnica; 7.45 Plodovi narave; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.20 Pregled tiska; 9.30 Glasba za otroke; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice, obvestila; 14.10 "Marija" iz Borovnice; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.10 Glasbeni utrip; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Kje vas čevelj žuli?; 12.00 Evropa, osebno; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.45 Poslanci; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Posnetki koncertov ob 35-letnici Vala 202; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.30 Na piedestal z Jolando; 23.30 Odprti termin (2. del).
SLOVENIJA 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasbeno kukalo; 10.00 Praznična maša ob velikem šmarnu; 10.15 Večna nasprotja; ; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Janus; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Enciklopedija Slovenije; 18.20 Recital; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Kako zabobnati slavo; 22.50 Kratka igra. G. Garcia Marquez-I. Glonar: Erendira; 23.00 Jazz session; 0.05 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.0322.00 Večerni spored; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Sreda, 15. avgusta 2007
19

Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: Ansambel Veseli svatje
20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert v živo: Tabu (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.05 6.10 6.30
6.45
10.35 10.40 10.45
11.30 11.40
13.30 14.00 14.10
15.35
17.00 17.15
18.00
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30 23.35
V^ Rai Due
^ Rai Tre
6.00 Rai News 24
8.05	Mi smo zgodovina
9.05	Film: La cambiale (kom., It., '59, i.
Vittorio Gassman)
10.55	Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Variete: Trebisonda
16.05	Variete: Melevisione 16.30 Športno popoldne
17.15	Nan.: Stargate Sg-1 18.00 Dok.: Geo magazine 18.10 Meteo 3
19.00 20.00 20.10 20.30 21.05
25.55 23.10 23205 0.40
Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa
Dnevnik, prometne informacije in vreme
Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave in dogodki Tg parlament Gremo v kino
Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Gospodarstvo
Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) TV film: Non lasciamoci piu' (It., '99, i. Fabrizio Frizzi) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani)
Nan.: Komisar Rex - Bratska ljubezen (i. Gedeon Burkhard) Kviz: Reazione a catena Dnevnik
Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Dokumenti: Superkvark (vodi Alberto Angela) Dnevnik
Film: Il magnifico cornuto (kom., It.-Fr., '64, r. A. Pietrangeli, i. Claudia Cardinale, U. Tognazzi)
6.15 Dok.: Kitajska 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja
11.00 Nan.: Out of Practice - Preteklost
ne mine, 11.20 Ed 13.00 Dnevnik
13.30 Tg2 Navade in družba, 13.50 Tg2
Medicina 33 14.00 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 15.20 Nan.: Posebna enota Leipzig - Dekle iz Rige
17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy
Lenz, James Lafferty) 17.50 Tg2 Flash/Tg šport 17.55 Aktualno: Palio v Sieni 18.20 Tg2 Dnevnik, vremer 20.00 Risanke 20.20 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik
21.05 an.: Ghost Whisperer (i. Jennifer
Love Hewitt, Wentworth Miller) 22.40 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony
Michael Hall, Sarah Wynter) 23.25 Dnevnik Tg2
23.35 Dok.: Mi smo zgodovina (vodi Giovanni Minoli)
9.40
11.30 11.40
12.35
13.30 14.00
15.00 16.00 16.20
18.55 19.35 20.10 21.10
23.05
0.15
1.10
Dnevnik, deželne vesti
Rai Tg Šport
Variete: Blob
Nad.: Un posto al sole
Film: Chi si ferma e' perduto (kom.,
It., '61, i. Toto', Peppino De Filippo,
Luigi Pavese)
Dnevnik, deželne vesti
Tg3 Primo Piano
Tg3 Dnevnik - Meteo
TV Rewind
i Rete 4
Pregled tiska
Nan.: Pot za Avonleo, 7.10 Velika dolina, 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson)
Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Nan.: Piu' forte ragazzi - Problematični fantje (i. Sammo Hung) Nan.: Road to justice (i. Lisa Thor-nhill, Lucky Vanous) Dnevnik, promet Film: Ischia, operazione amore (kom., It., '96, r. V. Sala, i. Peppino De Filippo, Walter Chiari) Tg com/Meteo4 Nad.: Steze
Film: Le nevi del Kilimangiaro (dram., ZDA, '52, r. Henry King, i. Gregory Peck, Ava Gardner) Dnevnik, vreme Aktualno: Sai xche'? Nad.: Vihar ljubezni TV film: Julie Lescaut (Fr., '02, i. Anne Canovas, Veronique Genest) Dok.: Top secret (vodi Claudio Bra-chino)
Film: Profondo rosso (srh., It., '75, r. Dario Argento, i. David Hem-mings, Daria Nicolodi) Pregled tiska, vreme
Canale 5
11.00
13.00 13.40
14.45
15.15
16.20
16.55 17.05
18.50 20.00 20.30
21.20
23.30 1.20
Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5
TV film: Scomparsa (thriller, VB, '99, r. Ben Bolt, i. Amanda Burton) Nan.: Providence (i. Melina Kana-karedes, Mike Farrell), 12.00 Sodnica Amy (i. Amy Brenneman) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove-trine
Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Ca-terina Misasi, F. Bianco) Nan.: Carabinieri 5 (It., '05, i. Ales-sia Marcuzzi)
Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Tg5 minut5
TV film: Rosamunde Pilcher- Najlepše darilo (dram., Nem., '02, r. Rolf von Sydow, i. Susanne Michel) Kviz: 1 contro 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: I Cesaroni (i. Max Tortora, Claudio Amendola, Maurizio Mat-tioli, Elda Alvigini) Film: Al momento giusto (kom., It., '00, i. G. Panariello) Nočni dnevnik, vreme
O Italia 1
6.05
8.00 9.55
11.25 12.25 13.40 14.05 15.00
16.25 16.50 18.00
18.30 19.05 19.10
20.10 21.00 23.00
1.30 1.55
Nan.: Zanzibar, 7.05 Kleopatra 2525
Variete za najmlajše
Nan.: Willy, princ Bel Aira (i. Will
Smith), 10.25 Hercules
Nan.: Xena (i. Lucy Lawless)
Odprti studio, vreme, šport
Slamball
Risanke
Nan.: Beverly Hills, 90210 - Svet skrivnosti (i. Luke Perry, Jason Prestley), 15.55 Blue Water High (i. Gabrielle Scollay) Nan.: 15/Love Risanke
Nan.: Čarovnica Sabrina (i. Melissa Joan Hart, H. Dorough) Dnevnik, vreme Nan.: Love Bugs 3 Nan.: Will & Grace (i. Sean Hayes, Eric McCormack) Nan.: Renegade Variete: Danger
Nan.: Prison Break (i. Wentworth Miller, Dominique Purcell) Slamball Nan.: Angel
8.05 12.45, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30,
23.00 Dnevnik 9.40 Nad.: Sandokan (i. Kabir Bedi, Philippe Leroy, A. Celi) 11.00 Nad.: Marina 12.05 Na avtorjevem domu 13.10 Dokumentarec o naravi 14.05 Na sprehodu po Krasu 16.00 Nan.: Don Matteo 3 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.00 Aktualni tednik 20.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 23.35 Aktualno: Stoa'
LA
6.00 7.30 9.20 10.25
14.00
16.00 18.00 19.00
20.30 21.30
0.20
La 7
12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Nad.: Cadfael
Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik (i. Della Reese), 13.00 Ma-tlock
Film: Pustolovščine Hucka Finna (pust., ZDA, '93, i. Elijah Wood) Nan.: Srce Afrike Nan.: Star Trek Voyager Nan.: Murder Call (i. Lucy Bell, Peter Mochrie, Geoff Morrell) Nan.: F/X - Dingo Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt)
Variete: Ai confini della pieta' - Na robu usmiljenja
Jr Slovenija 1
7.00 Otroška nan.: Nina in Ivo - Ivo fotograf (Ela Peroci) 7.25 Marko, mavrična ribica 7.50 Lutk. nan.: Bisergora - O bibapun-cah in bibafantih, 8.05 Hotel Ob-morček
8.15 Naučimo se pesmico z Melito
Osojnik: Barčica 8.30 Zlatko Zakladko: Na travnikih pod
Vremščico, 8.55 nad.: Novi jutri 9.20 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost
dežele Mu 9.40 Kviz: male sive celice 10.25 Taborniki in skavti: Mnogobooj MČ: Lokostrelstvo in tek čez ovire 10.35 grana nan.: Razjarnikovi v prometu
11.05 Dok.: Korenine slovenskega morja 11.55 Omizje - sveto in svet 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Mladinska nad.: Življenje kot v filmu (N. Omahen-Š. Kuclar) 13.45 Polnočni klub: Bonton 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.40 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.15 Kratki igrani film EBU: Moj ljubi
žabec (Bolgarija) 16.30 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna oddaja: Jasno in glasno:
Ko boli duša 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Dok. odd.: Po inkovskih poteh 20.50 Tednik
22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 22.50 Knjiga mene briga - Isabel Fonse-
ca: Pokoplji me pokončno 23.10 Glasbeni večer: Simfoniki RTV Slovenija in Liors Shambadal
(t* Slovenija 2
Zabavni infokanal Infokanal 12.30 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal Zabavni infokanal Labirint
Dok.: Planet Zara Z glavo na zabavo Mostovi - hidak Brez reza: Dr. Ivan Štuhec Poročila
Slovenski venček
Z glasbo in s plesom... Festival Ljubljana 2007 - Los Romeros Film: Lepi dnevi (dram., Fr., '03, r. Jean-Pierre Sinapi, i. Clotilde Cou-rau, Bruno Lochet) Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) TV film: Emilija: Družinska tolpa
6.30 7.00 9.00 9.30 11.00 13.00 14.45 15.40 16.35 17.05 17.35 18.00 18.05 19.05
20.00
21.35
22.20
23.50 0.35
2350 2.25
13.45 14.00 14.20 14.30 15.00
15.50 16.20 17.00 17.30 18.00
18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.55 22.10 22.30
22.50 0.20
12.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30
Nan.: 8 x 45: Bratska ljubezen Film: Ogenj ne pozna plitvine (dram., Rus., '67, r. Gleb Panfilov, i. Inna Čurikova, Anatolij Solonitsin) Dnevnik zamejske TV Zabavni nfokanal
Koper
Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Odmev
25. Mednarodni pokal v plesih
Mesto Palmanova
Globus
Pogovorimo se o... Alpe Jadran Nautilus
Program v slovenskem jeziku: Med
valovi
Vreme
Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione
Nan.: Napoleonove ženske Avtomobilizem Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Fens festival Vreme
Tv Primorka
Videostrani Videospot meseca Mojca in medvedek Jaka Napoved dnevnika Feri Lainšček Poletje mladih EPP
Dnevnik, vreme Kmetijska oddaja Estrada
Kulturni utrinek Dnevnik, vreme Videostrani
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Ko prostori oživijo (pripr. Anastazija Korsič); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Gorica 1848 - 1868 (Branko Marušič); Napovednik; 13.20 50 let ob Avsenikovi glasbi v zamejstvu, sledi Glasbeni listi; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Žarko Petan: Po očetovih stopinjah (r. M. Prepeluh); 18.00 Monografije: Alojz Srebot-njak; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Nazaj v planinski raj; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI
SLOVENIJA 1
5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih
pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva
SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru -spet ta dež.
SLOVENIJA 3
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Glasb. kukalo; 10.15 Skladatelji antagonisti; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert.
RADIO KOROŠKA
18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381
Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
Sreda, 15. avgusta 2007
VREME, ZANIMIVOSTI
Nad severnim delom Italije se zadržuje razmeroma vlažen in nestanoviten zrak. Danes bo višinski greben zagotovil toplejše in bolj stanovitno vreme. V petek bo dosegla naše kraje atlantska <i fronta, pred njo bodo pripekali močni	jugozahodni tokovi.
BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu vzpodbuden, le popoldne bo po nekaterih nižinah počutje poslabšala soparnost.
DOLZINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.03 in zatone ob 20.14.
Dolžina dneva 14.09.
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 7.37 in zatone ob 21.11.

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.41 najnižje -57 cm, ob 12.34 najvišje 47 cm, ob 18.31
najnižje -25 cm, ob 23.50 najvišje 28 cm. Jutri: ob 6.00 najnižje -48 cm, ob 12.54 najvišje 44 cm, ob 19.03 najnižje -24 cm, ob 0.20 najvišje 22 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m............27 2000 m...........13
1000 m...........21 2500 m...........11
1500 m...........16 2864 m............9
UV INDEKS
Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva do 8, v gorah 9.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
(NAPOVED ZA JUTRp
Jutri bo sončno in vroče. Pihal bo jugozahodni veter. V petek bodo nevihte že dopoldne zajele severozahodno Slovenijo. Drugod se bodo večinoma pojavljale popoldne in zvečer ter se nadaljevale v noč na soboto. Ob morju bo suho vreme.
TOKIO - Do zadnjega čila in zdrava
Pri 114 letih umrla najstarejša Zemljanka
TOKIO - V domu za ostarele na jugozahodu Japonske je v ponedeljek popoldne v starosti 114 let umrl najstarejši človek na Zemlji - Japonka Jone Mina-gava. Minagavova, kije sama vzgojila štiri sinove in hčerko, je bila kljub visoki starosti vse do zadnjega pri močeh, zdravnik pa je kot vzrok smrti navedel le visoko starost, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njeni skrivnosti dolgega življenja sta bili dobra hrana in obilen počitek. Minagavova se je rodila 4. januarja 1893, za najstarejšo Zemljanko pa so jo razglasili januarja letos, potem ko je umrla Emma Faust Tillman, hči osvobojenih ameriških sužnjev. Preživela je kar štiri svoje otroke, živi le še njena hčerka, ima pa še sedem vnukov, 12 pravnukov in dva pra-pravnuka.
Kljub visoki starosti Minagavova ni živela v nikakršnem strogerm režimu ali ob posebni dieti, kot bi si lahko kdo predstavljal. Po pripovedovanju njenih bližnjih je zelo rada jedla slaščice in dobro hrano nasploh, čemur je sama tudi pripisovala zasluge za dosego tako častitljive starosti. Vsak dan je popila tudi kozarček japonskega sakeja ali kake druge alkoholne pijače. Japonke sicer med vsemi Zemljani v povprečju dosežejo najvišjo starost, kar strokovnjaki pripisujejo predvsem zdravi tradicionalni prehrani in visokemu standardu zdravstvene oskrbe.
Italijani se na dopustu močno zredijo
RIM - Okoli 60 odstotkov Italijanov se na dopustu močno zredi. Po raziskavah italijanske strokovne revije Dimagrire se Italijani v poletnih mesecih v povprečju zredijo za tri kilograme. Najbolj izpostavljeni so moški, stari nad 50 let. Anketiranci trdijo, da se pri hrani spozabijo zlasti na družinskih srečanjih, premamijo pa jih tudi slaščičarne. Kot najbolj tvegane ocenjujejo tako imenovane »all inclusive« počitnice, kjer jim je hrana na voljo ves čas brez doplačila. Revija je opozorila, da tudi otroci na dopustu pridobijo veliko telesne teže. Po raziskavah revije naj bi imelo 24 odstotkov italijanskih otrok prekomerno telesno težo, osem odstotkov pa naj bi jih celo trpelo za hudo debelostjo. Od vseh anketiranih otrok jih 45 odstotkov lahko na dopustu je, kolikor hoče in kar hoče.
Avtomobil je vozil slep in pijan
TARTU - Estonska policija je pred dnevi že drugič ustavila voznika, za katerega se je izkazalo, da je slep, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Dvajsetletnika so zaradi nepravilne vožnje ustavili v soboto zjutraj blizu mesta Tartu na jugu države, pri tem pa se je izkazalo, da mladenič ni le slep, temveč da je že drugič storil enak prekršek. Slepi voznik je bil pijan, z njim pa so bili trije sopotniki, je za dpa povedala predstavnica estonske policije Marge Kohtla. Predrznega slepca so sicer prvič ustavili že pred tednom dni, ko ga je spremljal sopotnik brez vozniškega izpita. Sedaj mu grozita 30-dnevna zaporna kazen in zaseg avtomobila, katerega lastnik je.
Potresni sunek blizu Rogaške Slatine
LJUBLJANA - Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 1.43 zabeležili zmeren potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žarišče potresa 90 kilometrov vzhodno od Ljubljane, v okolici Rogaške Slatine. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2,3, intenziteta potresa v širšem nadžariščnem območju pa je bila četrte stopnje po evropski potresni lestvici, so sporočili iz Urada za seizmologijo in geologijo pri Agenciji RS za okolje.Potres so čutili prebivalci Rogatca. (STA)
MOSKVA - Na progi med Moskvo in Sankt Peterburgom
Po eksploziji bombe 60 ranjenih v iztirjenem vlaku
MOSKVA - Na železniški progi med Moskvo in Sankt Peterburgom je v ponedeljek zvečer v bli ži ni kra ja Ma la ja Vi še ra iz ti ril vlak, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 60 ljudi. Dvajset potnikov so morali zaradi poškodb prepeljati v bolnišnico, zdravstveno stanje dveh pa je kri tič no, po ro ča fran -coska tiskovna agencija AFP. Vzrok za iztirjenje vlaka z 12 vagoni je bila najverjetneje eksplozija, saj so preiskovalci v bližini železniških tirov našli doma narejeno eksplozivno napravo. Po bese-
dah ne ka te rih lo kal nih po li cij skih virov naj bi v ponedeljek okoli 21.30 po krajevnem času eksplodira la bom ba, ki se po mo či lah ko primerja z dvema kilogramoma eks plo zi va TNT.
Kot po ro ča nem ška tis kov na agencija dpa, ki povzema rusko tiskovno agencijo Itar-Tass, je rusko to žil stvo že spro ži lo pre is ka vo proti domnevnim teroristom, po-drob nos ti pa do slej še ni so zna ne.
Pred stav nik rus kih že lez nic Alek san der Pir kov je po jas nil, da je bilo v času eksplozije na vlaku
215 potnikov in 20 članov osebja. Po dogodku so na območju nemudoma ustavili ves promet, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Proga med Moskvo in Sankt Peterburgom sicer velja za eno najbolj prometnih na ruskih železni cah, po gos to se je, zlas ti v po let -ni sezoni, poslužujejo tudi turisti. Zaenkrat ni znano, koliko tujcev je med žrtvami. Nek potnik je za televizijo NTV povedal, da naj bi bilo v vagonih ujetih še več ljudi, ki se jih reševalci trudijo rešiti iz razbitin vagonov. (STA)