GDK:48:44:45 Ogroženost gozdov v tolminskem gozdnogospodarskem območju Jože PAPEŽ* Izvleček Papež, J.: Ogroženost gozdov v tolminskem g~zd~ogospodarskem območju. Gozdarski vest· mk, st. 4/1 990. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 12. V delu je prikazan problem ogroženosti gozdov v tolminskem. ~oz~nog~~podc;trskem območju. ~ozdove ogr?.zaJo b1otsk1 1n ab1otski dejavniki ter clovek s SVOJim vsestranskim delovanjem. Pre- gled vseh dejavnikov, ki vplivajo na gozd, je poka::al.. ~a so tolm!.~~ki gozdovi med najbolj ogr~zemm~ v SlovemJI rn da je zadnji čas, da druzba zaene sovlagati v določene gozdarske dejavnosti, tako kot je to običajno v razvitem svetu. 1. ZNAČILNOSTI OBMOČJA Tolminsko gozdnogospodarsko območje leži v severozahodni Sloveniji in zajema pokrajinsko neenotno, vendar zaokroženo porečje reke Soče. Podnebne in fitografsko ločimo v njem: - submediteranska območje Vipavske doline, Brd in spodnjega dela reke Soče, dinarsko območje Nanoške, Trnovske in Banjške planete, preddinarsko območje cerkljanskega in idrijskega hribovja, - alpsko območje zgornje Soške doline s pritoki, vse do vrha Triglava. Različne geomorfološke, geografske in ekološke danosti so v preteklosti omogo- čale različno izrabo tal. V submediteran- skem področju je flišna podlaga omogočila razvoj poljedelstva, vinogradništva in sad- jarstva. V dinarskem in preddinarskem svetu s prevladujočimi apnenci in dolomiti ter vložki skrilavcev in laporjev je prebival- stvo živelo predvsem od gozda in živinore~ je, v alpskem svetu pa je prevladovalo " Mag. J. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodar- stvo Tolmin, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, YU 184 G. V. 4/90 Synopsis Papež, J.: Endargement Degree of Forests in the Region of the Tolmin Forest Enterprise. Go- zdarski vestnik, No. 4/1990.~ ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 12. The study deals with the issue of forest endan- germent in the region of the Tolmin forest enter- prise. Forests are endangered by biotic factors, abiotic factors and the man with his versatile aclivities. The survey of all factors which exert influence upan forests showed that the Tolmin forests were among the most endangered ones in Slovenia. It is high time society started investing in certain forestry branches as it is the fact in developed countries. ekstenzivno pašništvo, zlasti reja drobnice. Po drugi svetovni vojni se je začel proces nižanja številčnosti prebivalstva na podeže- lju, tako da je gozd ponovno porasel precej nekdaj intenzivneje izkoriščanih površin. L. 1979 je bil delež gozdov v posameznih upravnih občinah naslednji: Ajdovščina 46%, Idrija 62%, Nova Gorica 50%, Tol- min 48% ali skupaj 51%. Ocenjujemo, da se je proces zaraščanja nekdanjih kmetij- skih površin v glavnem končal in da se delež gozda ne bo več bistveno povečal. Nasprotno, v Vipavski dolini lahko zaradi širjenja vinogradništva in sadjarstva priča­ kujemo celo zmanjšanje deleža gozda. Podnebne in geološke razmere v tolmin- skem gozdnogospodarskem območju so zelo pestre, kar se kaže tudi v velikem številu različnih gozdnih združb, v katerih je opaziti močan človekov vpliv. Fitocenolo- ško je skartiranih le 31.900 ha gozdov, ocenjujemo pa, da je delež posameznih skupin gozdnih združb v območju naslednji: - Termofilna bukovja 11% - Primorska bukovja 8% Mag. Dušanu Jurcu in prof. dr. Janezu Titovšku se zahvaljujem za popravke, pripombe in predlo- ge, s katerimi sem pripravil besedilo za objavo. - Acidofilna bukovja Podgorska bukovja - Gorska bukovja - Gorska jelova bukovja - Visokogorska bukovja Alpska bukovja 8% 1% 23% 19% 3% 12% - Mešani listnati gozdovi gričevij 7% - Gozdovi črnega gabra in hrasta puhovca 7% - Jelovja, smrekovja in borovja 1 % Tolminsko gozdnogospodarsko območje ima skupaj 112.922 ha gozdov, od tega je 44% družbenih in 56% zasebnih. V dru- žbenih gozdovih znaša lesna zaloga 162 m3/ha (40% iglavcev), prirastek 3,9 m3/ha (36% iglavcev), etat pa 2,4 m3/ ha (50% iglavcev) ali 86% prirastka iglav- cev in 48% prirastka listavcev. V zasebnih gozdovih znaša lesna zaloga 121 m3/ha (26% iglavcev) prirastek 4,0 m3/ha ( 22% iglavcev), etat pa 1, 7 m3/ha (29% iglavcev) ali 55 % prirastka iglavcev in 39 % prirastka listavcev. Gojitvena dela so zelo potrebna, po območnem načrtu 1981-1990 naj bi vsako leto opravili: - obnove gozdov - 709 ha; od tega 346 ha v družbenem sektorju, - nege gozdov - 1381 ha; od tega 731 ha v družbenem sektorju, varstva gozdov - 162 ha; od tega 135 ha v družbenem sektorju, - neposredne premene 367 ha; od tega 50 ha v družbenem sektorju, - posredne premene - 773 ha; od tega 221 ha v družbenem sektorju. 2. PREGLED DEJAVNIKOV, KI OGROŽAJO GOZDOVE Velika ekološka in sestojna pestrost go- zdov pomenita hkrati tudi veliko pestrost rastlinskega in živalskega sveta, nad zemljo in pod njo. V stabilnem naravnem· gozdu živijo njuni člani v medsebojnem ravno- težju. Zaradi podnebnih ekstremov in ujm prihaja do občasnih nihanj, ki so v naravnih ekosistemih normalen pojav. V gospodar- skem gozdu pa so zaradi neprimernih ukre- pov motnje lahko zelo velike in zaradi zmanjšane biološke in mehanske stabilno- sti gozdov že lahko govorimo o njihovi ogroženosti. Ujme, podnebni ekstremi in nepravilno gospodarjenje slabijo odpornost gozdov in tako gozdove skupaj ogrožajo biotski in abiotski dejavniki okolja ter človek. V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju gozdove ogrožajo: 1. Biotski dejavniki: - glive, bakterije, virusi, - rastlinojede žuželke, mali glodalci, - rastlinojeda parkljasta divjad. 2. Abiotski dejavniki: - klimatski ekstremi, - ujme, - onesnaževanje zraka. 3. Človek: kmetijstvo, - rekreacija, - vnašanje tujkov, - gospodarjenje z gozdovi. 3. BIOTSKI DEJAVNIKI V naravnem gozdu, v katerem razmerja v prehrambenih verigah in med njimi niso porušena, je odnos med živalsko in rastlin- sko sestavino gozda bolj ali manj dinamično uravnotežen. Spremembe v času in pro- storu so stalne (dnevne, sezonske in dolgo- ročne podnebne) in lahko rečemo, da dolo- čen gozdni ekosistem obstaja le v določe­ nem časovnem in prostorskem trenutku. Mnogo drevja v gozdnem ekosistemu od- mre zaradi konkurence in staranja, veliko pa ga propade zaradi gliv, rastlinojedih žuželk in podnebnih dejavnikov. Podnebni ekstremi in ujme lahko precej oslabijo drev- je in ustvarijo ugodne razmere za razvoj gliv in rastlinojedih žuželk. Ko v zgornjem sloju odmre veliko drevja, nastanejo ugodni pogoji za razvoj zelišč in grmovja, s tem pa tudi za razvoj rastlinojede parkljaste divjadi in mesojedov. Če človek zaradi »gojenja divjadi« mesojede iztrebi, se v tako spreme- njenem okolju močno poveča številčnost rastlinojede parkljaste divjadi in škoda za- radi ovirane naravne obnove je lahko dlje časa in velika. 3.1. Glive, bakterije, virusi 1. Endothia parasitica (kostanjev rak) Kostanjev rak se je na Goriškem pojavil po 11. svetovni vojni. V obdobju 1952-1960 so v Brdih in Vipavski dolini posekali G. V. 4/90 185 25.000-30.000 m3 kostanjevega lesa. Les so uporabili za tanin. razkuževali pa so ga v bazenih na železniških postajah v Volčji dragi in v Plavah. V oddaljenih in slabo dostopnih predelih kostanja niso sekali, zato tam najdemo precej orjaških kosta~ njev, ki so verjetno preživel zaradi pojava hipovirulence pri glivi Endothia parasitica. 2. Ceratocystis ulmi (holandska bolezen bresta) Bolezen je že dolgotrajna, v zadnjih letih pa opažamo pospešeno sušenje bresta, ki je v določenih predelih že izginil. 3. Cenangium ferruginosum (sušica bo- rovih vej) . Prvi začetki hiranje borovih nasadov se- gajo v zimo l. 1982-1983, ko so odkrili zajedavsko glivo Diplodia pinea. Ker ta prizadene le enoletne poganjke, ki drugo leto ponovno šopasto odženejo, so strokov- njaki ocenili, da ni nevarna. Močnejše suše- nje črnega bora se je pojavilo pozimi l. 1985-1986, ko se je od jeseni l. 1985 do pomladi l. 1986 delež sušečih se dreves povečal za 50%, marca l. 1986 pa je mag. Dušan Jurc določil glivo Cenangium ferrugi- nosum. Zaradi sušice borovih vej je najbolj ogrožen 123 ha velik nasad črnega bora nad Vipavo, kjer smo od l. 1986 do l. 1989 posekali 12.500 m3 suhega drevja. Bolezen se še ni umirila in v zimi l. 1989-1990 bo pp predvidevanjih treba spet ,posekati pribl. 3000 m3 suhega drevja. 4. Xypoxylon mammatum (trepetlikov rak) Odkrili so ga l. 1986, z njim pa je okužena večina trepetlike v območju. 5. Armillaria mellea (mraznica) Mraznica povzroča trohnenje korenin. Nevarna je v mlajših nasadih iglavcev, kjer lahko povzroči močno sušenje sadik. Precej so bili prizadeti nasadi iglavcev v Panovcu (hrastova rastišča) in na Kobariškem (bu- kova rastišča). V Trnovskem gozdu in na Nanosu pa se ta pojavlja kot sekundarni škodljivec na un;irajočih jelkah. 6. Fomes annosus (smrekova rdeča trohnoba) Smrekovo rdečo trohnobo smo do sedaj zabeležili v glavnem v smrekovih nasadih, osnovanih na bivših kmetijskih površinah. 186 G. V. 4/90 Ob vetrolomu v Trnovskem gozdu (3. julija 1988), ki je močno poškodoval večino mra- ziščnih smrekovih gozdov, pa smo ugotovi- li, da je smreka močno okužena z rdečo trohnobo in da je bila verjetno tudi zato manj odporna proti vetru. Ker se rdeča trohnoba običajno obdrži v panjih poseka- nih dreves, je vprašljiva tudi ponovna umetna obnova s saditvijo smreke. Tako bosta vetrolom in rdeča trohnoba popol- noma spremenila zasnovo gospodarjenja z mraziščnimi smrekovimi gozdovi in po- sredno tudi vplivala na hitrost obnove pro- padajočih jalovih gozdov. 7. Sušenje črne jelše, leske in robin ije Sušenje črne jelše in leske že več let opažamo na Banjšicah in v Brdih. Obe bolezni še nista močno razširjeni. Sušenje robinije, ki se najprej kaže v izgubi klorofila in živo rumenem listju, smo lani najprej opazili v Zg. Cerovem v Brdih, letos pa tudi v drugih krajih goriške in ajdovske občine. Vse bolezni še niso deter- minirane. 3.2. Rastlinojede žuželke 1 . Thaumatopoea pityocampa (pinijev sprevodni prelec) Pinijev sprevodni prelec živi v borovih nasadih v Vipavski dolini do nadmorske višine 800 m. Vsakih nekaj let njegovo šte- vilo naraste, vendar ga ne zatiramo. Zani- mivo je, da so l. 1 950 napadene nasade zapraševali z avioni in da so do l. 1956 odstranjevali zapredke in jih sežigali. 2. Tortrix viridana (hrastov zavijač) Hrastov zavijač je v Vipavski dolini stalno prisoten, močnejši napadi pa so bili l. 1973, 1974, 1986 in 1987. 3. Miram ella alpina carinthiaca {podvrsta bukove kobilice) in Barbitistes oczkayi Charp. {dolgotipalična kobilica) Obe vrsti kobilic, ki sta drugače značilni za Istro in Dalmacijo, sta se v Sloveniji prvič množično pojavili l. 1982 in to na pobočju Nanosa v združbi Seslerio-Ostryetum. Naw padenih je bilo 1 oo ha gozdov, popoln go- lobrst pa je bil na površini 40 ha. Zaradi kobilic je bil močno oviran promet na cesti Podnanos-Razdrto. Ukrepali nismo, ker bi kobilice lahko zatrli le z močnimi insekticidi. 4. Rhynchaenus fagi (bukov rilčkar ska- kač) L. 1986 in 1987 je bil močan napad v bukovih sestojih na celem območju, l. 1989 pa se je številčnost bukovega rilčkarja ska- kača že spustila v normalne meje. 5. Hibernia defoliaria (veliki zimski pedic) Spomladi l. 1987 je bil močan napad v Soški in Vipavski dolini, ko je veliki zimski pedic popolnoma obrstil črni gaber in hrast. Gradacija je sledila predhodnemu pojavu pedica l. 1986. 6. Lymantria dispar (gobar) L. 1988 se je gobar množično pojavil na Sveti gori in Sabotinu. Ker je bilo veliko bub parazitiranih in neizvaljenih, predvidevamo, da se je pojavil že l. 1987, skupaj z velikim zimskim pedicem. Zadnji znani množični pojav gobarja je bil l. 1965 in 1966. 7. Coraebus fasciatus (hrastov krasnik) Sušenje vej in vrhov hrasta v Vipavski dolini in na njenem obrobju smo dolgo pripisovali vplivu suše. Vendar smo l. 1988 ugotovili, da k temu precej prispeva hrastov krasnik, ki se zavrta v vrhove in veje starej- ših hrastov in po dveh, treh letih povzroči njihovo sušenje. 8. Coleophora laricella (macesnov molj) L. 1987 in 1988 je bil močan napad molja na Trnovski planoti v stopetdeset let starem sestoju. L. 1989 pa se je množično pojavil v Trenti, kjer je napadel vse macesnove sestoje na nadmorski višini nad 1000 m. 9. Dasyscypha willkommii (macesnov rak) Na Trnovski planoti je značilen za mlajše macesnove nasade. Napad je izrazit v vlaž- nih kraških dolinah. 1 O. lpidae (zalubniki) Do l. 1986 so se zalubniki pojavljali v normalnih mejah. Po žledu iz l. 1985 pa je število smrekovih zalubnikov naraslo, pred- vsem na Idrijskem. Prevoz napadenega lesa na mehanizirane skladišče v Godoviču je verjetno tudi razlog za množični pojav zalubnikov na črnovrški planoti l. 1987. Zatiranja zalubnikov smo se lotili takole: - na mehaniziranem skladišču v Godo- viču smo postavili cevne !ovne pasti, - postavili smo sistem lovnih dreves, - dosledno smo se držali popolnega sečn~ga reda, - takoj smo izdelali lubadarke in suši ce, - cena za olupljene sortimente v zaseb- nem sektorju je bila stimulativna, - postavili smo 160 ploščatih !ovnih pasti Theysohn na področju vetroloma iz l. 1988. Če letos ne bi postavili toliko !ovnih pasti, bi imeli pravo katastrofo, saj se je v posa- meznih pasteh v tednu dni nabralo tudi 3000-4000 hroščkov. 11. Skupni napad lesarja in lesnih gliv Na pojav so nas opozorili postojnski go- zdarji, ti so ga opazili na Nanosu. V nadmor- ski višini nad 900 m so v bukovih debeljakih napadena najlepša drevesa (posamezna, pa tudi v večjih skupinah). Zunanji znaki so okrogle izvrtine lesarjev (premer 1 mm) in večbarvni izcedek, ki se iz debla izloča skozi posamezne luknjice. Lubje sicer ni poškodovano, je pa rebrasto odebeljeno in proces širjenja trohnobe še traja. Pojav povezujemo s hudo sušo l. 1985, kajti od takrat so sledovi izvrtanih lesarjev, glive pa so poškodovana debla okužile pozneje. Pojav se je precej razširil, saj smo po- škodbe odkrili skoraj v vseh debeljakih na južnih legah Trnovske in Nanoške planote. 3.3. Mali g!odalci 1. Glis glis (polh) Obilnim semenskim letom sledi močno povečanje populacije polhov. Ker so na- ravni sovražniki zaradi lovske vneme in pomanjkanja gnezdišč {ni več starih votlih dreves) postali maloštevilni, prihaja do ob- časnih lokalnih poškodb. Najbolj so izpo- stavljeni 1 0-20 let stari smrekovi in mace- snovi nasadi, obkroženi s starejšimi sestoji. Zaradi objedanja lubja in obročkanja debla v zgornji tretjini, se drevje posuši. Največ­ krat gre za posamezno drevje, je pa polh na več mestih uničil tudi do pol hektarja velike smrekove nasade, stare 10-15 let. 2. Lepus evropeus (zajec) Zajec povzroča škodo predvsem v boro- vih nasadih in to z objedanjem popkov in drobnih vejic, zato je zelo ovirana umetna obnova z barom. G. V. 4/90 187 3.4. Rastlinojeda parkljasta divjad 1. Capreolus capreolus (srnjad) Srnjad je prebivalec vseh naših gozdov, gospodarsko pomembno škodo pa pov- zroča le tam~ kjer je preštevilna, zimske prehrambene razmere pa so slabe. Najbolj je škoda zaradi srnjadi občutna v Trnov- skem gozdu, na Kobariškem in v Baški grapi. Da gre za občutno povečano številč­ nost srnjadi, povedo naslednji podatki: - od l. 1973 do l. 1986 se je v Trnovskem gozdu obseg zaščite s premazi z 22,9 ha povečal na 157.1 ha, - od l. 1973 do l. 1985 se je v LD Trnovski gozd odstrel srnjadi povečal z 1,5 živali/1 OO ha na 2,4 živali/1 OO ha, na TOK-OE Tolmin so l. 1981 s pre- mazi zaščitili 8 ha, l. 1986 pa že 148 ha nasadov, - hkrati se je v LD Kobarid, kjer je največ škode na Tolminskem, odstrel srnjadi pove- čal z 1.0 živali/1 OO ha na 1 ,5 živali/1 OO ha. V zadnjih letih so poškodbe v nasadih manjše, vendar predvsem zaradi milih zim brez snega, deloma pa tudi zaradi poveča­ nega odstrela in prisotnosti risa. Kakšno je dejansko stanje, pa bomo videli ob prvi normalni zimi. 2. Cervus elaphus Oelenjad) Jelenjad se v tolminskem gozdnogospo- darskem območju hitro širi in je na Nanosu in v Trnovskem gozdu že postala stalna divjad, saj v obeh predelih vsako leto ods- trelijo 15-25 živali. Škoda, ki jih povzroča jelenjad, je enaka kot pri srnjadi, kajti luplje- nja debel iglavcev še niso opazili. Spolno razmerje pri odstrelu na Nanosu in v Trnov- skem gozdu je 51 :49 v korist moškega spola. Kljub temu pa se jelenjad nezadržno širi. zato bo treba precej povečati odstrel reproduktivnega dela populacije. Bolj skrb vzbujajoče je stanje na Tolminskem, kjer je v obdobju 1981-1988 padlo kar 31 jelenov in le 6 košut! Zaradi tega bodo morali gozdarji sodelovati pri načrtovanju odstrela, od vseh, ki se dogovorov ne bodo držali, pa bomo morali zahtevati povračilo škode. 3. Ovis musinon (muflon) V tolminskem gozdnogospodarskem ob- močju so tri kolonije muflonov, naselili pa so jih v l. 1971-1973. Kolonija v alpskem svetu blizu vasi Soča je šibka (letno odstre- 188 G. V. 4190 lij o 4-5 živali - 72% ovnov) in ne povzroča kakšne večje škode. Prvotni koloniji pri Mostu na Soči in Ljubinju sta se h.itro združili in predstavljata enotno populacijo. V sredogorskem svetu imajo mufloni ugodne prehrambene in bi- valne pogoje, vendar povzročijo tudi škodo, tako v kmetijstvu kot v gozdarstvu {zabele- žene so samo v mladih nasadih iglavcev). Letno odstrelijo 30-40 živali, spolno raz- merje v obdobju 1981-1988 odstreljenih muflonov pa znaša 61 :39 v korist moškega spola. Zaradi tega se populacija muflonov širi: - ob levem bregu Soče navzdol, - prek Grud nice v Čepovansko dolino in - po Baški grapi navzgor. Nadaljnje širjenje bo treba ustaviti s po- večanim odstrelom reproduktivnega dela populacije, predvsem v LD Ljubinj in LO Most na Soči. Mufloni so v Trnovskem gozdu povzročali občutno škodo z objedanjem naravnega mladja in nasadov ter lupljenjem v bukovih in smrekovih drogovnjakih. Prisotnost risa pa je že občutno vplivala na zmanjšanje številčnosti trnovske kolonije muflonov, saj se je kljub sproščenemu režimu lova odstrel zmanjšal s 30 živali l. 1981 na 7 živali l. 1988. Spolno razmerje v obdobju 1981- 1988 odstreljenih muflonov znaša 54 : 46 v korist ženskega spola. Glede na gozdnogo- spodarske cilje je zmanjšanje številčnosti muflonov dobrodošlo", saj se je v nekaterih predelih Trnovskega gozda že začelo po- mlajevanje jelke. Napak bi bilo, če bi pri ocenjevanju ško- de, ki jo povzroča rastlinojeda parkljasta divjad, upoštevali le škodo v nasadih (obje- danje sadik) in stroške zaščite s premazi. Bistvena in težko izmerljiva škoda nastane zaradi onemogočene naravne obnove dolo- čenih drevesnih vrst, ki se lahko pomlaju- jejo le še v ograjah uelka, javor), zato prihaja do zabukovljenja in zasmrečenja. Tem negativnim težnjam se lahko izog- nemo le s povečanim odstrelom, vse dokler ne bo mogoča nemotena naravna obnova: 4. ABIOTSKI DEJAVNIKI Med abiotske dejavnike, ki ogrožajo gozd, štejemo podnebne ekstreme, ujme in onesnaženi zrak. Podnebnim razmeram so se rastline med svojim razvojem prilagodile in tako posame~ zne rastline kot specialisti poseljujejo suš- ne, vroče, hladne ali mokre lege. Podnebni ekstremi so nevarni takrat, kadar se dolgo- trajne suše ali nenaden mraz dogodijo zu~ naj običajnega kraja ali časa pojavljanja. Pri tem pride do poškodb in oslabelosti drevja, ki je zato manj odporno proti bo- leznim in škodljivcem. Ti so v gozdu sicer normalno prisotni, se pa na oslabel em drev~ ju hitro razmnožijo. Med ujme, ki so v glavnem posledica hitrih vremenskih sprememb, prištevamo žled, sneg, točo, veter, strelo, plazove in usade. Ob~ežne ujme povzročijo uničenje gozdov in veliko gospodarsko škodo. Go~ zdavi propadajo zaradi onesnaženega zra~ ka, teorije o vzrokih za njihovo propadanje pa so različne. Najbolj verjetno je, da go- zdov ne uničujejo plini, ki se primarno sproščajo pri gorenju fosilnih goriv, ampak njihovi sekundarni oziroma nadaljnji pro- dukti. Z disociacijo SO in NOx nastaneta v vlažnem ozračju žveplena in dušična kisli- na, ki sta nekaj desetkrat bolj strupeni od izhodiščnih plinov. Žveplena kislina pod vplivom sončnih žarkov ne izhlapi, ampak postopoma oddaja vodo, s čimer se njena koncentracija in strupenost povečujeta. Druga nevarnost so dušikovi oksidi. Pod vplivom energetsko bogatih sončnih žarkov nastajajo iz njih in kisika iz zraka fotooksi- danti, predvsem ozon, ki so že v soraz- merno nizkih koncentracijah nevarni rast- linski strupi. Gozdovi najbolj propadajo v nadmorski višini 900-1300 m, na zahodnih pobočjih s prevladujočimi zahodnimi vetrovi in pogosto meglo. Tu lahko kombinacija podnebnih ekstremov, vedno prisotnih zaje- dalskih gliv in škodljivcev, kislin in delovanja fotooksidantov tako prizadene drevje, da so bolezenska znamenja in škoda posebej očitni. Najbolj so prizadeti stari sestoji iglav- cev na robu ali zunaj svojega areala. 4.1. Podnebni ekstremi 1. Suše Pogoste, hude suše v tem desetletju so oslabile drevje in so verjetno posredni kri- vec za sušico borovih vej, sušenje vrhov smreke in pojavljanje bukovega rilčkarja skakača, velikega zimskega pedica, go~ barja in skupnega napada lesarja in gliv. 2. Pozabe Pozabe so pogoste v mraziščnih predelih in povzročijo le zmanjšanje prirastka. Kadar pomladanske pozebe zajamejo večjo po- vršino, pa povzročijo veliko škodo (pomlad 1988). 4.2. Ujme 1. Žled Žled je najbolj pogost na severozahodnih obronkih Trnovskega gozda, največ škode pa je doslej naredil v srednje starih bukovih gozdovih na Idrijskem. Škoda zaradi žleda se kaže v prezgodnji sečnji, zmanjšani kakovosti, povečanem odpadku, večjih stroških pri pridobivanju lesa, večjemu de- ležu umetne obnove, dodatnih vlaganjih v ceste in slabšem finančnem rezultatu. Da je žled resnično moteč dejavnik pri gospo- darjenju z gozdovi, povedo naslednji podat- ki: - l. 1953 je žled na Idrijskem poškodoval 200.000 m3 lesa; - l. 1968 - spet na Idrijskem - 50.000 m3: - l. 1975 je žled v območju poškodoval 270.000 m3, od tega na Idrijskem 195.000 m3 , v Ajdovščini 52.000 m3 in na Goriškem 23.000 m3 ; - l. 1984 - 76.000 m3 , od tega v Idriji 65.000 m3 , v Ajdovščini 4000 m3, v Gorici 6000 m3 in na Tol minskem 1 000 m3 ; - l. 1985-70.000 m3, spet na Idrijskem. 2. Veter Veter onemogoča gospodarjenje z go- zdom predvsem na Trnovski planoti. V predelu Dolina, GGE Trnovo, je v propada- jočih jalovih gozdovih vetrolom postal reden pojav (posledica predvsem burje), saj je v posameznih letih veter podrl naslednje ko- ličine lesa: - l. 1984: 4200 m3 - l. 1985: 3400 m3 - l. 1986: 200m3 -l. 1987: 1000m3 L. 1988 je južni veter na Trnovski planoti podrl skufaj 93.500 m3 (49.600 m3 igl. in 43.900 m list.). Na Ajdovskem je veter podrl 61 .1 OO m3, na Idrijskem 27.600 m3 in na Goriškem 4800 m3 lesa. G. V. 4/90 189 3. Sneg, toča, strela, plazovi, usadi Toča se pojavlja občasno poleti in ne povzroča večje škode. Izjemno je bilo le hudo neurje s točo v Trnovskem gozdu, ki je l. 1965 poškodovalo prib l. 800 ha gozdov. Pri tem je bilo 50 ha bui