Poštnina plačana v gotovini
LETO II. — Štev. 2. Krško, 19. januarja 1949.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Naše
Za popolno uničenje razredov je treba ne le vreči izkoriščevalce, veleposestni ke, treba je odpraviti razliko med mestom in vasjo, kakor tudi med ročnimi in duševnimi delavci. To pa zahteva mnogo Časa.	Lenin.
I
„Celuloza" Videm slopa po uspešno zaključenem drugem v tretje plansko leto
Najboljšim zasluženo priznanje
Na podlagi doseženih uspehov kot osnove za predčasno izvršitev letnega proizvodnega plana, ki je bil za celulozo izvršen 9. decembra 1948, t. j. 22 dni, a za lesovino že 1. decembra 1948, t. j. 30 dni pred rokom, je pokazal celotni delovni kolektiv zelo zadovoljive rezultate.
Da se je to res socialistično tekmovanje nenehno stopnjevalo, nam pričajo številke najboljših, ki so s svojo vestnostjo, požrtvovalnostjo in nesebičnostjo vložili vse svoje sile za dvig produktivnosti dela, za boljšo kvaliteto istega. S preseganjem norm, delovno disciplino, vedno boljšo organizacijo dela in koristnimi predlogi za
i izpolnitev strojnih in tehničnih naprav, so doprinesli velik delež k veliki zmagi delovnega kolektiva v preteklem letu in s tem skupni borbi delovnega ljudstva za dokončno izgradnjo socializma.
Uprava podjetja je na predlog tekmovalne komisije, sporazumno s sindikalno organizacijo ob zaključku drugega planskega leta nagradila z denarnimi nagradami 25 proglašenih udarnikov, enega udarnika racionalizatorja, enega novatorja racionalizatorja, enega racionalizatorja in 92 najboljših delavcev, poleg tega je podelila 32 lepih knjižnih nagrad najbolj vestnim delavcem, a 28 jih je pohvalila.
Udarniki
Poleg že preko leta proglašenih udarni- j kov, si je z izpolnitvijo proizvodnega plana še znatno število delavcev osvojilo ta časten naziv. Za izredno požrtvovalno in vztrajno delo, stremljenje za dvigom strokovne sposobnosti, pravilno razumevanje do nedeljskega dela, revolucionarnost in uspehe pri razvijanju socialističnega tekmovanja, kot pravilni odnos do delovne discipline, jo uprava podjetja sporazumno s sindikalno organizacijo ob vstopu v tretje plansko leto proglasila še 25 udarni-
kov, ki so presegali svoje norme skozi tri mesece za 40—50%. In sicer: Topolovšek Anton, Avguštin Martin, Blatnik Franc, Krabonja Ivan, Bevc Ivan, Dimc Anton, Rožman Ivan, Lapuh Franc, Ivačič Ivan, Zupančič Franc, Mežič Jože, Anžur Franc, Mežič Alojz, Bogovič Alojz, Božič Jože, Lekše Franc, Sraka Karl, Kranjc Alojz, Bogovič Vinko, Kranjc Rudolf, Jelovšek Anton, Pavlinič Vinko, Perner Vinko, Dornik Vinko, Blatnik Ivan.
Racionalizatorji
Ne samo v razvijanju udarništva, tudi na polju racionalizacij in novotarij je ob pravilnem razumevanju in vsestranski podpori uprave podjetja s sindikalno organizacijo, imel delovni kolektiv priliko zabeležiti vidne rezultate. Tekom leta je bila uresničena vrsta koristnih predlogov v korist strojnih in tehničnih izboljšav v obratu, z vstopom v novo plansko leto je bilo dano zasluženo priznanje še naslednjim tovarišem:
Udarnik-racionalizator Mirt Miha in no-vator-racionalizator Ackovič Svetozar, sta napravila novo napravo za sežiganje lesnih odpadkov. Ker se mora les za izdelavo kvalitetne celuloze predhodno čistiti, je odpadka v lesočistilnici okoli 135 m:l mesečno. Da bi se ta odpadli les (strugovina) v tovarni na ta ali oni način izkoristil, je podal tov. Ackovič zamisel z načrti, naj bi se ta les uporabljal kot gorivo v parnem kotlu na ta način, da se uvaja na kurišče parnega kotla pomešan s premogom. Ker ta izvedba praktično ni bila mogoča, je isto tov. Mirt pri odprtini kotla uvajal na kurišče s pomočjo polža, ki sprejema odpadke po transportnem traku iz ciklona. Naprava danes popolnoma služi svojemu namenu, kljub vsem težkočam, ki so nastajale pri njeni izdelavi. Da se ti odpadki sežigajo na tak način in v taki obliki, je verjetno edinstven primer v naši državi. Prejšnji način uporabe teh odpadkov je bil ta, da so se isti v posebnem mlinu
zmleli in kot taki pomešani s premogom uporabljali kot gorivo. Z dvigom kapacitete' tovarne in uporabo svežega lesa, je postal omenjeni mlin neuporaben, ker je grajen samo za mletje suhih odpadkov in še gotovo množino istih. Zaradi tega so se vse bolj kopičili ti odpadki ob skladišču premoga, kljub temu, da jih je podjetje stavljalo brezplačno na razpolago okoliškim kmetom, je istih ostajalo toliko za odstranitev, da so bile mesečno tu zaposlene skozi 15 dni po tri delovne moči z vlačilcem. Računajoč to v mezdah in gorivu, dobimo letni prihranek 78.600 din. Poleg tega je prihranjeno 12 KW na električni energiji, kar znese letno 95.000 din, a v primeri s prejšnjim mlinom in novo napravo odpadejo še tri delovne moči dnevno z letnim prihrankom na mezdah 108.000 din, brez da vračunamo boljšo go-spodarstvenost parnega kotla, ki je s tem nastala. Racionalizator Gabrič Rudi je na lastno pobudo napravil stroj za krivljenje pločevine in profitnega železa. Izdelava stroja mu je v celoti uspela, saj se danes na njem lahko krivi pločevina v dolžini in do debeline 5 mm. Stroj ima tudi to prednost, da na njem lahko krivimo pločevino na razne premere. S tem strojem je samo na delovni sili in času prihranjeno 127.000 din letno, v razmerju 1:20 s prejšnjo ročno izdelavo, a tudi kvaliteta izvršenega dela je primerno boljša.
O P.eninu
Ko se je po širni Sovjetski zvezi raznesla pred petindvajsetimi leti vest, da je j izdihnil Vladimir Iljič-Lenin, se je vsa | prostrana domovina odela v črno. Pa ni 1 jokala, samo tiho se je zatopila v genialni Leninov lik, ki s smrtjo ni prenehal živeti, temveč je še močneje zaplapolal. Delavcem ni šel iz spomina, kako jim je govoril s tribuhe, kako jim pribija besede s pestjo v zrak, vsa dežela ga je v mislih videla pred seboj, kako jih navdušuje: »Naprej { v socializem!«
j Vsak pošten borec za človeka in njego-I ve pravice, na katerem koli koncu sveta, strepeta ob imenu genialnega voditelja j in zmagovalca revolucij, i V Leninu se je začela prebujati borbena revolucionarna narava že v mladosti, mrž-nja do zatiralcev in sočutje do zatirancev, njegov pogled v preteklost in bodočnost, ki jim začne prerokovati in njim začrta-vati poti.
Leninovo delo in njegovi sadovi so ve-
likanski, ne samo za narode ruske države, ampak za ves svet.
Lenin ni samo študiral, temveč je znal tudi praktično usmeriti družbena dogajanja v tok bodočega življenja, prelomiti stari družbeni red, človeštvu škodljiv in začeti z novim, čigar plodovi so se danes že razrasli do neslutenih višin in globin. Lenin je bil eden na j večjih znanstvenikov človeštva. Marksov nauk je razvijal naprej, ga utrdil in prilagodil človeškim masam kot njihovo najmočnejše orožje. Rekel je: »Zrno znanosti zadene bolj kot jekleno.« Zrno marksizma in leninizma je prvo jeklo, ki črpajo in bodo črpale iz njega milijonske množice človeštva.
Na razvalinah razbitega družbenega sistema je znal Lenin sezidati novega, močnejšega. Lenin je bil prvi pobudnik in začetnik države novega tipa, ki je izbrisala razlike med revnim in bogatim ter dala oblast v roke onim, ki jim oblast pripada: delavcem in kmetom.
Veliko priznanje graditeljem zadružnih domov
na Bučki
Udarne brigade
Brez dvoma je na novo uveden brigad- i ni sistem dela v podjetju mnogo pripomogel k doseženim uspehom delovnega kolektiva. Saj je v ta sistem dela zajeto vse delavstvo 100% ter se sprovaja celotno delo in življenje le potom brigad. Že v počastitev državnega praznika dne 29. novembra 1948 so bile proglašene dve udarne brigade, ki so presegale skozi tri mesece svoje norme za 30—40%. Z vstopom v tretje leto Titove petletke je delovni kolektiv proslavljal še eno priznanje delu. Brigada št. 41 na investicijskih delih je skozi tri mesece presegla normo za 50%
i ter bila proglašena za »udarno« z imenom najboljšega brigadirja udarnika Mežič Jožeta.
Brigada št. 5 na lesnem prostoru je presegla svojo normo za 56.8% skozi tri mesece, zaradi tega je bila proglašena za »udarno« ter prejela ime po odgovornem brigadirju, dvakratnem udarniku, Rožman Ivanu. Brigada št. 4 na lesnem prostoru je skozi tri mesece presegala svojo normo za 48%, za kar je bila proglašena za udarno, ter dobila naziv po brigadirju udarniku Bevc Ivanu.
Že večkrat smo omenili, da so dosegli graditelji ZD na Bučki leta 1948. največje uspehe z gradnjo svojega doma. Ti uspehi so se pokazali že v prvih mesecih, kar je dokaz otvoritve njihovega doma že 1. maja. To veliko zmago so dosegli s pravilnim pojasnjevanjem kmečkim množicam, imeli so dobre organizacijske prijeme in politično delo. Ko smo ob zaključku 1 1948. ugotavljali izvršene naloge, katere so bile postavljene pred graditelje zadružnih domov, smo ugotovili, da je Bučka izvršila največ udarniških ur, pripravili so v celoti material iz domačih virov, da je bil dom v najkrajšem času zgrajen v surovem stanju. Te uspehe je tudi uvidel IOOF Slovenije v Ljubljani, za kar je podelil graditeljem ZD na Bučki prehodno zastavico v trajno last. Ta zastavica se
je podelila 9. januarja 1949 na množičnem sestanku, katerega so se udeležili zadružniki, mladinci in pionirji. Množične organizacije so ob tej prilike organizirale povorko na gradilišče. Na gradilišču se je po govorih predstavnikov Okraj. OF odbora Krško in po poročilih zastopnikov : množičnih organizacij Bučke izročila za-stavica v trajno last za njihovo požrtvovalno delo. Ob tej priliki so graditelji ZD i poslali resolucijo IOOF Slovenije, v kateri se zahvaljujejo za veliko priznanje, na drugi strani so dali obvezo, da se bodo vztrajno borili za dokončno zgraditev svojega zadružnega doma. i IOOF Slovenije v Ljubljani je za celo Slovenijo podelil samo pet prehodnih za-j stavic v trajno last, to je za najboljša gra-> dilišča, med katerimi je tudi Bučka.
Sestavljamo že plane za leto 1549
Okrajni odbor OF Krško se je temeljito pripravil za izdelavo plana fronte v letu 1949. Dozdajšnje kampanjsko praktično de-
lo.	brez dovolj jasne linije in perspektive je privedlo do tega, da frontovci ponekod niso videli pred seboj jasnega cilja, se niso zavedali, da je fronta borbena zveza delavskega razreda z ostalimi delavskimi množicami. Niso videli pred sabo kot glavno nalogo fronte, politično vzgojo množic. Ravno zato, da bodo začele z načrtnim in stalnim delom osnovne frontne organizacije, to je vaški in krajevni odbori OF, je okrajni odbor poslal na teren aktiviste, kateri so pomagali krajevnim in vaškim odborom, pri sestavi planov za leto 1949. Dosedaj je poslalo okrajnemu odboru OF nekaj krajevnih odborov dobre in realne plane.
Krajevni odbor Cerklje predlaga sledeči okvirni plan dela OF v letu 1949.:
1.	'Politična vzgoja članstva OF.
Organizirali bomo j4dnevne študijske
sestanke, na katerih se bo obravnavala snov planskega študija okrajnega odbora OF. Ti študijski krožki se bodo vršili v frontnem kotičku, kjer se bo poleg navedenega študiralo tudi vsakokrat o politični situaciji doma in v svetu. Študij bodo vodili člani krajevnega odbora OF, in si-sicer bo vsak poimensko zadolžen po mesečnem planu za dotični mesec.
2.	Organizacija in kader.
Krajevni odbor OF bo imel enkrat na mesec sejo krajevnega odbora OF, kjer bodo prisotni sekretarji vaških odborov OF. Ravno tako bomo imeli enkrat mesečno seje vaških odborov OF, kjer bodo prisostvovali člani krajevnega odbora OF. Zvišali bomo članarino na 4 din mesečno. Članstvo fronte bomo dvignili za 90' članov v vseh vaških odborih. Vodili bomo točno evidenco o vseh članih, kateri prihajajo in odhajajo iz krajevnega odbora, in sicer v povezavi s KLO. Krajevni odbor OF bo v povezavi z ostalimi množičnimi organizacijami izvršil pet množičnih zborovanj v sedežu kraja. Pomagali bomo vsem ostalim množičnim organizacijam, da se organizacijsko utrde in prično s samostojnim delom.
3.	Pomoč KLO-ju in zadružništvu.
Pri vseh akcijah ljudske oblasti kakor odkupi, razrezi davkov, kontrahaži, sestavi setvenih planov, bomo sporazumno s
KLO najtesneje sodelovali. Pri vseh zborih volivcev, katere bo sklical KLO, bomo p pomočjo frontnih organizacij organizirali čim večjo udeležbo. Isto pomoč bomo nudili kmetijski zadrugi, izvršili predpripravo za' štirikrat letne občne zbore. KLO bomo pomagali s prostovoljnim delom pri gradnji gospodarskega poslopja za poljedelske stroje, čim bo na razpolago potrebni material.
4.	Tisk.
Izvršili bomo propagando za čim večje naročilo dnevnih časopisov, pridobili bomo 30 novih naročnikov za »Kmečki glas« in »Naše delo«.
5.	Kulturno-prosvetno delo.
Krajevni odbor OF bo s pomočjo ostalih množičnih organizacij nudil vso po-
moč pri organizaciji izobraževalnih tečajev. Organizirali bomo kulturne in politične proslave: Prešernova proslava, 8. marec, 1. maj, 27. april, 9. maj, 29. november,
2.	december itd. Podpirali bomo delo prosvetnih delavcev.
6.	Prostovoljno delo.
Krajevni odbor OF, kakor tudi vaški odbori OF, se obvezujejo, da bodo v letu 1949, povečali število prostovoljnih delovnih ur na 500 v primeru z letom 1948. Prostovoljno delo bo fronta vršila posebno pri popravilu krajevnih poti in pri postavitvi poslopja za shrambo kmetijskih strojev.
7.	Socialni fond.
Krajevni odbor OF bo organiziral upravo krajevnega socialnega fonda in dosegli bomo število podpornikov 300.
Dober plan je sestavil tudi krajevni odbor OF Sevnica, kjer bodo aktivisti iz trga nudili pomoč na terenu, po vaseh vaškim odborom OF, pri študiju in političnem dvigu vasi. Tako se bo ustvarila tesnejša ,vez med delavci in delovnimi kmeti.
Tudi organizacija AF2I je pristopila k sestavi plana
Kako je organizacija AFŽ pristopila k sestavi plana za leto 1949. lahko beležimo dober KO AFŽ Dol. in Gor. Boštanj, ki je že poslal svoj plan za leto 1949 ter se obvezal za sledeče naloge:
1.	Sodelovale bodo pri pripravi Prešernove obletnice dne 8. februarja.
2.	Za 8. marec bodo imele kulturno prireditev z igro.
3.	Obdarovale socialno uboge žene in bolnike.
4.	Sodelovale bodo pri vseh proslavah skupno z OF in LMS kot za 27. april, 1. maj, 29. november in 22. december in pri novoletni jelki.
5.	Ustanovile šivalni krojni tečaj, tečaj za predenje in kuhalni tečaj. Šivalno krojni tečaj se je pričel 13. januarja 1949.
6.	Vsak dan bodo članice AFŽ prisostvovale pri razdelitvi materiala za šolsko kuhinjo, kuhale in delile otrokom.
7.	Udeleževale se bodo redno roditeljskih sestankov ter organiziranje pospešile. Organizirale žene in mladino v izobraževalne tečaje.
8.	Ojačale kontrolo na vasi in se borile proti nerednostim in nepravilnem poslovanju gotovih ljudi, s katerim vzbujajo
mržnjo do ljudstva in do oblasti.
9.	Udeleževale se bodo skupnega udarniškega dela pri zadružnem domu in organizirale čimveč žena za delo pri zadružnem domu v Šmarju in Sevnici.
10.	Pomagale bodo vedno socialno šibkim ženam in porodnicam.
11.	Prisostvovale bodo sejam raznih odborov in pomagale KLO pri pravilnem izvajanju odločb pri raznih odkupih.
12.	Udeleževale se bodo študijskih sestankov, ki se redno vršijo vsak četrtek v šoli. Organizirale poučne tečaje po terenu.
Tudi KO AFŽ Rajhenburg je pristopil k sestavi plana.
Posebno aktivno so se pokazale žene iz Podgorja pri Sevnici, ker se je organizacija AFŽ osnovala šele pri zadnjih volitvah. Od takrat so se že iniciativno dvakrat sestale in na prvem sestanku obravnavale obdaritev 70 otrok pri novoletni jelki. Na drugem pa pripravile za proslavo 8. marca. Žene sodelujejo pri šolskih mlečnih kuhinjah.
Vsi odbori AFŽ naj pohitijo s sestavo plana za leto 1949 ter zaključke teh planov pošljejo na okrajni odbor AFŽ.
Izkoristimo lepe zimske mesece za pripravljanje materiala za gradnjo 2,D
Ko stopamo v drugo leto gradnje zadružnih domov in se ozremo nazaj na rezultate dela v preteklem letu, ne vidimo popolnoma zadovoljivih uspehov.
Kje torej tiči vzrok, da so nekatera gradišča veliko boljša od drugih? Nekateri domovi že stojijo precej časa. Gotovi v surovem stanju, dočim pri nekaterih stoji delo šele pri betoniranju temeljev. Vprašamo se ali imajo gradilišča z gotovimi domovi večje možnosti, ali so tam drugi ljudje? Ne! Pač pa so znali ljudem pravilno prikazati značaj gradnje zadružnih domov, vložiti vse svoje sile v delo in se niso zanašali samo na pomoč okrajne uprave, temveč so samoiniciativno pristopili k delu.
Da se ne bi letos pojavljale napake, ki smo jih delali v preteklem letu, pristopimo takoj k delu, izkoristimo zimske mesece za pripravljanje materiala, t. j. dovoz kamenja, peska, lesa, za dela, katerim zima ne dela ovir. Posebno letošnja zima,
da so v nekaterih krajih dneve in nadaljevali z
ki je tako blaga, izkoristili tople betoniranjem.
Pohvaliti moramo gradilišče Zdole, katero ni pokazalo do sedaj nobenih znatnih uspehov, a zadnje čase je gradilišče oživelo, v enem dnevu so navozili tamkajšnji kmetje okoli 15 ma kamenja, na gradi-lišču se dela vsak dan, tako, da bomo imeli V letošnjem letu, vkljub vsem težavam, ki jih Zdolam imajo, dom v surovem stanju pod streho.
Upamo, da se bodo temu pozivu odzvala vsa ostala gradilišča, da bomo imeli do pričetka gradbene sezone na gradilišču ves potreben material.
............ .. .u.i.ii ...-■•■m.'M'....
9/lladina po kongresu
SV+OS-a in i^-a

Priprave za skupni kongres SKOJ-a in LMJ so razgibale tudi naše najbolj zakotne vasi, ki so se odzvale k tekmovanju za utrditev organizacije ter za razširitev mladinskih vrst, kot je to nalogo postavil pred mladino V. kongres KPJ. S tem tekmovanjem je mladina pokazala svojo predanost partiji in tov. Titu, pokazala je, da je pripravljena izvrševati vse naloge, katere danes pred njo postavljata partija in ljudska oblast. Mladinski aktivi so tekmovali kdo bo več še neorganizirane mladine pritegnil v organizacijo, kateri aktivi bodo imeli boljši pregled nad delom KLO, kateri aktiv bo napravil več ur pri gradnji zadružnega doma in podobno. Pri vsem pa ni mladina pozabila na naj-večjo nalogo, ki jo je pred njo postavil V. kongres KPJ in to je študij, saj so se nekateri aktivi resno oprijeli te naloge in pričeli s študijem dosledno, čeravno so se pri tem pokazale še nekatere napake, te napake pa moramo stalno videti, jih odstranjevati in se truditi, da se v bodoče ne ponovijo. Pri študiju je navečja napaka, da aktivi še ne študirajo po načrtu, ki so ga dobili od Okrajnega komiteta LMS, drugo ni še tista živahna diskusija na posamezna vprašanj a,y kar je znak, da se material ne predela poprej, ampak samo na sestanku. To so resne slabosti, ki jih moramo videti, kljub uspehom,^ ki jih je mladina dosegla v tem času, če hočemo napake popravljati in doseči to, da se v bodoče ne bodo ponavljale.
Sedaj, ko stojimo pred volitvami v vodstvo aktivov, bi bilo dobro, da si ogledamo nekatere dobre aktive v okraju, še posebej pa vzroke, zakaj so ti aktivi dosegli take uspehe. Primer dobrega aktiva nam je lahko Vel. Kamen. Tu je aktiv dolgo časa životaril, z največ 20 članov, nobenega posebnega dela ni bilo opaziti. Ali predkongresno tekmovanje ga je zbudilo iz spanja in danes je tu organiziranih 96 mladincev, ki pa niso samo člani na papirju, ampak delovni člani, saj so napravili. pri gradnji zadružnega doma 2000 delovnih ur; ima redno organizacijski in študijski sestanek, na sestanku razpravljajo gospodarske naloge, ki stojijo pred
KLO in KZ, saj so ravno zato, ker so znali poživeti sestanke, pritegnili mladino v organizacijo. Drugi primer, kako je aktiv ustanovil avtoriteto s svojim delom vasi, je Stara vas, Bizeljsko.JTudi tu

■j ,-**S • '
med dobrimi aktivi Leskovec pri Krškem, Bučka, Raka in nekateri drugi.
Tovariši, ti uspehi pa nas ne smejo zadovoljiti, pač pa naj se vsa mladinska vodstva poslužujejo uspehov in izkustev, ki so jih v tem tekmovanju dosegli in s stalnim tekmovanjem v borbi za izgradnjo socializma.
Deveti plenarni sestanek, ki je obravnaval uspehe in napake v tekmovanju, je sklical IV. kongres LMS za 6, april letošnjega leta, zato naj si vsa mladinska vod-
saj si bomo edino z lastnim delom ustvarili boljšo bodočnost, zavedajmo se, da smo mladi rod, za katerega se danes gra-dijo tovarne, ki bodo izdelovale stroje, s katerimi bomo mi kot mladinci opravljali, orali, sejali in naprej gradili.
Tovariši in mladinci, naša partija od nas pričakuje, da bomo ostali v prvih vrstah za izgradnjo socializma kot je to bila mladina v prvih vrstah, ko smo tolkli sovražnika, rušili nemške in italijanske bun-karje, tako pokažimo danes, da smo pripravljeni si graditi socializem tudi na vasi, zato mladina vključuj se v zadrugo, bodi prva boriteljica za demokratizacijo naših zadrug, kot je mladina v industriji prva boriteljica za dosego plana. Temeljito se pripravljaj na volivno konferenco, razmisli, kdo naj pride v vodstvo, brez nadaljnjega najboljši, delavni mladinci in mladinke, sinovi malih in srednjih kmetov.
Vsa mladina sprejmi poziv, ki ga je dal IX. plenum za tekmovanje za skupni kongres, sprovedimo v življenje besede tov. Djilasa, ki jih je dejal ,na IV. kongresu SKOJ-a, d|' mora enotna organizacija .sprejeti od 'LMJ širino, čvrstino in enotnost pa od SKOJ-a. Borbo za to zaostrimo ravno v našem tekmovanju in razširimo naše vrste, sprejmimo v organizacijo še vso neorganizirano mladino ki spada v organizacijo, izločimo pa iz organizacije ljudi, ki imajo sektaški odnos do mladine in na ta način ovirajo pravilni razvoj in delo v mladinski organizaciji.
Okrajni komitet LMS Krško.
j
lahko beležimo, vidne uspehe s prihodom šest mladincev iz akcije na avtostradi Bratstvo in edinstvo, saj so takoj izvolili za predsednika tov. Sušnik Vinka, ki je bil v brigadi, kjer si je pridobil izkustva za delo med mladino in v trudu, da bi bil njihov aktiv med najboljšimi. Tako so še
stva takoj napravijo načrt za tekmovanje in dajmo se potruditi, da bo tudi mladina krškega okraja na kongresu dobila priznanje, da se uvrstimo med okraje, ki so bili pohvaljeni na IX. plenarnem sestanku, pričakujemo kongres z delom, kot je to mladina pričakovala vse svoje kongrese,
OBJAVA
Okrajni komitet LMS Krško sklicuje konferenco z vsemi predsedniki in sekretarji aktivov v nedeljo, dne 23. januarja t. i. ob 9. uri v kino-dvorani Krško, na katero so vabljeni tudi člani LMS in predstavniki masovnih organizacij.
Na konferenci bodo podeljene nagrade najboljšim aktivom ter najboljšim članom LMS. '
Dnevni red konference bo sledeč:
Poročilo iz kongresa SKOJ-a in LMJ ter IX. plenarnega sestanka (referat).
2.	Diskusija in poročila.
3.	Sklicanje okrajne volivne konference.
4.	Delitev nagrad .
5.	Razno.
Iz"prvih dni Oktobrske revolucije leta ,1917 v SZ Tov. Lenin in Stalin pregledujeta zmagovito RA na moskovskem kolodvoru
Nekaj o naših izobraževalnih tečajih
2e dobre tri mesece je tega, od kar je izvršni odbor ljudske prosvete Slovenije na pobudo CK LMS dal odločbo, da se organizirajo po vseh naših šolah izobraževalni tečaji, kjer teh ni mogoče organizirati za vaške kmečke krožke.
Ti izobraževalni tečaji imajo namen nuditi naši mladini in vsem najširšim ljudskim množicam tisto osnovno znanje, katerega si more vsak naš napredni, državljan osvojiti, to je ti tečaji bodo poleg slovenščine, zgodovine in matematike našim ljudem, posebno naši mladini, osnovni pojem o socialističnem naprednem in strokovnem kmetijskem zadružništvu na vasi.
Tudi pri nas smo k organizaciji teh tečajev takoj pristopili in imamo danes že 14 izobraževalnih tečajev, v katerih je vključeno okoli 500 mladine. Najboljši tečaji in najbolj masovno zajet je v Črneči vasi, kjer imajo v tečaju preko 90 mladincev in mladink. Tudi v Sromljah, Sevnici, Boštanju in Gradcu v Gorjancih so k stvari dobro pristopili in v tečaju zajeli precejšnjo število mladine. Slabši so tečaji v Cerkljah, Kostanjevici, Čatežu in Leskovcu, kjer ni dovoljnega obiska in tudi ne dovolj aktivnosti niti od strani mladinske organizacije niti od strani učiteljstva, oziroma prosvetnih svetov, katerih naloga bi bila, oziroma je, da vodi nad vso stvarjo evidenco, pomaga pri organiziranju tečajev in se tesno poveže z vsemi masovnimi organizacijami še posebno pa z mladinsko.
Naloga vsakega prosvetnega sveta na vasi je, da takoj, kjer še ni organiziranega tečaja, istega nemudoma organizira. Da pritegne v tečaj tudi starejše ljudi, kajti tečaji so namenjeni za najširše kmečke množice.
Naloga mladinske organizacije pa je, da se nenehno bori za to, da se vključi sleherni član mladinske organizacije v kmečke izobraževalne tečaje in pri organiziranju istih nuditi vso pomoč tako prosvetnim svetom kakor tudi učiteljstvu.
Tudi učiteljstvo mora biti za te tečaje bolj živo zainteresirano in mora resno pristopiti k organiziranju tečajev. Naloga učitelja pedagoga na vasi je, da posveti vso skrb in vloži ves svoj trud za izobrazbo svojega ljudstva — no in to lahko stori
sedaj preko teh izobraževalnih tečajev.
Naše kmečke zadruge in KLO so pri tem tudi vse premalo zainteresirani, kar pa je velika napaka KLO kot oblastni formi na vasi in je njegova dolžnost, da vpliva na ljudi in jih tako pridobi na tečaje. Naloga KZ pa je, da nudi vso materialno pomoč tečajem, propagirati med svojimi čla-
ni in vsem kmečkim ljudstvom, da se masovno vključijo v te tako za vsakega našega kmečkega človeka važne tečaje, da se tako usposobijo za velike naloge, ki .stoje v letu 1949. posebno pred kmečkim ljudstvom, to je gradnje socializma na vasi, modernizacije našega kmetijstva, kar
je ena najvažnejših nalog v tem letu.
Zato pa tovariši frontovci, žene, mladi-na, vključimo se masovno v izobraževalne tečaje, da bomo tako sposobni izvršiti ve-• liko nalogo, ki je pred nami, to je, da bomo sposobni zgraditi srečno, zadovoljno življenje to je življenje socialističnega človeka.
I
KUITIIRAin PROSVETA I
V. plenum LPS
Kulturno-prosvetno delo je pri nas Slovencih tradicionalni pripomoček politič-no-gospodarskega dela med ljudstvom. Tradicije naše prosvete so bogate po kvantiteti, vendar je imela v rokah prosveto apolitična klika, predvsem klerikalizem, ki je vnašal med naše ljudstvo neresnost in misticizem.
Naše zdravo vodstvo je zavrglo delo sovražnika im prevzelo prosvetno delo v svoje roke. Kulturno-prosvetno delo mora biti trdno povezano z ideološko prevzgojo predvsem našega kmečkega prebivalstva. Gradimo socializem, zato naj bo tudi kulturno-prosvetno delo revolucionarno. Generalno direk vo za takšno delo nam je nakazal V. 'kongres KPJ, II. kongres KPS, podrobnejšo analizo takšnega dela je pa pred kratkim analiziral V. plenum LPS. Tov. Uroš Kraigher je v svojem referatu povzel besede Blagoje Neškoviča na plenumu Ljudske fronte Jugoslavije, ko je govoril, da mora biti glavna vsebina dela frontnih organizacij, politično delo. To se pravi fronta mora opustiti določeno dejavnost, ki jo sedaj opravlja n. pr. kulturno-prosvetno, da bi se lahko osredotočila v politično delo. V. plenum LPS ■si je postavil kot eno najvažnejših nalog' ustanavljanje kulturno-umetniških društev, povsod tam, kjer so za to dani pogoji ter tako kulturno-prosvetno delo organizacijsko strniti, osamosvojiti in utrditi. Z ustanavljanjem društev bomo preusmerili kulturno-prosvetno delo v splošno izobraževalno delo. Tudi v našem okraju bomo pristopili k ustanavljanju teh društev, seveda tam, kjer so za to dani pogoji. Nekateri KLPS so že sami pokazali precej samoiniciative, kot n. pr. Senovo, kjer se je ustanovilo SKUD, v Leskovcu, Sevnici itd.
Preden pa pristopimo k ustanavljanju teh društev, moramo dobro premisliti, komu to delo velja in kaj hočemo z njim doseči. Prav tako pa. moramo vedeti, kje in •rake bo skušal naše delo ovirati sovražnik. Pojmovanje nekaterih ljudi, da je edino prosvetni svet ali da bo kulturno-prosvetno društvo na vasi tisto mirno mesto, sredi zaostrene razredne borbe, kjer se nič ne govori o borbi za socializem, kjer so v splošnem mnenja, da se na tem mestu ni primemo baviti s politiko, je po-
lil naloge KLPS
polnoma napačno. Rekli smo, da bomo z ustanavljanjem društev razbremenili politične organizacije na vasi. S tem pa ni rečeno, da bo društvo delalo nekaj, za kar fronta sploh ne bo vedela. Nasprotno, kulturno-prosvetno društvo deluje v okviru OF, da torej s svojim kulturno-prosvet-nim delom izvaja program OF, ki ga ta sprejema od KP. Zato morajo biti z njim najtesneje povezani in od njih iskati navodila za pravilno idejno, kultumo-prosvet-no delo. Pravilno bo, če bomo volili na predsedniško mesto tiste ljudi, ki imajo največ zaslug izza NOB in sedanjih dni, to so mladinci, ki so se udeležili delovnih akcij in iz njih prinesli bogate izkušnje, udarniki,^ pošteni kmetje, ki bodo gotovo ob pomoči strokovnjakov pravilno in požrtvovalno usmerjali kulturno-prosvetno delo. O sestavi društva, o pravilih in sekcijah, ki jih ima društvo, tu ne bomo govorili, ker se isto podrobno obrazloži na občnem zboru. To naj bodo samo navodila za predpripravo občnih zborov. V krajih pa, kjer momentano še niso dani pogoji za ustanavljanje takih društev, naj KLPS poživijo svoje delo in tako pripravljajo teren za ustanavljanje društev. Važne naloge KLPS odnosno društev, je skrb za dvig in uspešno delo ljudskih knjižnic. Večina KLPS prepušča knjižnico le knjižničarju, če ga knjižnica sploh ima. V nekaterih krajih so pa knjige, celo sedaj v zimskem času zaklenjene v omari, ne da bi se za nje kdo zanimal. Takšno ravnanje je vsekakor vredno obsodbe, če pomislimo, koliko truda vlaga ljudska oblast za splošno izobrazbo ljudstva in da je darovala mnogo knjig krajem, lej er .knjižnice še niso obstojale, sedaj pa leže neizkoriščene, dasi vemo, da tudi naše podeželsko ljudstvo ljubi knjige in jih želi čitati. Zato poudarjamo, da so za knjižnice odgovorni predvsem KLPS.
KLPS morajo posvečati več skrbi našim pionirčkom. Po večini obstoja mnenje, da so pionirji pod vodstvom učiteljstva in bi bilo zelo zgrešeno, če bi se prosvetni aktivist zanimal, kaj pripravlja pionirska organizacija za to ali ono proslavo. Tudi pionirske proslave bi mnogokrat boljše uspele, če bi tu sodelovali prosvetni aktivisti, predvsem pri izbiri programov. Dokaz, da pionirji želijo in hočejo nasvete
tudi od_ učiteljev, je bila novoletna jelka. /Iz poročil, ki so prihajala iz terena je razvidno, da so akcijo organizacijsko podprle resda vse masovne organizacije, saj so tudi prispevale skoraj pol milijona dinarjev in v večjih primerih tudi izvajale program. Posebno zanimanje med pionirji je bilo za partizanske kotičke, kjer so člani zveze borcev govorili o NOB. Skratka novoletna jelka je bila zimski pionirski praznik, saj so dobili v merilu okraja za skoraj pol milijona dinarjev daril, poleg tega pa mnogo razvedrila.
Opaža se na terenu, da KLPS ne prijavljajo svojih prireditev niti na notranji odsek, še manj pa na prosvetni odsek, da bi ta imel pregled in evidenco nad kulturno-prosvetnim delom na terenu. Tako ni bilo v mesecu januarju prijavljenih na notranji odsek več kot šest prireditev in 10 zabavnih večerov iz vsega okraja. Na prosvetni odsek pa le samo ena prireditev. Igralska družina iz Rake je n. pr.
j pred kratkim uprizorila 2krat »Matička« na | Raki in gostovala v Leskovcu, vendar o ! tem ve le prosvetni svet Raka. To ni edinstven primer discipline KLPS in zato moramo s tem enkrat za vselej končati.
V kulturnem tednu od 2. do 8. februarja naj bo prelomnica v kulturno-prosvet-nem delu. V tem tednu naj se KLPS pripravijo za kvalitetne prireditve, na predavanja, poskrbe naj za dvig ljudskih knjižnic.
Skratka v tem tednu naj bo pregled in manifestacija kulturno-prosvetnega dela ter obveza, da bomo kulturno-prosvetno raven v borbi za socializem, saj bomo s tem postavili velikemu Prešernu ob nje-delo preusmerili na višjo idejno politično govi stoletnici naj večji spomenik, da vršimo najkulturnejše, da gradimo socializem. S tem bomo izvrševali tudi sklepe V. plenuma LPS in se pripravili za
II.	kongres LPSŠ.
Druga premierna predstava Sindikalnega gledališča Krško
Sindikalno gledališče Krško je v nedeljo 10. t. m. uprizorilo v dvorani TD Krško komedijo Branislava Nušiča »Navaden človek«. To je po kratkem presledku njihov drugi nastop v letošnji sezoni, ki je izpolnil vsa pričakovanja publike.
Branislav Nušič smeši v lahki satirični obliki beograjsko in srbsko čaršijsko bur-’ žoazijo, duhovito in z neodoljivo realisti-ko. Njegove komedije so prikaz karikatur malomeščanskih slabosti, delo satirika, ki je sam izšel iz malomeščanske sredine, pa mu zaradi tega ni bila iznakažena resnicoljubnost in živ pogled v stvarnost. Vsili). je meščanu gledanje lastne karikature, preprosto ljudstvo pa se je smejalo čaršij-skemu sistemu in puhlim meščanskim navadam. V tem je razredna vsebina njegovih komedij.
V komediji »Navaden človek« je ošinil provincialne veljake, oporne stebre čaršije, v dobi, ko so se otresali patriarhalnosti in’ se nekoliko okorno oprijemali meščanskih navad. Na ta račun so jim že pomeščanjeni sinovi, ki so vse hitreje sprejemali novo dobo, zaigrali marsikatero bridko nevšečnost.
Režiser Srečko Štaut se je potrudil v igralski vzgoji nastopajočih, spregledal pa je časovno in razredno tematiko. Premalo je bila v igri poudarjena prelomna doba izpodrivanja patriarhaličnosti, kar je avtor lepo nakazal z nastopi meščana Vinčen-tija in pomeščanjenih sinov na eni strani in provincialnih veljakov Arse in Jovan-
četa na drugi strani. Cas je bil le bolj nakazan o kostimih, manj z igro. Premalo je bilo poudarjeno tudi veljaštvo. Sam je vlogo Vinčentija zaigral prav kvalitetno, pomanjkljiv je bil v isti smeri kot pri režiranju, vendar manj kot ostali soigralci. Prav dobra sta bila tudi Ljubič Mirko m Pogačar Maks v vlogi Arse in Jovančeta, kakor tudi obe ženi Marija in Persa in vdova Zofija Damjanovič, Štajner Marjan v vlogi Dušana, Lešar Milka v vlogi hčere Zorke in Božičnik Marjan v vlogi sina Žarka, so pokazali precej smisla in volje, slabše jim je izdelana govorna mimika. S primerno vajo bodo pa to nadoknadili, saj imajo vse pogoje za uspešen napredek. Tempo igre je bil enakomeren, predstava ni imela šibkih točk, kar je dvignilo kvaliteto igre, s katero smo prav lahko zadovoljni.
Sindikalno gledališče je s svojim drugim nastopom pokazalo napredek. Z vestnim ,delom, pritegnitvijo mladih moči si bodo zagotovili uspešnejše nastope in vedno širši repertoar.	t.
Pridobivajmo nove naročnike! Vsakdo ki bo dobil 15 novih naročnikov, bo prejemal naš list pol leta brezplačno za 30 naročnikov pa za celo leto. Uprava.
Stran 4.
NASE DELO«
Leto II. — Štev. 2'-
Naše knjižnice
Redno neprekinjeno prosvetno delo pride najbolj do izraza v dobro poslujočih knjižnicah. Ljudska knjižnica v Brežicah in njena podružnica v brežiški bolnici kažeta v pravkar minulem letu viden porast v primeru s prejšnjimi.
Podajamo pregled dela in uspehov v letu 1948:
LjLidska knjižnica Brežice je imela vse leto 2549 obiskovalcev; od teh mladine 1694, roč. delavcev 160, kmetov 220, svob. poklicev 223, intelektualcev 243. Izposodila je vse leto 4887 knjig, od teh leposlovnih 4743, poučnih 118, političnih 25, od teh srbohrvatskih 41.
Novovpisanih čitalcev je 170 (vseh je 370). Vseh knjig je 843, novonabavljenih 255; dohodek izposojevalnine 11.811.50 din. V knjižnici opravljenih 888 ur.
Podružnica Ljudske knjižnice Brežice-bolnica je imfela v letu 1948 (posluje od 1. februarja) 1211 obiskovalcev; od teh mladine 120, ročnih delavcev 48, kmetov 143, svobodnih poklicev 363, intelektualcev 105. Izposodila je 1707 knjig; od teh leposlovnih 1695, poučnih 12. Vseh knjig v bolnici je 131. Dohodkov izposoj evalnine — prostovoljnih prispevkov je 426 din. V knjižnici je opravljenih 357 ur.
Obe brežiški Ljudski knjižnici sta imeji v letu 1948. obiskovalcev skupno 3780, od teh mladine 1814, ročnih delavcev 644, kmetov 363, svobodnih poklicev 586, intelektualcev 348. Knjig je bilo izposojenih skupno 6594, od teh leposlovnih 6438, poučnih 131, političnih 25; od teh srbohrvatskih 41.
Dohodki jzposojevalnine znašajo din 12.237.50. V obeh knjižnicah je opravljenih 1275 ur.
Kmetijski kotiček
Škropimo in čistimo sadno drevje
Ze od nekdaj je poznan naš krški okraj kot sadjarski. Predvsem so izrazito sadjarski okoliši Sv. Peter, Bizeljsko, Kapele, Pišece, Artiče. Ravno v tem predelu se je za časa okupacije že razširil našemu rodnemu drevju najbolj nevaren škodljivec ameriški kapar San Jose.
Ta škodljivec je dobro poznan že skoraj vsakemu našemu kmetovalcu. Vsi zavedni sadjarji pa ga poznajo prav dobro, ker vodijo že od leta 1945. ostro borbo proti njemu z raznimi akcijami, kakor so čiščenje in škropljenje sadnega drevja. Ostali so se pa lahko spoznali iz številnih člankov naših časopisov, ki nas venomer opozarjajo na to veliko nevarnost.
Tudi naš okrajni ljudski odbor je pod-vzel potrebo za izvršitev akcije za uničevanje ameriškega kaparja San Jose. Vse kmetijske zadruge imajo na razpolago dovolj potrebnega škropiva, vsi okuženi predeli imajo potrebne škropilnice, da so lahko pristopili k akciji. Vendar so to nekatere KZ kakor KLO pravilno razumele, druge pa še danes stoje ob strani. Tako je danes v Dobovi poškropljeno sleherno drevo, t. j. škropljenje je izvršeno 100%. Tov. Kežman Alojz, ki je uspešno vodil tamkajšnjo akcijo se ne more pomiriti s tem nevarnim škodljivcem. Prav dobro se zaveda, da ni odvisna akcija od poedinca, kakor tudi ne od okoliša posameznega
KLO-ja, temveč mora biti splošna. Zato je začel s škropljenjem na teritoriju drugih KLO, ki si naj vzamejo vzgled po njem.
Slično se je vršila akcija v Brežicah-okolici pod vodstvom vodja škropilne enote tov. Danko Franca, kateremu pa nista v zadostni meri pomagala KLO in KZ.
Globoko je pristopilo malo pozneje k akciji, vendar sedaj akcija lepo napreduje, predvsem v čiščenju sadnega drevja.
Nasprotno vidimo na drugi strani Bizeljsko, kjer je okužba skoraj najmočnejša, se ni pokrenilo še ničesar. Vodja škropilne enote Blažinčič Rajko se ni niti toliko potrudil, da bi vsaj škropilnico prevzel na Ustroju v Brežicah. Ravno tako je v Kostanjevici, kateri še do danes niso prevzeli škropilnice na Raki.
Ti kraji bi morali pač najaktivnejše pristopiti k delu, saj imajo bogate izkušnje ,s sličnim škodljivcem — trtno ušjo. Nic manj nam ni nevaren kapar San Jose kakor kalifornijska trtna uš, nego še bolj, ker do danes na vsem svetu ni uspelo strokovnjakom z raznim križanjem priti do podlage, na katero se ne bi podal zlo-I glasni škodljivec.
Zato pozivamo vse sadjarje v boj proti nevarnemu škodljivcu za obstanek našega sadjarstva, ki ga bomo uničili le z rednim čiščenjem in škropljenjem sadnega drevja.
FIZKULTURA
in šport
Bogat športni dan v Brežicah
V nedeljo 16. januarja 1949 so imeli'v Brežicah bogat športni spored z gostovanjem sindikalnega šahovskega društva iz Celja, sindikalnega šport, društva Kladi-var, športne sekcije Kovinar in sind. sekcije Celuloze iz Vidma. Dopoldne je bil odigran v risalnici gimnazije šahovski dvoboj med šahisti iz Celja in šahisti Razlaga. Šahisti Razlaga so dosegli lep uspeh in premagali Celjane 6:2. Posamezne igre so bile Modic C. : Lukič R. 0:1, Snajder C. : Jankovič R. 1:0, Dr. Čerin C. : Petan R.
jjjr~v—i"’yv	''
i Prav tako je bil dopoldne odigran tur-' nir iz odbojke v telovadnici meščanske šole z rezultati športne sekcije Kovinar iz Celja : športnim društvom Celuloza Videm 2:0, 15:7, 15:1, športno društvo Razlag : Celuloza Videm 2:1, 6:15, 15:0, 15:5, Kovinar : Razlaga 2:0, 15:7, 15:6. Zmaga Kovinarja je povsem opravičljiva, kajti opaža se v igranosti igralcev, ki so zastopali vsa mesta, kljub pomanjkanju enega igralca.
Nato je bil odigran namizno-teniški dvoboj med športnim društvom Razlag in go-
Seznam oseb
ki so se poročile v času od 1. januarja^ do 15. januarja 1949 v območju okraja Krško.
Poročili so se sledeči pari:
Ivanšek Vincenc, pos. sin, Arnova sela in Ivanšek Marija, pos. hči, Arnova sela. Dimič Franc, trg. pom., Spo. Pohanca in Šuler Antonija, trg. poslovod., Sp. Pohanca. Kovačič Franc, dim. pom., Brežice 125 in Preskar Angela, friz. pom., Brežice 125. Volčanšek Vladimir, drž. nam., Brežina 50 in Štibler Dušica, drž. nam., Brežice 34. Hodak Mile, vinotokar, Zagreb in Komočar Jožefa, uradnica, Krška vas. Beribak Anton, kovač, Sobenja vas in Pavlovič Angela, kuharica, Brežice. Budič Anton, cestar, Podgračeno in Zofič Olga, pos. hči, Podgračeno. Tomše Rudolf, uslužbenec, Podgračeno in Stefanič Alojzija, pos. hči, Obrežje. Lončarič Jožef, pos. sin, Brezje in Bukovinski Olga, pos. hči, Koritno. Zo-barič Mihael, zidar, Nova vas in Zobanc Marija, delavka, Obrežje. Štefančič Mihovi!, šofer, Zagreb in Cirnski Veronika, de-
lavka, Mala Dolina. Slemenšek Franc, kurjač, Ljubljana in Kunšek Vida, pos. hči. Poklek 41. Agrež Bojan, knjigovodja, Raj-henburg 68 in Zabukovec Milena, uradnica, Stolovnik 37. Omerzel Anton, rudar. Bučerca 42 in Jurkovič Ana, pos. hči, Ar-meško 30. Skočir Marko, vodja lopatila. Senovo 67 in Jošt Angela, gospodinja, Senovo. Vintar Janez, pos. sin, Trebelnik in Štih Antonija, pos. hči, Dobrava. Ternik Albert, kmet, Marenberg 26 in Uršič Marija, gospodinja, Videm 8. Gajšek Jožef, delavec, Arnova sela 9 in Uduč Justina, gospodinja, Dolenja vas 12. Pinterič Janez, kmet, Bizeljska vas 12 in Zaletel Ana, pos. hči, Gržeča vas 17. Krevelj Anton, mali kmet, Rožno 24 in Brili Neža, pos. hči. Rožno 24. Češek Franc, žel. delavec, 2i-garski vrh 26 in Krajnc Ivana, pos. hči. Zigarski vrh 26. Lešnjak Anton, tov. delavec, Veternik 1 in Močnik Jožefa, tov. delavka, Veternik. Veber Janez, delavec. Meten vrh 9 in Brilej Jožefa, pos. hči, Meten vrh 9. Povžun Franc, Retje-Trbovlje in Felicijan Jožefa, Lomno 6. Tavčar Franc,. Javornik 9 in Tomažin Amalija, Gmajna 33.
Vsem novoporočencem želimo obilo sreče!
Seznam oseb
ki so umrli v času od 1. januarja do 15. januarja v območju OLO Krško.
Polovič Jožef, 84 let, Mihalovec 11. Krulc Jožef, 75 let, Št. Lenart 64. Krošelj Ferdinand, 2 mes., Zupelevec 17. Klobučar Henrik, 79 let, Brežice. Bedenk Ana, Brežice 5. Poček Vinko, 17 let, Brežina 33. Pleterski Lovrenc, 76 let, Brežice 43. Zajc Nataša, 4 mes., Kraljevac na Sotli. Ven-glež Katarina, 64 let, Kapele 23. Cerjak Terezija, 88 let, Dečno selo 66. Agrež Neža, 82 let, Blatno 47. Grmovšek Jože, 77 let, Globoko 67. Kostevc Mihael, 60 let. Podgorje 27. Molan Martin, 4 mes., Silo-vec 7. Humar Marjan, 8 mes., Arto 13. Ribič Alojzij, 10 mes., Rovišče 12. Markelj c Terezija, 42 let, Dom onemoglih, Mokrice. Omerza Franc, 76 let, Dom onemoglih Mokrice. Mrak Franc, 83 let, Dom onemoglih, Mokrice. Gerjovič Jožef, 87 let. Dom onemoglih, Mokrice. Ivačič Darinka.
3	mes., Reštanj 35. Bavec Ana, 75 let, Mali Kamen 19. Strmecki Mihael, 83 let, Poklek 7. Vračun Alojzij, 4 leta, Dekmanca
4	Kunst Jožefa, 68 let, Žagaj 11. Gabron Anton, 71 let, Sv. Peter. Rozman Ivan. 22 let, Žagaj 50. Premelč Jožef, 64 let, Gre-govce 5. Hodnik Franc, 51 let, Orehovec. Zarn Jože, 67 let, Kalce Naklo. Zagorc Franc, 52 let, Orehovec. Švalj Marija, 2 leti, Kočarija. Vrtačnik Franc, 83 let, Podgorje 36. Kurnik Janez, 73 let, L6g 42. Ho-dej Rudolf, 51 let, Meten vrh 29. Demač Janez, 1 mes., Zabukovje 1. Pinoza Jakob
| 63 let, Drožanje 29.
0:1, Novak C. : Šteger R. 0:1, Lečnik C.
: Rozband R. 0:1, Kom jan C. : Šestine R. 1:0, Ajzenbaher C. : Merhar R. 0:1, Vetrih C. : Malneršič R. 0:1. Zlasti so bile lepe igre med Modic in Lukič, ki je trajala eno uro in četrt, Petan in dr. Čerin, katero je Petan po dolgotrajni borbi odločil v svojo korist. Zlasti pa je omembe vreden uspeh mladinca Malneršiča, ki je z odločnimi potezami premagal rutiniranega nasprotnika Vetriha iz Celja.
sti Celuloze, ki se je končal neodločeno 4:4.
Rezultati so: Štajner Videm : Korent R. 2:0, 21:14, 21:15, Čurin R. : Štajner V. 2:1, 15:21, 21:18, 21:15, Štajner-Kravos : ču-rin-Korent 2:0,21:19, 21:13, Kravos Videm : Korent R. 2:1, 19:21, 21:16, 21:16, Kravos : Šepec 2:1, 18:21, 21:17, 21:19, Čurin : Kravos 2:0, 21:17, 23:21, Šepec : Rumpret 2:0, 21:14, 21:15, Čurin-Šepec R. : Kravos-Rumpret Videm 2:0, 21:17, 21:12. Najboljši se je izkazal Čurin, ki je vse tekme odločil v svojo korist.
Istočasno se je vršil na kolodvoru dvoboj med. moštvom Kladivarja iz Celja ki je ! nastopal v Zagrebu za državno prvenstvo in mladinskim moštvom športnega društva Razlag v keglanju s končnim rezultatom 154:145 za goste. Rezultat predstavlja sijajen uspeh mladega keglaškega kadra v : Brežicah.
i Popoldne je bila odigrana keglaška tekma med Kladivarjem in prvim moštvom Razlag, ki pa je istotako podlegel premočnemu nasprotniku s 163:149. Pri mladini se je zlasti odlikoval Gerjevič, dočim pri prvem moštvu Florjančič. Od Kladivarja se je izkazal Amon. Zanimivo je, da so mladinci dosegli boljši uspeh kot prvo moštvo.
Popravek.
V	članku »Z uspehi v letu 1948 stopamo z novimi obvezami v tretje leto Titove petletke« se nam je v odstavku: »Zvezna m republiška podjetja so dosegla lepe uspehe«, vrinila neljuba pomota. Pravilno se glasi: Tovarna »Jugotanin« v Sevnici je izpolnila svoj letni proizvodni plan 55 dni pred rokom in ga do konca leta presegla za 19%, istočasno pa dosegla znižanje stroškov polnolastne cene za 29,9%.
Popravek.
V	zadnjem članku »Zadružni domovi« se je vrinila neljuba pomota. Stavek: Meseca maja je bila otvoritev zadružnega doma na Bučki, kmalu za tem v Boštanju, Cerkljah, Dobovi in Pečicah, torej ne v Pišecah, kot je bilo pomotoma tiskano.
Dne 30. januarja 1949 ob 10. uri dopoldne ima v prostorih MLO Mestni odbor RKS Krško svojo letno skupščino z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi elani.
Odbor.
Škodljivci ljudske oblasti
Kljub opominom in kaznim s strani ljudske oblasti, nekateri večji kmetje ne ,uvidijo naše skupne poti, kjer delajo vsi za enega in eden za vse. Ne pripoznajo, da jih je samo še peščica in da s svojim sabotiranjem kažejo nezaupanje do ljudske oblasti, da je vsako rovarjenje zaman. Ne slišijo strojev, ki iz dneva v dan brnijo, ne vidijo delavcev v tovarnah, ki dajejo’ vse sile od sebe, da bi kmetu čim prej olajšali delo z novim modernim orodjem, raje pa poslušajo tajne prišepetalce.
Tako se je zgodilo, da je Jazbec Ana iz Drožanje pri Sevnici, ki ima 21 ha zemlje utajila 12 arov krompirjevih posevkov. Prejela je zasluženo kazen.
Drstvenšek Anton, Metni vrh pri Sevnici, ki ima 50 ha zemlje, ni računal, da naša ljudska oblast vodi kontrolo tudi nad njim ter je preko noči zaklal že prej žigosanega prašiča, težkega 200 do 250 kg. katerega bi moral oddati državi.
Tudi slednji je prejel zasluženo kazen.
KINO
Sevnica * Meška
19. in 20. januarja: 21. in 23. januarja: 26. in 27. januarja 29. in 30. januarja:
2.	in 3. februarja: vetru«.
3.	in 6. februarja: 8. in 10. februarja:
zemlji«.
sov. film »Gavroche«. jugosl. film »Sofka,«. : sovj. film »Marita«. sovj. film »Čapajev«, franc, film »Seme na
sovj. film »Sinova«, slov. film »Na svoji
19. in 20. januarja:
jugoslovanski film Sofka 22. in 23. januarja: sovjetski film
sovj. film Pozdravljena Moskva 25. 26. in 27. januarja:
sovjetski film Na svoji zemlji 29. in 30. januarja: sovjetski film
Moskva — glavno mesto ZSSR.
■----------------------—----:--------TT-----Poed-na številka 2 50 din — Čekovni račun št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: VebleJozica.
Izhaja 14 dnevno. - Mesečna naročnina	Poedina urednlItva Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. - Tiskala Mohorjeva tiskarna v Celju.