Delegatsko glasilo občine Murska Sobota Številka 1 Leto VII 28. januar 1988
VSEBINA 1. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA
VESTNIKA
•	predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo sejo zborov za dne 11. februar 1988;
•	poročilo o delu Skupščine občine Murska Sobota, njenih organov in izvršnega sveta v obdobju 1986 — 1987;
•	predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine M. Sobota v obdobju 1986—1990 v letu 1988;
•	program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1988.
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA
SOBOTA SKLICUJEJO
19.	SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
19.	SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
19.	SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA
Seje bodo
v četrtek, dne 11. februarja 1988, ob 8. uri
v veliki sejni dvorani Skupščine občine M. Sobota
Predsedniki zborov predlagajo naslednji
dnevni red:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij;
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 10. decembra 1987 in potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 29. decembra 1987;
3.	poročilo o delu Skupščine občine Murska Sobota, njenih organov in izvršnega sveta v obdobju 1986—1987;
4.	predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota v obdobju 1986—1990 v letu 1988;
5.	program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1988;
6.	izpolnjevanje referendumskega programa modernizacije cest v letu 1988;
7.	predlog odloka o sprejetju ureditvena zazidalnega načrta za naselje Cankova;
8.	predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju ureditvenega načrta za zdraviliški kompleks Moravske toplice;
9.	predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini M. sobota;
10.	osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta med Mladinsko, Trstenjakovo in Bakovsko ulico ter rezervatom v M. Soboti;
11.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja;
12.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila;
Delegati DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bodo obravnavali
•2., 3., 4., 5., 6., 11. in 12. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3., 4, in 5. točke dnevnega reda je objavljeno v tej številki Delegatskega vestnika.
Gradivo za obravnavo 2., 6., 7., 8., 9. in 10. točke dnevnega reda je posredovano vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij, delovnim skupnostim, ki vršijo funkcijo delegacije ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija kil. točki bo podana na seji.
POROČILO 0 DELU SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA, NJENIH ORGANOV IN IZVRŠNEGA SVETA V OBDOBJU 1986-1987
Poročilo o delu občinske skupščine se nanaša na obdobje od konstituiranja, to je od 14. aprila 1986 do konca leta 1987 in zajema:
—	uresničevanje delegatskih odnosov;
—	* prikaz opravljenega dela občinske skupščine in zborov z delnim prikazom problematike;
—	opravljeno delo delovnih teles s prikazom problematike in nekaterimi usmeritvami;
—	delo Izvršnega sveta s prikazom stanja in problematike;
I.	URESNIČEVANJE DRUŽBENOEKONOMSKIH IN DELEGATSKIH ODNOSOV
Za mandatno obdobje april 1986 do konca leta 1987 je značilno, da je ekonomska nestabilnost iz prehoda v tekoče srednjeročno obdobje postala kljnčen in občutljiv problem našega družbenega razvoja. Celotna družba, vsi njeni organi, predvsem pa delovni ljudje so se srečevali z zaostrenimi gospodarskimi in družbenimi razmerami.
V tem obdobju nismo uspeli zaustaviti negativnih gospodarskih
2 - DELEGATSKI VESTNIK
gibanj, ki so na nekaterih področjih zaskrbljujoča. Take razmere tudi niso obšle naše občine tako, da kljub nekaterim doseženim začetnim uspehom pri spreminjanju materialnih odnosov nismo dosegli načrtovanih rezultatov prestrukturiranja gospodarstva in povečanja družbenega in osebnega standarda. Visoka inflacija je onemogočala stabilnejše gospodarjenje ter zmanjševala motive in ustvarjalne napore delavcev v OZD za doseganje kvalitetnejših sprememb v gospodarjenju in delu.
Vse bolj prihajamo do spoznanja, da so vzroki za visoko inflacijo pretežno v ekonomskem sistemu in ekonomski politiki, pa tudi posledica nerealnega izkazovanja stanja in rezultatov poslovanja ter nedoslednosti pri izvajanju dogovorjene ekonomske politike. Ukrepi za zmanjševanje inflacije pa žal niso dali tistih učinkov, ki so bili ob sprejemanju vsakoletne ekonomske politike napovedani.
V takšnih razmerah smo si v naši občini prizadevali, da bi z delom in našo aktivnostjo tudi v republiški skupščini prispevali k razreševanju bistvenih vprašanj družbenoekonomskega razvoja in usklajevanja skupnih interesov v SR Sloveniji. Zavzemali smo se za uveljavljanje večje vloge kvalitetnejših dejavnikov gospodarjenja in skladnejšega razvoja naše republike kot celote. Zlasti smo opozarjali na prepočasno razreševanje problemov kmetijstva kot naše prednostne dejavnosti, na problematiko izvoza, posodobitve magistralnih cestnih povezav in drugih pomembnih vprašanj.
V zadnjem letu tega mandata so zaradi zaostrenih razmer nastajale konfliktne situacije. Izgube v nekaterih OZD, zaostajanje OD delavcev v družbenih dejavnostih in podobno, so povzročili tudi skaljene medsebojne odnose v posameznih okoljih, tako da smo beležili tudi nekaj protestnih ustavitev dela. S 1. 1. 1987 je bil izrečen ukrep družbenega varstva v DO Platana, zaradi motenj v poslovanju in neu-resničevanja zastavljenih ciljev. Navedene razmere, ki so bile prisotne, so po svoje vplivale na nadaljni razvoj socialističnih samoupravnih odnosov in s tem tudi na hitrejše uveljavljanje delegatskih odnosov.
V obravnavanem obdobju smo precej pozornosti posvetili uveljavljanju in razvijanju delegatskih odnosov. Prizadevali smo si, da je naša skupščina s svojo organiziranostjo, obliko dela in odločanjem zagotavljala širši vpliv delovanja samoupravno organiziranih delovnih ljudi in občanov ter njihovih delegacij pri oblikovanju politike razvoja občine.
Nekatera pomembna vprašanja iz dela republiške skupščine smo uvrščali na dnevne rede sej naših zborov in se tudi na ta način vključevali v podružbljanje delegatskih odnosov. S tem se je najširši krog naših delegatov odločal za stališča, ki smo jih posredovali v republiško skupščino.
Ocenjujemo, da je bilo delo zborov občinske skupščine zadovoljivo. V celoti nismo uresničili ustavne zamisli, da mora biti zbor združenega dela najaktivnejši oz. najpomembnejši zbor delegatske skupščine, pa ne zaradi razredne sestave tega organa, temveč glede na aktivnost. To je bilo posebej evidentno na skupnih zasedanjih vseh zborov, na katerih smo pogrešali večjo aktivnost tega zbora. Kljub temu ugotavljamo, da se je aktivnost zbora združenega dela v primerjavi s prejšnjim mandatnim obdobjem povečala, kar je rezultat boljšega dela večjega števila delegacij, pa tudi večje pomoči, ki jih nudijo poslovodne strukture pri delu delegacij. Poseben problem pa še vedno predstavljajo konference delegacij manjših enot (servisi, trgovina, obrt, razna predstavništva), kjer ni nobene samoupravne organiziranosti, niti družbenopolitičnih aktivnosti. Slaba je tudi udeležba delegatov TZO, kjer pa je eden od razlogov veliko območje, ki ga zajema posamezna TZO, ter velika razstresenost naselij, še posebej na Goričkem delu občine, pa tudi premajhne zavzetosti strokovnih služb.
Aktivnost zbora krajevnih skupnosti je dobra. Iz tega lahko zaključimo, da je interes delegatske baze v zboru krajevnih skupnosti dosti večji tudi za to, ker lahko delovni ljudje in občani na nekaterih področjih (infrastruktura, komunalni problemi) v tem zboru neposredno razrešujejo veliko več za njih pomembnih vprašanj, kot to lahko stori zbor združenega dela, kjer se bistvene odločitve sprejemajo na zvezni in republiški ravni. V tem delegatskem mandatu je bilo več primerov, da so OZD poskušale reševati nekatera vprašanja po najkrajši poti z izvršnimi organi, namesto, da bi šli po redni delegatski poti v zbor združenega dela. Zal je to odraz prakse, ki se prenaša od najvišjih teles federacije in republike navzdol. Z zavestno akcijo vseh subjektivnih sil bo potrebno odpraviti občutek nemoči delegatov, da morajo potrjevati vnaprej določene rešitve in da se odločitve, ki so bistvene za pogoje gospodarjenja sprejemajo na širših ravneh.
Kljub zaostrenim gospodarskim in družbenim razmeram smo si prizadevali, da bi bila občinska skupščina bistveni dejavnik samoupravne in demokratične integracije ter usklajevalec interesov, samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja delovnih ljudi in občanov. Spodbujali smo samoupravno in dohodkovno povezovanje, še posebej, združevanje sredstev za nove naložbe, s katerimi bi odpirali nova delovna mesta.
Zaostrene gospodarske in družbene razmere so dajale določeno usmeritev naši skupščini, izvršnemu svetu in njenim organom. Delo je bilo zahtevno in usmerjeno k naslednjim vprašanjem:
—	pripravi in sprejemu letnih planskih aktov.
—	spremljanju uresničevanja sprejete politike gospodarskega in družbenega razvoja,
—	stabilizacijskim prizadevanjem,
—	izvajanju referendumskega programa,
—	razvoju kmetijstva, gradbeništva, drobnega gospodarstva,
—	mednarodnemu sodelovanju,
—	stanju obrambnih priprav ter drugim vprašanjem.
Naša aktivnost je bila namenjena v glavnem tekočim nalogam, del dolgoročnejših smo odložili za leto 1988.
Iz razgovorov, ki smo jih opravili z vodji delegacij zaključujemo, da je v nekaterih okoljih prisotna slaba povezanost delegacij za zbor občinske skupščine z delegacijami SIS, pa tudi samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Dokaj dobro se v naši skupščini uveljavlja institut »delegatska vprašanja, pobude in predlogi«. To je dokaz, da imajo delovni ljudje in občani zaupanje v delegatsko skupščino in vidijo možnost, da na tak način razrešujejo mnoga vprašanja. V prihodnje bi nekatera vprašanja ali pobude glede na vsebino usmerjali na skupščine SIS.
Pregled udeležbe in aktivnosti delegatov kaže, da je ta najboljša v tistih sredinah, kjer imajo za te naloge zadolžene strokovne kadre, pa tudi tam, kjer so aktivne družbenopolitične organizacije.
Za večjo aktivnost in uspešnejše delo, predvsem zbora združenega dela, moramo priti do spoznanja, da samo z ugotovitvami in ocenami stanja ne bomo spremenili. V sleherni sredini je potrebna temeljita analiza stanja aktivnosti za načrtno in sprotno odpravljanje slabosti v delovanju delegacij.
Za uveljavitev samoupravljanja kot temeljnega odnosa v našem političnem sistemu, so odgovorni vsi delovni ljudje in občani. Posebej odgovorno nalogo pa imajo družbenopolitične organizacije, predvsem sindikat v združenem delu in SZDL v krajevnih skupnostih, katerih uspešnost se mora ocenjevati tudi skozi delo delegacij.
Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja je bil na področju družbenoekonomskega razvoja občine dosežen določen napredek. V letih 1986 in 1987 smo dosegli planirano rast družbenega proizvoda. Industrijska proizvodnja seje povečala za 2 %, kmetijska 3 % in izvoz 10%.
Narodni dohodek (ocena) se je povečal na prebivalca od 1176.000 din na 2707.000 din. Zaposlenost je naraščala po 1,6% letni stopnji, skupno število zaposlenih se je povečalo za 305 delavcev, od tega v gospodarstvu za 200 delavcev.
V združenem delu seje število delavcev od 19.667 leta 1986 povečalo na 19792 v letu 1987, kar predstavlja 30,6% celotnega prebivalstva občine. V letih 1986 in 1987 je bilo za investicije v osnovna sredstva 29 milijard din, od tega v gospodarstvu 68,8 %. Za investicije je bilo v občini namenjeno 11,7 %, od tega v gospodarstvu 7,2 % vrednosti družbenega proizvoda. Zadovoljivi rezultati so bili doseženi v proizvodnji hrane. Povečala se je prireja prašičev od 90032 v letu 1986 na 91865 v letu 1987, pridelek pšenice in koruze ter prireja mleka pa so nekoliko nazadovali. Povečal pa seje pridelek sladkorne pese za 5000 ton.
Dosežena gospodarska gibanja so v večini kazalcev ugodnejša od povprečnih v SR Sloveniji. Zmanjšalo pa se je število OZD, ki so poslovale z izgubo, pa tudi višina izgub. Zaradi zaostrenih razmer se je znižala akumulativna sposobnost gospodarstva. Prepočasi prihaja do prestrukturiranja gospodarstva, primanjkuje nam novih proizvodnih programov in novih delovnih mest.
V tem obdobju je bilo v občini zgrajenih 119 družbenih in 446 individualnih stanovanjskih hiš ter asfaltiranih 34 km cest. Izvedena je bila načrtovana izgradnja vodnogospodarskih, elektrogospodarskih in komunalnih objektov in telefonskega omrežja. V zadnjih dveh letih je bilo vključenih 1940 telefonskih priključkov. Na področju družbenih dejavnosti so bili dograjeni prostori pri OŠ Prekmurske brigade in zaključena dela pri izgradnji večnamenske dvorane pri OŠ Edvarda Kardelja v M. Soboti. Na področju otroškega varstva so bili pridobljeni novi varstveni oddelki v Rakičanu in v M. Soboti. Največjo pridobitev pa predstavlja izgradnja novega kirurškega bloka pri splošni bolnišnici.
Zadnji dve leti so bili tudi doseženi rezultati v izboljšanju materialnega položaja delavcev, zaposlenih v družbenih dejavnostih. Nadaljevali smo s politiko skladnejšega razvoja občine in pospeševali razvoj manj razvitih in obmejnih krajevnih skupnosti, zlasti na področju infrastrukturnih objektov.
H.	DELO OBČINSKE SKUPŠČINE
Občinska skupščina je v skladu z ustavno in statutarno opredelitvijo izvrševala svoje naloge kot najvišji organ samoupravljanja in oblasti v občini. Obravnavala je vprašanja, ki so pomembna za življenje in delo delovnih ljudi in občanov in razvoj občine. Skupščina je svojo funkcijo pretežno izvajala kot organ oblasti in le v manjši meri kot najvišji organ samoupravljanja v občini. V tem obdobju je sprejela 62 odlokov, s katerimi je urejevala vprašanja na določenih področjih, v manjšem številu primerov pa je urejevala vprašanja s priporočili in usmeritvami. Zbori občinske skupščine so usmerjali svoje delo s programom dela, ki je bil zasnovan kot dogovor med občinsko skupščino, družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi interes
DELEGATSKI VESTNIK - 3
nimi skupnostmi. Program dela v letu 1986, predvsem pa v letu 1987, ni bil uresničen. V letu 1987 je bilo več objektivnih vzrokov za neizpolnitev programa dela (toča, obrambne priprave, itd.) nekaj pa tudi subjektivnih. Program dela je bil v obeh koledarskih obdobjih odprt med izvajanjem, kar je dajalo možnost delovnim ljudem in občanom, izvršnemu svetu, družbenopolitičnim organizacijam, delegatom in drugim, da predlagajo obravnavo vprašanj, ki so pomembna za razvoj občine.
Zbori občinske skupščine so v navedenem obdobju obravnavali: — 52 tematskih vprašanj, — 62 odlokov,
— večje število kadrovskih in upravnih vprašanj.
Povečalo se je število normativnih aktov in zmanjšalo število vprašanj, s katerimi občinska skupščina na samoupravni osnovi usmerja življenje in delo v občini.
Občinski statut opredeljuje vprašanja, ki jih občinska skupščina enakopravno obravnava in odloča s skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. V tem mandatnem obdobju je občinska skupščina enakopravno s skupščinami SIS obravnavala 8 vprašanj.
Kot konferenca delegacij so se zbori občinske skupščine vključevali v delo zborov republiške skupščine. Obravnavali so 5 tematskih vprašanj in republiških predpisov, podali predloge za dopolnitve in usmeritve za delo delegatov v republiški skupščini.
Posebnega pomena za kvalitetno delo občinske skupščine, delegacij in vseh drugih subjektov, ki sodelujejo v delu skupščine, je pra-. vočasno in kvalitetno pripravljeno gradivo. Izvršni Svet je bil v večini primerov nosilec priprave gradiva.
Pri obravnavi normativnih aktov smo pogrešali tudi variantne predloge in kvalitetnejše ter razumljivejše obrazložitve.
Delovni ljudje in občani, delegati in drugi subjekti delegatskega odločanja so bili seznanjeni z vsebino vprašanj, ki jih je obravnavala občinska skupščina, z objavljanjem gradiva v Delegatskem vestniku in posredovanjem gradiva vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij. Obveščanje je bilo v veliki večini primerov pravočasno.
Oblike dela zborov skupščine občine so bile različne, vendar pa so močno prevladovala skupna zasedanja vseh zborov.
Predsedstvo skupščine občine si je prizadevalo oblikovati dnevne rede sej po vsebinskih sklopih vprašanj zaradi lažjega obravnavanja in aktivnejšega sodelovanja delegacij in delegatov v delu skupščine. Delno je ta način bil uspešen, v celoti pa se takšen način dela ni dal uveljaviti.
Sprejemanje normativnih aktov v enofaznem postopku se je močno uveljavilo, tudi takrat, ko za takšen način odločanja ni bilo potrebe. Izvršni.svet bo moral pristopiti k pripravi odlokov pravočasno, da se tako izognemo obravnavi teh v skrajšanem postopku. Skrajšani postopek je potrebno uveljaviti v primerih, ko na osnutek odloka delegacije niso dale dopolnilnih predlogov ali drugčanih usmeritev. Uveljavitev takšnega načina dela pa mora izhajati in se oblikovati na sejah zborov.
Sodelovanje občinske skupščine navzven se je odvijalo po že ustaljenih osnovah z občinami Pomurja, pobrateno občino Paračin z obmejnimi okraji v republiki Avstriji, okrajema Kormend in Monošter v LR Madžarski, prijateljskim mestom Ingolstadtom, itd.. Sodelovanje z Monoštrom je šele v začetnem obdobju ter ga je potrebno krepiti, za kar si morajo prizadevati vsi nosilci sodelovanja v občini. Sodelovanje z mestom Ingolstadt dobiva nove oblike, predvsem na področju gospodarskega sodelovanja, katerega pobudnik je bilo Predsedstvo skupščine občine. Prve oblike gospodarskega sodelovanja že tečejo.
Gospodarsko sodelovanje s pobrateno občino Paračin se je močno skrčilo. Sodelovanje v skupnosti slovenskih občin je močno razvito tako v skupščini kot tudi v drugi organih skupščine, vendar skupščina občine posebnih koristi od tega sodelovanja nima.
Sodelovanje v stalni konferenci mest Jugoslavije tako v skupščini kot v organih skupščine je povsem zamrlo.
1.	ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Na volitvah marca 1986 je bilo v 105 TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih izvoljenih 767 delegatov.
Neposredno delegatsko mesto v zboru ima 34 temeljnih delegacij, od tega imata DO Mesna industrija in Splošna bolnica 2 delegatski mesti. Vse ostale organizacije in skupnosti se vključujejo oz. združujejo v 32 konferenc delegacij.
V delovanju konferenc delegacij se pojavljajo problemi, predvsem v tistih konferencah, kjer se povezuje več oddaljenih manjših organizacij. Te težave so zaradi narave dela predvsem v šolstvu (prevozi, nadomeščanja). Težave pa so izrazitejše tudi v konferencah, ki jih oblikujejo poslovne enote z zelo majhnim številom zaposlenih (poslovne enote trgovskih organizacij, predstavništva, servisi).
V obdobju od konstituiranja pa do konca leta 1987 je zbor imel 18 sej. Zbor združenega dela seje kot oblike dela posluževal skupnih zasedanj z zborom krajevnih skupnosti in družbenopolitičnim zborom. Zbor je zasedal ločeno le na 3 sejah.
Zbor je v tem mandatnem obdobju obravnaval 52 tematskih
vprašanj, 62 odlokov, od tega 26 v dvofaznem postopku in 36 v enofaznem postopku. Nadalje je zbor obravnaval 2 družbena dogovora, 25 upravnih zadev in 5 zadev iz republiške pristojnosti. Zbor je opravil 58 volitev, imenovanj oz. razrešitev. V zboru je bilo postavljeno 9 delegatskih vprašanj. Vprašanja, ki so jih delegati postavili, so bila raznolika in so se nanašala na izvajanje melioracij, na prevoze učencev v šolo, zaposlovanje v negospodarstvu, vzdrževanje oz. posodabljanje cest in na druge probleme.
Udeležba in aktivnost DELEGATOV ZZD ni zadovoljiva. Predvsem zaskrbljuje podatek, da se je 13 delegacij oz. konferenc delegacij udeležilo samo polovico oz. še manj sklicanih sej zbora.
Povprečna udeležba delegatov na sejah ZZD znaša 51 delegatov ali 72,4 %. Največ je bilo na seji prisotnih 67 delegatov, najmanj pa 37. Ena seja zbora proti koncu zaradi predčasnih odhodov delegatov ni bila sklepčna.
Najboljša udeležba delegatov je iz naslednjih delegacij in konferenc delegacij: Mura, Mesna industrija, KG Rakičan, Agromerkur, Int.es, Potrošnik, Panonija, Moravske toplice, OVIZ, Vzgojno varstvena organizacija. Zavod za časopisno in radijsko dejavnost, Zdravstveni dom, Pomurske lekarne, Skupnost pokoj, in invalid, zavarovanja, TZO Beltinci, Uprava SO in UJV. Konferenca delegacij SDK je bila prisotna na vseh sejah.
Izredno slaba udeležba na sejah ZZD je iz naslednjih delegacij: KZ Panonka, Temelj Cankova, Graditelj Beltinci, KŠC, TZO M. Sobota, TZO Cankova, TZO Martjanci, TZO Prosenjakovci. Konferenca delegacij Agrotehnike, kjer so združene poslovne enote raznih trgovskih in drugih organizacij ni delegirala svojega delegata še na nobeno sejo.
Aktivnost delegatov v ZZD ni bila v celotnem obdobju primerna in zadovoljiva. Delegati iz večine delegacij in konferenc delegacij sorazmerno pasivno spremljajo delo ZZD. Le na nekaterih sejah je bila aktivnost delegatov večja. Ugotavljamo, da so večjo aktivnost kazali delegati ob obravnavi določenih tematskih vprašanj, manj pa so se vključevali v obravnavo normativnih aktov, predvsem tistih, ki zadevajo le določeno področje,
V razprave so se največkrat vključili delegati iz naslednjih delegacij in konferenc delegacij: Zavod za ekonomiko in urbanizem (14 x), Mura (7 x), OVIZ (6 x ) Mesna industrija (5 x ), Zdravstveni dom in Skupnost za zaposlovanje (3 x). 37 delegacij oz, konferenc delegacij v tem mandatnem obdobju ni sodelovalo v razpravah na sejah zbora.
Da bi ugotovili vzroke za neaktivnost delegacij in konferenc delegacij, je predsedstvo skupščine sklicalo ob koncu meseca novembra 1987 razgovore z vodji delegacij, vodji konferenc delegacij ter z delovnimi skupnostmi, ki Vršijo funkcijo delegacije.
Udeležba na sklicanih razgovorih je bila izredno slaba in so se jih udeležili predvsem vodje delegacij in vodje konferenc delegacij, pri katerih je aktivnost in udeležba dobra oz. zadovoljiva. Ugotavljamo, da je aktivnost večja v tistih delegacijah oz. konferencah delegacij, ki so deležne pomoči in pozornosti strokovnih služb, vodilnih delavcev in družbenopolitičnih organizacij v lastni sredini.
2.	ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zbor krajevnih skupnosti ima 42 delegatskih mest; vse krajevne skupnosti imajo v zboru eno delegatsko mesto. Na volitvah v letu 1986 je bilo v krajevnih skupnostih izvoljenih 388 delegatov.
Zbor je imel v obravnavanem obdobju 18 sej. Sej zbora seje povprečno udeležilo 29 delegatov ali 69 %, kar je najslabša udeležba vseh dosedanjih mandatnih obdobij. Največje na eni seji bilo prisotnih 38 delegatov, najmanj pa 23 delegatov.
Vseh sej zbora krajevnih skupnosti so se udeležili delegati krajevnih skupnosti: Bakovci, Bogojina, B. Kidrič M. Sobota, Partizan M. Sobota, Prosenjakovci in Tešanovci.
Delegat krajevne skupnosti Ižakovci se ni udeležil nobene seje. Slaba je bila udeležba delegatov krajevnih skupnosti: Lipa (2 x), Gančani (3 x), Hodoš in Krog (5 x), Čepinci, Gederovci in Kuzma (7 x).
Povprečno so na seji razpravljali 4 delegati: največje na eni seji razpravljalo 18 delegatov. Na dveh sejah delegati v razpravah niso sodelovali.
V zboru je bilo postavljenih 31 delegatskih vprašanj. Po vsebini seje kar 14 vprašanj nanašalo na ureditev oz. posodobitev cest. Na 3 delegatska vprašanja odgovori še niso bili dani.
Načelo zamenjljivosti delegatov je bilo v nekaterih delegacijah dosledno upoštevano, v nekaterih pa le delno.
3.	DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
V tem mandatnem obdobju je zbor imel 18 delovnih sej na katerih, je obravnaval 51 tematskih vprašanj, 7 odlokov, nekaj izvolitev in razrešitev ter upravnih vprašanj. Skupščinsko tematiko je zbor obravnaval v 14 primerih na skupnem zasedanju z zborom združenega dela in zborom krajevnih skupnosti.
Udeležba delegatov na sejah ni bila zadovoljiva. Največ je bilo na seji 28 delegatov in najmanj 16 (na 3 sejah). Povprečna udeležba na sejah je znašala 20 delegatov ali 66,6 %. Udeležba delegatov na se-
4 - DELEGATSKI VESTNIK
jah je slabša kot v prejšnjih mandatnih obdobjih. Vseh sej se je udeležil le 1 delegat.
Aktivnost delegatov družbenopolitičnega zbora na sejah je bila samo v povprečju primerna, ne pa individualno.
Na vseh sejah so delegati sodelovali v razpravah 112 krat, povprečno so na eni seji razpravljali 4 delegati, 7 delegatov ni bilo aktivnih v tem mandatnem obdobju.
HI. DELO IZVRŠNEGA SVETA
1.	UVOD
Ob prevzemu mandata v letu 1986 je izvršni svet prišel v situacijo, da je opravil zaključne aktivnosti na sprejemu srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, katere pa so v svoji vsebini in začrtanih razvojnih poteh pripravili naši predhodniki. Osnove, na katerih so temeljili ti planski dokumenti, so seveda izhajale iz takratnih predpostavk in ocen gospodarske situacije in na njih slonečega razvoja. Ta situacija in predpostavke razvoja pa so bile bistveno bolj optimistične od dejanskih možnosti razvoja gospodarstva v zadnjih dveh letih v celotnem gospodarstvu države, republike in seveda tudi občine. Enako velja za resolucijo za leto 1986. Pri zastavljanju politike razvoja, v smislu realizacije zastavljenih srednjeročnih planskih ciljev, je izvršni svet posvetil največjo pozornost razvoju gospodarske osnove. Slabšanje splošne gospodarske situacije nas je prisililo, da smo morali postavljati naš razvoj v nekoliko ožje okvire in predvsem na lastne sile ter možnosti. Tako je smer razvoja dejansko bila zastavljena v tista področja, kjer imamo neke svoje lastne prednosti. To je predvsem kmetijstvo ter na njem temelječa predelovalna industrija, turizem, drobno gospodarstvo in seveda prehod obstoječe gospodarske strukture v večjo tehnološko in dohodkovno učinkovitost. Pri tem nismo zanemarili tudi možnosti prenosa določenih proizvodenj iz slovenskega gospodarskega prostora, s tem, da smo še zavedali, da je v slabšanju gospodarske situacije, in z izločitvijo občine M. Sobota iz manj razvitih območij v Sloveniji, za to relativno malo možnosti. Kot bistveni pogoj za uresničitev takšnega razvoja, je izvršni svet postavljal tudi zasuk v kadrovski in štipendijski politiki, katerega morajc narediti OZD v občini, če želimo tolikokrat deklariran razvoj na lastnih silah tudi uresničiti.
Na žalost so se v gospodarstvu v teh prizadevanjih iz dneva v dan pojavljale vedno nove ovire, ki so izhajale iz hitro slabšajoče se gospodarske situacije in vedno novih ukrepov ekonomske politike, katere so sprejemali ustrezni državni organi v želji, da te negativne trende zaustavimo. Ti ukrepi pa so imeli dostikrat prav nasprotni učinek. V tem procesu stalno večjega administriranja se je izvršni svet moral v vedno večji meri obremenjevati s področjem delitve dohodka in osebnih dohodkov, problematiko reševanja situacije zaradi omejevanja skupne porabe in proti koncu lanskega leta tudi že z direktnimi administrativnimi posegi na področju cen. Če k temu dodamo še obveznosti na področju obrambnih priprav in elementarno nesrečo, ki smo jo doživeli sredi lanskega leta, potem lahko ugotovimo, da so bile sile izvršnega sveta v veliki meri razbite in preusmerjene iz osnovnih nalog, ki smo si jih zadali. Kljub vsemu pa je bil storjen določen napredek predvsem na področju dviga tehnološke in deloma tudi dohodkovne učinkovitosti gospodarstva v občini. Dosežena so bila bistvena vlaganja v tehnološko posodobitev večine OZD, še posebej pa v Muri, Tovarni mlečnega prahu, Panoniji, Pomurskem tisku, Agro-merkurju, TOZD Beltinki in TOZD Oprema in orodja Rogašovci in ta proces se nadaljuje. Postavljene so bile tudi osnove:
—	za izgradnjo blagovno transportnega centra, v povezavi z Javnimi skladišči Ljubljana
—	za izgradnjo obrtne cone za razvoj proizvodne obrti
—	za izgradnjo novih hotelskih in zdraviliških kapacitet v Moravskih toplicah.
Te zadeve so stvar realizacije v letošnjem letu, s tem, da nas pri razširitvi hotelskih kapacitet v Moravskih toplicah čaka še veliko naporov pri zapiranju finančne konstrukcije, kjer bo potrebno peljati postopek združevanja sredstev v okviru gospodarstva občine. Toliko bolj pomembno je, da OZD pristopijo k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za nove naložbe.
Na področju štipendijske politike je bil dosežen določen napredek v povečanju števila štipendij, vendar z njim ne moremo biti zadovoljni, če želimo uresničiti razvojne cilje z opiranjem na lastne sile. OZD se morajo zavedati, da razvoja brez kadrov ni in mi smo tega razvoja še kako potrebni. Kadra nam ne bo dal nihče, če si ga s svojim pristopom sami ne priskrbimo. Izvršni svet se je veliko angažiral na vzpostavitvi pogojev za normalno potekanje regulacij, meliorac ij in komasacij. V začetku mandata je na tem področju bilo veliko težav, saj smo bili s pripravo dokumentacije v precejšnjem zaostanku. Pri načrtovanju in izvedbi teh posegov v prostor, pa bo v bodoče potrebno z večjim poudarkom obravnavati vse uporabnike prostora s ciljem, da ohranimo čimvečjo kvaliteto tega prostora.
Nerazvitost celotne gospodarske infrastrukture izven mesta M. Sobota je zahtevala precejšnje angažiranje izvršnega sveta in to tako na sanaciji kritičnih zadev na posameznih področjih, kakor tudi na zagotavljanju pogojev za posodabljanje ali izgradnjo novih objektov. Izvršni svet pri tem ugotavlja, da v SIS oz. OZD, zadolženih za posa
mezno področje infrastrukture, ni zadosti aktivnosti za reševanje te pereče problematike. Reševanje infrastrukture (ceste, energije, PTT zmogljivosti, vode) na Goriškem je izrednega pomena za to, da bomo obdržali ljudi v teh obmejnih krajih, ki že zaradi svoje oddaljenosti od centra nimajo enakih pogojev za gospodarjenje in razvoj.
Eno od pomembnih področij dela in prizadevanj izvršnega sveta je bilo tudi področje ekologije. Kljub resolucijskim zadolžitvam za nosilce dejavnosti, ki ekološko obremenjujejo okolje, na tem področju nismo dosegli pomembnejših rezultatov. To področje bo v prihodnje potrebno bistveno bolj obvezujoče opredeliti in vztrajati na sanaciji razmer. Izgradnja HE na Muri, kot eden bistvenih posegov v prostor, je bila odložena. Realizacija tega projekta, v obliki pretočnih ali akumulacijskih HE, bo odvisna od ovrednotenj posameznih rešitev v okviru krajinske zasnove, ki je v izdelavi.
Družbene dejavnosti so bile zelo pogosto na dnevnem redu sej izvršnega sveta, kar seveda ni presenečenje, če upoštevamo slabšanje gospodarske situacije, restriktivni pristop v financiranju in vse interventne predpise, ki so za to področje bili sprejeti. Situacija v teh dejavnostih bo ob isti politiki postala nevzdržna. Nemogoče je namreč uskladiti stalno realno zmanjševanje sredstev, ob istočasnem vzdrževanju programov in pravic v teh dejavnostih na istem nivoju ali pa celo s tendenco širitve. Kljub vsem težavam smo skupaj z ustreznimi SIS uspeli zagotoviti delovanje vseh teh področij brez bistvenih pretresov.
Izvršni svet se je seveda ukvarjal tudi z vsemi ostalimi zadevami, za katere je, po statutu občine in drugih aktih, pristojen.
V obravnavanem obdobju je Izvršni svet imel 61 rednih ter 8 izrednih sej. Skupno je obravnaval 459 točk dnevnega reda ter sprejel 356 sklepov, 2 resoluciji, dolgoročni in Družbeni plan občine, 53 ugotovitev, stališč, priporočil in predlogov. 69 krat je Izvršni svet obravnaval različne osnutke in predloge odlokov, izdal 23 odredb in obravnaval vrsto družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Poleg tega je obravnaval precej tematskih vprašanj, zakonov in drugih samoupravnih aktov iz pristojnosti Skupščine SR Slovenije. Stališča, ugotovitve in predlogi do teh vprašanj so bili posredovani skupinam delegatov za delegiranje v zbore republiške skupščine ter jim pomagali pri njihovem odločanju.
2.	PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA IN DRUŽBENEGA PLANIRANJA
Največji del aktivnosti na področju gospodarstva je Izvršni svet namenil tekočemu spremljanju gospodarskih gibanj in uresničevanju nalog iz letnih resolucij.
Trimesečno je analiziral finančne rezultate OZD gospodarstva, gibanja skupne in splošne porabe ter ocenil doseganje resolucijskih ciljev.
Zelo podrobno je analiziral izvajanje usmeritev iz družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka ter izvajanje interventnih ukrepov na področju osebne porabe. Sproti je opozarjal posamezne OZD na ugotovljena neskladja v delitvi dohodka in zahteval dosledno spoštovanje sprejetih usmeritev. Rezultat teh aktivnosti je pomenil, da po zaključnem računu za leto 1986 v občini nismo imeli težav v smislu prekoračitev pri izplačilih OD v posameznih TOZD oziroma DO. V letu 1987 je bila ta naloga prenešena na Odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora.
O doseženih gospodarskih gibanjih ter izvajanju resolucije in usmeritev pri razporejanju dohodka za osebne dohodke je IS redno seznanjal Skupščino občine.
Po analizi rezultatov poslovanja gospodarstva občine M. Sobota za prvo polletje 1986 je izvršni svet, na podlagi ugotovitev komisije za spremljanje sanacijskih programov OŽD gospodarstva, podrobneje proučil položaj DO, ki so poslovale z izgubo. Izvršni svet je že pred izkazanimi rezultati za 9 mesecev ugotovil izredno težko stanje v DO Platana in se na podlagi sprotnega spremljanja poslovanja DO Platana konec leta 1986 odločil, da predlaga zborom občinske skupščine uvedbo ukrepa družbenega varstva.
Poleg sprotnega analiziranja v DO Platana, intenzivnih razgovorov s SOZD Slovenijales in reševanja kadrovske problematike v smislu sestave ZKO Platana, je izvršni svet namenil veliko aktivnosti iskanju možnosti prestrukturiranja dela proizvodnega programa v tej DO. Rezultat teh prizadevanj je bil dogovor z DO Elan o prenosu proizvodnje tekaških smuči v DO Platana, ki pa zaradi kasnejših drugačnih interesov Elana ni bil realiziran.
Od samega začetka delovanja se je izvršni svet aktivno vključil v iskanje možnosti za prenos novih proizvodnih programov v občino M. Sobota in v ta namen povezal DO Panonija z Metalno Maribor, s ciljem skupnega razvoja novega proizvodnega programa. Zaradi odpovedi tretjega partnerja do realizacije sicer še ni prišlo, vendar so se odprle večje možnosti sodelovanja med organizacijama.
V cilju vključitve večjega števila gospodarstvenikov občine M. Sobota v iskanje novih proizvodnih programov in pomoči izvršnemu svetu pri izdelavi predlogov nadaljnjega razvoja, je izvršni svet imenoval komisijo za gospodarski razvoj občine M. Sobota. Glede na to, da so člani komisije poslovodni delavci v posameznih DO in obreme-
DELEGATSKI VESTNIK - 5
njeni s problematiko v svojih DO, na videz rezultati komisije v začetku niso bili dovolj otipljivi. Aktivnost posameznih članov komisije pa se je kasneje pokazala kot pomembna in je pričakovati, da nadaljnja aktivnost komisije oziroma posameznih članov lahko predstavlja potencialne možnosti, predvsem pa pomoč izvršnemu svetu za oblikovanje smeri razvoja. Z enakim ciljem so potekali skozi vse obdobje razgovori z vodstvi posameznih DO oziroma na nekoliko sklicanih razgovorih z direktorji DO v M. Soboti.
IS se je vključeval v razprave o osnutkih zvezne in republiške resolucije ter analize izvajanja srednjeročnega plana SR Slovenije v letih 1986 in 1987. Prav tako je obravnaval še vsa druga vprašanja s področja gospodarstva, ki so bila v obravnavi na republiški skupščini.
Po izdelavi in sprejetju predloga resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota za leto 1987 je izvršni svet svoje aktivnosti podredil uresničevanju opredeljenih ciljev. Zaostrovanje gospodarske situacije in vedno nova zakonska regulativa, s katero so zvezni organi usmerjali gospodarstvo, je v veliki meri zmanjšala možnosti za realizacijo resolucijskih ciljev. Izvršni svet Skupščine občine M. Sobota je od začetka delovanja do konca leta 1987 vodil razgovore z 19 DO izven regije o možnosti prenosa proizvodnih programov. Pri tem so se izkazali trije osnovni problemi: V večini primerov se je izkazalo, da smo v preteklosti v občini pozabili na kadrovsko politiko in trenutno kadrov močno primanjkuje. Drugi problem je v tem, da mesto M. Sobota nima statusa manj razvitega območja in s tem investitorji tudi niso deležni ustreznih bonitet, manj razvite KS v občini pa niso dovolj interesantne za investitorje izven regije, predvsem zaradi infrastrukture. Kot tretje pa je dejstvo, da se v današnjih kriznih časih tudi na videz močne DO ukvarjajo pretežno z lastnimi tekočimi problemi in so se trenutno zmeraj manj pripravljene pogovarjati o širitvi kapacitet in to celo o dislociranih obratih.
Situacija v DO Platana, ki je nedvomno rezultat nekajletne neustrezne poslovne in kadrovske politike v tej DO in tudi prepoznega vključevanja družbenopolitične skupnosti, je tudi skozi celo leto 1987 terjala od izvršnega sveta ogromno napora. Izvršni svet je skupaj z ZKO Platana s stalnimi aktivnostmi z neposrednim sodelovanjem uspel v letu 1987 kolektiv obraniti pred likvidacijo, vendar kljub vsemu angažiranju o sanaciji še ni možno govoriti. Se naprej tečejo velika prizadevanja, da se likvidacija prepreči. Med letom je prišlo v ZKO Platana do več kadrovskih sprememb, do največjih pa ob koncu leta pri sestavi ZKO, ki bo vodil DO do konca aprila 1988. Kljub vsem pozivom je pri reševanju kadrovske problematike izvršni svet ostal povsem osamljen, kar je terjalo dodatne aktivnosti.
Veliko pozornosti je izvršni svet namenil tudi spremljanju položaja v DO Temelj in vodstvu te DO v okviru možnosti nudil ustrezno pomoč. Enako velja za TOZD Blisk po odločitvi, da se izloči iz DO Panonija, kljub opozorilom izvršnega sveta na možne negativne posledice. Sicer pa je izvršni svet aktivno sodeloval tudi pri ostalih izvedenih ali pa nameravanih organizacijskih spremembah v DO Certus, VGP in Cestnem podjetju.
Izvršni svet je del aktivnosti, in jih bo v prihodnje še več, usmeril v ugotavljanje možnosti za nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva. Pri tem želi izvršni svet čimtesneje sodelovati z Obrtnim združenjem, Obrtno zadrugo in MGZ za Pomurje. Rezultati prizadevanj za vzpostavljanje ugodnejših pogojev za razvoj obrti so predvsem v stimula-tivnejših pogojih za razvoj zahtevnejših proizvodov in proizvodnji za izvoz, opredeljenih v Odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti in pripravah za izgradnjo obrtne cone, za kar bodo ustvarjeni pogoji v prvi polovici leta.
V zadnjem letu in pol je izvršni svet namenil veliko pozornost oskrbi tržišča in oblikovanju blagovnih rezerv, ter možnostim nadaljnjega razvoja turizma. V ta namen je izvršni svet tudi pristopil k sofinanciranju raziskovalno-razvojnega programa: oblikovanje turistične ponudbe in izdelava zasnove dolgoročnega razvoja turizma v Pomurju in tekoče spremlja nastajanje tega programa, žal z ugotovitvijo, da so aktivnosti v zamudi.
Poleg ostalih resolucijskih ciljev je izvršni svet veliko pozornosti namenil tudi možnosti združevanja sredstev gospodarstva občine M. Sobota za nove naložbe. V ta namen je izvršni svet že v maju 1987 pripravil osnutek sporazuma za združevanje sredstev, ki ga je večkrat obravnavala tudi komisija za gospodarski razvoj in je bil predmet obravnavane tudi na sestankih direktorjev. Kasnejši odziv v času obravnave osnutka sporazuma pa je bil izredno skromen, tako, da je izvršni svet bil prisiljen predlog sprejeti šele v mesecu decembru 1987.
V mesecu maju 1987 je izdelal poročilo o uresničevanju politike pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja v SR Sloveniji v letu 1986 v občini Murska Sobota in na neuresničevanje sprejetih usmeritev opozoril ustrezne republiške organe.
Zborom občinske skupščine je bila junija 1987 predložena informacija o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o gradbeni dejavnosti v občini ter poročilo o uresničevanju stališč o obmejnem sodelovanju občine M. Sobota s sosednjimi državami.
IS je obravnaval vse predloge novih investicij OZD in skupnosti iz občine ter dal svoje mnenje o upravičenosti naložb in njihovi usklajenosti s planskimi dokumenti.
V skladu z interventnimi ukrepi je IS sprejel tudi vrsto predpisov s področja cen v pristojnosti občine.
IS je obravnaval še vrsto drugih informacij in vlog OZD oz. skupnosti ter osnutkov in predlogov zakonov, sporazumov in dogovorov ter nanje dajal svoja stališča.
Na podlagi dosedanjih aktivnosti in ugotovljenih možnosti izvršni svet pripravlja resolucijo o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota za leto 1988. Kontakti, ki jih izvršni svet vzdržuje z velikim številom DO izven regije, nakazujejo določene možnosti, in je izvršni svet ponudil določene proizvodne programe v letu 1987 v DO Platana in Blisk, vendar je iluzorno pričakovati, da jih bomo pridobili zastonj. V vseh primerih se je pokazalo, da je odškodnina za program previsoka ali pa program terja prevelika investicijska vlaganja. Očitki, da novih programov izvršni svet ni uspel najti, torej niso upravičeni, vendar pri tem prepogosto pozabljamo na lasten razvoj in lastne možnosti. Izvršni svet bo v bodoče nadaljeval aktivnosti za eventualni prenos programov iz razvitejših regij, vendar bo večji pritisk vršil na domače nosilce razvoja, da obstoječe možnosti izkoristijo.
3.	KMETIJSTVO
Na področju kmetijstva in gozdarstva je ob začetku tega mandata bil ustanovljen novi upravni organ, to je Komite za kmetijstvo in gozdarstvo. Izvršni svet je oblikoval in sprejel potrebne sklepe in akte za ustanovitev in delovanje komiteja.
Pogoji gospodarjenja v kmetijstvu so se v zadnjih letih še poslabšali. Neugodne cenovne razmere so razvoj določenih panog (živinoreje) v celoti zavrle. Za kmetijstvo nesprejemljivi krediti so zaustavili vsa investicijska vlaganja, ohranjajo se le vlaganja v urejanje kmetijskih zemljišč, kjer pretežni del sredstev zagotavlja Zveza vodnih skupnosti. Na tem področju je prihajalo do številnih zastojev in težav. V to problematiko seje aktivno vključeval izvršni svet, ki je sprejel določene pobude, konkretne zaključke in zadolžitve za odpravo težav. Pri tem seje povezoval tudi z Območno vodno skupnostjo Mura v M. Soboti ter z ustreznimi resornimi, organi v republiki.
Izvršni svet je tekoče spremljal programe urejanja kmetijskih zemljišč z vsakoletno obravnavo poročil o melioracijah in komasacijah. S sprejetimi sklepi je naložil predvsem investitorju naloge, ki se nanašajo na odpravo pomanjkljivosti. Usklajeno s programom je brez zadržkov sprejemal ustrezne odloke o uvedbi melioracij (za 22 k. o.) in odločbe za uvedbo komasacij (za 10 k. o.). Na področju urejanja kmetijskih zemljišč je zaradi pomanjkanja vzdrževanja skupnih melioracijskih objektov na melioriranih zemljiščih Izvršni svet predlagal sprejem »odloka o združevanju sredstev za vzdrževanje skupnih melioracijskih objektov«, na osnovi katerega so doseženi pričakovani začetni cilji, ki zagotavljajo popolno izvedbo vzdrževalnih del v naslednjih letih.
Za navedene zemljiške ureditve je izvršni svet preko komiteja za kmetijstvo in gozdarstvo povezan s Kmetijsko zemljiško skupnostjo in skupnostjo za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
Izvršni svet je obravnaval in sprejemal letne programe in poročilo o realizaciji programov skupnosti. Prav tako je sodeloval pri ustanavljanju Samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe.
Na področju pridelave oz. proizvodnje v kmetijstvu se je izvršni svet soočal s težavami, ki so izhajale predvsem iz cenovnih nesorazmerij, sodeloval je pri oblikovanju stališč, s katerimi bi se naj po sprejemu na republiški skupščini izboljšal nevzdržen položaj v kmetijstvu.
Izvršni svet je tekoče spremljal realizacijo družbeno organizirane proizvodnje hrane, sprejemal je programe jesenskih in spomladanskih setev na družbenem in v zasebnem sektorju ter obravnaval letna poročila o odkupu vseh pomembnejših pridelkov v kmetijstvu in se pri tem zavzemal za izpolnitev predvidene proizvodnje.
Na nedoseženo rast kmetijske prizvodnje in delno odstopanje v realizaciji na področju gozdarstva so v veliki meri vplivale naravne katastrofe in druge škode; v največji meri toča in neurje v letu 1987 in radioaktivno sevanje, toče z neurji v letu 1986 ter poplave, divjad, pozebe itd. Izvršni svet je sproti obseg vsake posamezne škode obravnaval, ugotavljal razloge in odgovornost za nastanek škode in sprejemal sklepe in programe za ublažitev in odpravo posledic. Istočasno je sprejel zahteve in stališča za učinkovitejše preventivno delovanje in preprečevanje nastajanja škod. V letu 1987 je izvršni svet po katastrofalni ujmi zahteval celovito analizo o neučinkovitem delovanju obrambnega sistema proti toči za severovzhodno Slovenijo, in skupno z ostalimi izvršnimi sveti v Pomurju, predlagal izpolnitev obstoječega obrambnega sistema tako, da bo delovanje zanesljivejše (zgraditev dodatnega radarskega centra, vključitev letalske obramhe . . .). Po katastrofalni ujmi v letu 1987 seje izvršni svet aktivno vključil v ocenjevanje škode, v oblikovanje ustreznih poročil in sanacijskih programov. Aktivnosti izvršnega sveta v koordinaciji za OZD in ocenjevalnimi komisijami ter z ustreznimi republiškimi organi so zagotovile možnosti hitrega in učinkovitega ter postopnega izvajanja sprejetih sanacijskih ukrepov.
Izvršni svet je s pomočjo ostalih dejavnikov in širše družbenopolitične skupnosti Slovenije uspel omiliti posledice do takšne mere, da
6 - DELEGATSKI VESTNIK
so vzpostavljeni pogoji za preprečitev zmanjšanja proizvodnje v kmetijstvu, prizadeta infranstruktura pa bo ustrezno sanirana. Kljub priznanjem za uspešno izvedene aktivnosti pa je neobhodno, da sleherni dinar smotrno uporabimo in temu bo izvršni svet v letu 1988 posvetil vso pozornost.
Na področju nastajanja drugih škod v kmetijstvu so bila prav tako na izvršnem svetu obravnavana poročila in sprejeti sklepi za ublažitev, povrnitev in preprečitev škod.
Škodo po divjadi izvršni svet obravnava ob sprejemanju letnih lovsko gojitvenih načrtov in realizaciji sprejetih načrtov. Stališče izvršnega sveta je, da morajo biti interesi kmetijstva in lovstva usklajeni, nastale škode pa medsebojno poravnane.
4.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
V obravnavanem obdobju so družbene dejavnosti delovale pod vplivom in v odvisnosti vedno bolj zaostrenih in neugodnih gospodarskih razmer ter interventnih zakonov o omejevanju razpolaganja in porabi družbenih sredstev in s tem tudi sredstev skupne porabe za družbene dejavnosti. V takih razmerah je izvršni svet posebno pozornost in aktivnost namenjal tekočemu spremljanju, usklajevanju in razreševanju problematike financiranja letnih programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. V ta namen je skrbel za tekoče usklajevanje letnih bilanc skupne porabe v občini z doseženimi gospodarskimi gibanji in resolucijskimi opredelitvami ter interventnim zakonom in po potrebi predlagal skupaj-s SIS spremembe prispevnih stopenj.
Ob tem je izvršni svet sproti spremljal programe in poslovanje SIS oziroma izvajalskih organizacij družbenih dejavnosti ter se vključeval v razreševanje prisotnih problemov dejavnosti in financiranja na posameznih področjih. Zaradi specifičnosti, zlasti glede obsega uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva in nastajanja večjih stroškov, prihaja pri izvajanju letnih programov do največjih odstopanj v zdravstvu. Prav razreševanju te problematike je bila namenjena posebna aktivnost.
Ob razpravah o periodičnih in letnih analizah poslovanja SIS in izvajalskih organizacij družbenih dejavnosti je bila namenjena posebna skrb gibanju materialnih stroškov, osebnih dohodkov delavcev ter uresničevanju usmeritev resolucije na področju skupne porabe. V zvezi s tem je izvršni svet sproti opozarjal vse porabnike na dosledno izvajanje resolucijskih določil ter na racionalno in smotrno porabo sredstev ter izvajanje stabilizacijskih programov in kvaliteto dela ter učinkovito delovanje.
Poleg poslovnih poročil in spremljanja poslovanja je izvršni svet obravnaval še naslednja vprašanja: problematiko usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja mladih, izvajanje stališč in usmeritev o stanju in problematiki Romov, štipendiranje v občini, informacijo o dejavnosti doma oskrbovancev v Rakičanu in druga vprašanja. O obravnavanih vprašanjih je izvršni svet sprejel tudi stališča in predloge za razreševanje odprtih vprašanj in prisotnih problemov. Ta stališča so bila posredovana ustreznim organom in organizacijam oziroma predlagana zborom občinske skupščine za tematska vprašanja, ki so bila obravnavana na skupščini.
Izvršni svet je tudi sproti spremljal in sodeloval pri uresničevanju referendumskega programa investicijskih naložb na področju izgradnje šolskih objektov in modernizacije cest v občini v tekočem srednjeročnem obdobju. Vključeval se je in sodeloval v akcijah za združevanje'sredstev in pri reševanju finančne problematike izgradnje nove kirurgije.
Izvršni svet je obravnaval predloge in sodeloval pri aktivnostih za združitev Srednje zdravstvene šole v Rakičanu s Srednješolskim centrom oz. Srednjo družboslovno in ekonomsko šolo v M. Soboti. Obe predlagani varianti pa sta bili odklonjeni v šolah, s katerima bi se naj združila zdravstvena šola.
V letu 1986 je izvršni svet usmerjal aktivnost in sodeloval pri usklajevanju srednjeročnih planov samoupravnih nosilcev planiranja v družbenih dejavnostih.
V okviru izvršnega sveta je bila v lanskem letu izdelana analiza primerljivosti osebnih dohodkov delavcev negospodarstva z gospodarstvom v občini, na osnovi katere se izvaja usklajevanje osebnih dohodkov v OZD in delovnih skupnostih družbenih dejavnosti.
Izvršni svet seje tudi vključeval v obravnavo republiških poročil, analiz in drugih materialov ter zakonov in sprememb zakonov s področja družbenih dejavnosti; do njih zavzemal svoja stališča, dajal pripombe in predloge ter jih posredoval delegatom za republiško skupščino.
Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja se je izvršni svet vključeval v usklajevanje in dogovarjanje razmestitve vzgojnoizo-braževalnih programov v Pomurju, s predlogi za ohranjanje dosedanjih programov, oziroma povečanje obsega izobraževanja na V. zahtevnostni stopnji.
Na'področju zaposlovanja in kadrovske politike je izvršni svet obravnaval: letno bilanco zaposlovanja v občini in spremljal uresničevanje planov zaposlovanja; izvajanje sporazuma o štipendijski politiki; akcijski program za razreševanje problematike na področju usmerjenega izobraževanja in zaposlovanja ter obravnaval uresniče
vanje družbenega dogovora o kadrovski politiki pri kadrovanju individualnih in kolegijskih poslovodnih organov v občini.
Na področju štipendiranja se je v lanskem letu v občini nekoliko povečalo število kadrovskih štipendij, vendar je teh še razmeroma malo,tako, da se še vedno velika večina štipendij podeljuje iz združenih sredstev.
Izvršni svet je, ob obravnavi navedenih tematskih vprašanj, sprejemal ustrezna stališča in predloge za razreševanje prisotnih težav in problemov in jih posredoval pristojnim organom ter zborom skupščine občine v sprejem.
5.	URBANIZEM, GRADBENIŠTVO, KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE
Izvršni svet je v tem času namenil največ pozornosti urejanju prostora in varstva okolja.
Skupščini občine je predlagal v sprejem dolgoročni plan občine in srednjeročni družbeni plan za obdobje 1986—1990. Oba akta je skupščina sprejela, vendar pa dolgoročnega plana še ni potrdila komisija pri Republiškem zavodu za planiranje. Po zakonu mora biti dolgoročni plan občine usklajen z republiškim planom in na zadevi sedaj izvršni svet dela v tem smislu, da so republiški komisiji že januarja 1987 bile predložene kartografske sestavine prostorskega deta dolgoročnega plana, ki pa ih je komisija zavrnila, kar niso bile napravljene v skladu z veljavno metodologijo. Ponovno so karte bile komisiji predložene v začetku meseca novembra 1987, ko je komisija ponovno zahtevala, da kartografski del dolgoročnega plana občine priredimo navodilom, ki so bila izdana 1.11. 1987.
V skladu z veljavno zakonodajo je izvršni svet sprejel program izdelave prostorsko-izvedbenih aktov za plansko obdobje 1986—90 in letni plan izdelave prostorsko-izvedbenih aktov.
Na področju izdelave prostorsko-izvedbenih aktov je izvršni svet obravnaval in predlagal skupščini v sprejem naslednje:
—	zazidalne načrte
Razlagova, Trstenjakova, Dokležovje, Černelavci —Veščica in obrtno-skladiščna cona M. Sobota.
—	ureditvene načrte melioracije: Ledava nad jezerom (v k.o. Jurij, Večeslavci, Pertoča), Velika Krka, Domajinci, Mlinišče, Filovci, Šalamenci-Mlačine, Borovje II, Plešo in Bodonci ter Gerlinci-Fikšinci, namakanje: Nemščak,
—	lokacijski načrti vodovodno zajetje v Krogu in trasa vodovoda Krog-Črnske meje, regionalna cesta skozi Moravske toplice.'
Poleg tega je izvršni svet obravnaval še prostorsko-izvedbene akte, ki bodo v kratkem predloženi skupščini: zazidalni načrti Beltinci-jedro, Cankova, zdraviliški kompleks Moravske Toplice in Petrovci, namakanje Fokovci, lokacijski načrt vodovoda Murska Sobota—Cankova ter odlagališče komunalnih odpadkov pri Puconcih.
Izvršni svet se intenzivno ukvarja s celotno problematiko izvajanja melioracij. Rezultati tega so se pokazali v boljši koordinaciji pripravljanja prostorsko-izvedbenih aktov in izvajanju melioracij.
Na področju varstva okolja je izvršni svet obravnaval poročilo o stanju na področju razreševanja problematike okolja in tudi sprejel Ukrepe za odpravo vzrokov in zmanjševanje posledic onesnaževanja okolja. Spremljanje izvrševanja ukrepov je stalna naloge izvršnega sveta, saj zahteva tudi vlaganje večjih sredstev in več časa za izvedbo ukrepov.
Obravnavano je bilo tudi poročilo o sanaciji plazov in smo v okviru razpoložljivih sredstev nekaj plazov tudi sanirali.
Na področju cestne problematike se je izvršni svet vključil v obravnavo analize problematike in s svojimi pripombami prispeval k sprejetju zakona o cestah. Na predlog izvršnega sveta’je skupščina obravnavala cestno problematiko. Izvršni svet seje aktivno vključil v sanacijo lokalnih in regionalnih cest, ki so bile poškodovane ob neurju s točo.
S področja dela Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je ha predlog izvršnega sveta skupščina sprejela naslednje odloke:
—	Odlok o uskladitvi zazidalnih načrtov in urbanističnega reda, — Odlok o pokopališkem redu,
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča,
—	Odlok o urbanističnem redu — prečiščeno besedilo,
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa,
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nerazporejenih prometnih površinah,
—	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o tržnem redu.
Izvršni svet aktivno sodeluje pri opravljanju nalog, ki jih opravlja Sklad stavbnih zemljišč. Sprejeti so vsi odloki ki omogočajo normalno delovanje sklada stavbnih zemljišč, redno se sprejema in izvaja program sklada stavbnih zemljišč, ki ga obravnava tudi izvršni svet.
Izvršni svet koordinira aktivnosti za izvajanje Zvezne mladinske akcije »Goričko«.
Izvršni svet se aktivno vključuje v delovanje materialnih SIS, sprejeti so bili vsi odloki o prispevnih stopnjah (komunala, stanovanj-
DELEGATSKI VESTNIK - 7
ska, cestna) in bile vedno redno spremljane cene komunalnih storitev, stanarin in ostala problematika.
Na področju komunalnega gospodarstva je izvršni svet izredno pozornost posvetil problematiki oskrbe z zdravo pitno vodo, kar se je pokazalo že pri sprejemanju lokacijskega načrta za vodnjak v Krogu; obravnavana je bila dolgoročna študija o preskrbi s pitno vodo za celotno občino; poročilo o stanju vodnjakov in vodovodov, ki so v lasti občanov in Komiteju za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve je bilo naloženo, da ugotovi stanje teh vodnjakov in vodovodov in možnost prenosa v družbeno lastnino. Ta naloga še ni izvedena.
V teku je priprava ureditvenega načrta za čistilno napravo pri Murski Soboti; izvršni svet je v tem primeru obravnaval Studijo o dolgoročnem reševanju komunalnih odpadkov in sprejel ustrezne ukrepe, ki so v realizaciji (ureditveni načrt za odlagališče komunalnih odpadkov ter ureditveni načrt za odlagališče živalskih odpadkov, ki bi jih kafilerija zaradi okvare eventualno ne mogla predelovati).
Izvršni svet si aktivno prizadeva, da bi v skladu z zakonom ustanovili upravno organizacijo, ki pokriva področje urejanja prostora in varstva okolja. Upravna organizacija še ni ustanovljena, ker je Republiški komite za varstvo okolja šele koncem lanskega leta sprožil akcijo za zagotovitev sredstev za upravno organizacijo; brez tega, da bi dobili sredstva, pa naša občina upravne organizacije, ki bi svoje delo opravljala v smislu pozitivne zakonodaje, ne more financirati.
6.	PODROČJE SPLOŠNE PORABE
Za minulo obdobje na področju splošne porabe občine je značilno, da se je nadaljevalo omejevanje obsega možne porabe za splošne družbene potrebe v občinah. Takšno stanje je narekovalo precej večjo angažiranost izvršnega sveta na tem področju, saj je bilo potrebno stalno usklajevanje med potrebami porabnikov proračunskih sredstev in dovoljenim obsegom splošne porabe v občini. Ker je bilo potrebno med letom v skladu z interventnim zakonom obseg sredstev splošne porabe sproti prilagajati ugotovljeni rasti primerljivega dohodka v gospodarstvu SR Slovenije, je izvršni svet, po pooblastilu skupščine občine, sprejemal začasne rebalanse proračuna občine.
Izvršni svet je v tem obdobju obravnaval osnutke in predloge odloka o proračunu občine, odloka o spremembah in dopolnitvah proračuna občine in odloka o zaključnem računu proračuna občine, ki jih je predlagal v sprejem zborom skupščine občine.
Področje splošne porabe občin je na republiški ravni bilo urejevano z Družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe, ki ga je izvršni svet podrobno proučil in posredoval na besedilo dogovora precej pripomb. Pri tem se je zavzemal za nov sistem izračuna obsega dogovorjene porabe za vse občine v Sloveniji po enakih kriterijih, s čimer bi bil dosežen enak položaj vseh proračunov občin.
V minulem obdobju je bil narejen viden premik na področju modernizacije uprave, saj je izvršni svet kljub pomanjkanju sredstev dosledno namenjal vse lastne prihodke uprave za družbene prihodke in geodetske uprave za nabavo računalniške opreme, zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja in nujna vzdrževalna dela na upravni zgradbi in na krajevnih uradih. Sprejel pa je tudi program vzdrževanja za naslednje obdobje, kjer je dal prednost obnovi fasade na upravni zgradbi.
Izvršni svet je v okviru politike na področju splošne porabe sprejel program zmanjševanja števila zaposlenih v upravnih organih, s poudarkom na zmanjšanju števila administrativnih kadrov, za katerega v tem trenutku ugotavlja, da že daje precejšnje pozitivne premike.
7.	DRUŽBENI PRIHODKI
Izvršni svet je tekoče spremljal dela in aktivnosti na področju Uprave za družbene prihodke. V letu 1986 je namenil posebno pozornost sprejetju Dogovora o uskljajevanju davčne politike za obdobje 1986-1990.
Vzporedno z dogovorom so bili obravnavani osnutki in predlogi odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini M. Sobota, odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prometu nepremičnin in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah.
Izvršni svet je prav tako tekoče spremljal pregled obremenitev in plačil davkov in prispevkov ter odstotek izterjave teh obveznosti. Izterjava v letu 1986 je bila 98,8 %, v letu 1987 pa 97,3 %. Prav tako so se sprotno reševale vloge občanov, ki živijo v težjih socialnih razmerah (odpisi davkov). V upravičenih primerih je bil po predhodnem ugotovitvenem postopku in na podlagi mnenj predstavnikov krajevnih skupnosti, davčni dolg v celoti ali delno odpisan. Neizterljivi dolgovi so v glavnem zemljiško-knjižno zavarovani na sodišču v M. Soboti.
Vletu 1987 seje intenzivno pristopilo k realizaciji programa modernizacije Uprave za družbene prihodke. Nabavljeno je bilo precej opreme (terminal, tiskalnik), kupljeni so tudi že programi za davčno knjigovodstvo, kmetijsko in obrtno odmero. Popoln prehod na AOP bo opravljen v letu 1988.
8.	NOTRANJE ZADEVE, LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Izvršni svet je v letu 1987 tekoče spremljal delo in aktivnosti s področja notranjih zadev. Med drugim je obravnaval problematiko javnega reda in miru v občini in predlagal spremembe in dopolnitve Odloka o javnem redu in miru občine M. Sobota v obravnavo in sprejem zborom občinske skupščine.
Na področju enotnega informacijskega sistema organov za notranje zadeve v SR Sloveniji je izvršni svet podprl nadaljnji razvoj tega sistema ter prizadevanje za modernizacijo dela na področju notranjih zadev.
Izvršni svet je tudi spremljal izvajanje aktivnosti na področju varnosti in družbene samozaščite, posebej pa stanje varnostnih načrtov v KS in OZD občine M. Sobota. Na tem področju je ugotovil, da stanje ni zadovoljivo, zato se je zavzel, da vsi subjekti uredijo varnostne priprave in ažurirajo varnostne načrte ter s tem povezano politi-čno-varnostne ocene.
Posebno pozornost je izvršni svet namenil obravnavi poročil o delu pravosodnih organov, pri tem pa podprl predvsem pobudo za prenos financiranja pravosodnih organov na republiko.
Na področju požarnega varstva je izvršni svet podprl prizadevanja za kadrovsko okrepitev inšpekcijskega nadzora in nadzora požar-no-varnostnih pogojev na objektih v zasebnem sektorju, ustreznejši požarno-varnostni pripravi projektov, dokončno vzpostavitev sistema avtomatskega javljanja požarov, ter za izobraževanje in usposabljanje občanov za preprečevanje požarov in krepitev požarno-varnostne kulture.
S področja splošne ljudske obrambe je izvršni svet obravnaval Usmeritve za razvoj enotnega sistema organizacije in odgovornosti ter socialistične solidarnosti ob naravnih in drugih nesrečah. Obravnaval je tudi poročila b organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti enot in štabov civilne zaščite, program in udeležbo na praktičnih vajah in izvajanju ukrepov civilne zaščite ob naravnih nesrečah.
V okviru delovanja službe za opazovanje in obveščanje je bil obravnavan in sprejet Odlok o delovanju centra za obveščanje in drugi akti s tega področja.
Na osnovi Odloka o temeljih enotne metodologije in enotnih kazalnikih za izdelavo obrambnih načrtov ter drugih predpisov, je bil sprejet delovni program po katerem so bile izvedene priprave in izdelava dokumentov ža obrambni načrt občine in njenih organov, OZD in drugih subjektov planiranja obrambnih priprav v občini. V zvezi s tem je izvršni svet večkrat med letom obravnaval stanja na določenih področjih gospodarstva in negospodarstva in ustrezne zaključke ter določal naloge za nadaljnjo izdelavo obrambnih načrtov. Zaradi negativne ocene Zvezne inšpekcije za ljudsko obrambo, glede izdelanosti dokumentov obrambnih načrtov upravnih organov in organizacij združenega dela v občini, je izvršni svet večkrat obravnaval predloge dokumentov in usklajeval dela in naloge upravnih organov pri izdelavi njihovih obrambnih načrtov.
IV. DELOVNA TELESA OBČINSKE SKUPŠČINE
I.	SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
Svet za SLO in DS Skupščine občine Murska-Sobota je v tem obdobju imel 9 rednih in eno izredno sejo ter 3 skupne seje z občinskim komitejem za SLO in DS. Udeležba na sejah je bila dobra.
S področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je v mejah svoje pristojnosti Svet obravnaval naslednja pomembnejša vprašanja:
—	organiziranost in delovanje sistema za opazovanje in obveščanje v občini in pokrajini;
—	ogrožeriost občine pred nesrečami z nevarnimi snovmi;
—	vojno organiziranost in kadrovsko sestavo Izvršnega sveta in upravnih organov občine:
—	delo komisije za pripravo in izvedbo mobilizacije v občini;
—	financiranje skupnih nalog SLO in DS ter opremljenost in usposobljenost enot in štabov teritorialne obrambe in njene bojne pripravljenosti, civilne zaščite, enote za zveze in krptozaščite ter službe za opazovanje in obveščanje, rezervnih vojaških starešin in udeležbo na orbžnih vajah;
—	usposabljanje delovnih ljudi in občanov, mladine, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja in kadrovanje za vojaške šole in obrambne poklice;
—	razvoja, organiziranja in delovanja narodne zaščite v občini;
—	obravnava ugotovitev Zvezne inšpekcije za ljudsko obrambo in sprejem ustreznih zaključkov in aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti obrambnih in varnostnih načrtov občinskih subjektov planiranja obrambnih priprav;
—	stanje glede izvajanja zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe ter izdelavo dokumentov obrambnih načrtov po novih predpisih.
2.	KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE
Komisija je imela 3 seje in prejela za obravnavo 19 vlog. Neposredno je komisija prejela 6 vlog, ostale vloge pa so bile komisiji od
8 - DELEGATSKI VESTNIK
stopljene s strani republiške komisije, Biroja za pritožbe pri Skupščini SFRJ oz. od drugih organov.
Pritožbena problematika je bila v letih 1986 in 1987 dokaj raznolika. Zaostrene gospodarske razmere so vplivale na poslabšanje socialnih razmer, kar se odraža v prispelih vlogah. Gre za izredno težko primere neurejenih in nevzdržnih družinskih razmer, slabo socialno stanje pritožiteljev, nezaposlenost, ter premoženjsko pravne in komunalne zadeve (komasacije, melioracije, dovozne poti itd.)
Komisija je s svojim delovanjem vplivala, daje 6 vlog bilo pozitivno rešenih, 3 vloge so v fazi reševanja, 2 vlogi sta bili zaradi krajevne nepristojnosti odstopljeni pristojnim organom izven občine, ostale vloge pa je komisija obravnavala in ugotovila, da so neupravičene, oz. upravičene, vendar iz objektivnih razlogov nerešljive. V dveh primerih je komisija opravila ogled na terenu.
3.	KOMISIJA ZA DRUŽBENI NADZOR
Pristojnost komisije je obravnavanje splošnih vprašanj v zvezi z izvajanjem politike, izvrševanjem odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine glede razpolaganja z družbenimi sredstvi.
Delo komisije je specifično in močno odvisno in povezano z vrsto dejavnikov, v katere delokrog spada varovanje družbene lastnine in izvajanje nalog nadzora. Komisija bi morala obravnavati najbolj aktualne in pereče družbene probleme ter negativne družbene pojave na posameznih področjih življenja in dela, zlasti ko gre za vprašanja družbene lastnine, delitve dohodka itd. ter se povezovati 'z vsemi tistimi dejavniki, ki se soočajo z isto oz. podobno problematiko.
Komisija se dosedaj, kot tudi v tem mandatnem obdobju ni uveljavila, predvsem iz razloga, ker pristojni organi in organizacije komisiji ne dajejo pobud za obravnavo določenih negativnih pojavov.
Komisija je imela le eno sejo.
4.	KOMISIJA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA
Komisija za narodnostna vprašanja je imela v tem mandatnem obdobju 3 seje. Na prvi je razpravljala o uresničevanju priporočil, stališč in usmeritev o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti, ki so jih sprejeli zbori Skupščine občine februarja 1986.
V smislu le-teh je obravnavala programe dvojezičnega poslovanja državnih organov ter organizacij in skupnosti, ki so dolžni poslovati dvojezično. Razpravljala je o resoluciji o uresničevanju družbenega plana SRS ter občine za leto 1987, kakor tudi o programih SIS za izobraževanje, otroško varstvo in kulturo ter zakona o pedagoški službi. Največ pozornosti je posvetila urejanju dvojezičnih napisov na narodnostno mešanem območju občine, in v zvezi s tem dajala lastnikom napisov konkretne predloge. Razpravljala je tudi o problemih informiranja, o položaju in delovanju informacijskih sredstev v madžarskem jeziku ter o informiranju o narodnosti v sredstvih obveščanja večinskega naroda. Poleg tega je obravnavala razna tekoča vprašanja iz pristojnosti komisije. Pri svojem delu je sodelovala s komisijo za narodnosti Skupščine SR Slovenije ter komisijo za narodnostna vprašanja SZDL.
5.	KOMISIJA ZA STATUTARNA IN PRAVNA VPRAŠANJA
Komisija za statutarna in pravna vprašanja skrbi za zakonitost samoupravnih aktov OZD, samoupravnih interesnih skupnosti katere akte potrjuje ali daje soglasja občinska skupščina ter opravlja druga pravna opravila. Komisija je na 3 sejah obravnavala 4 samoupravne akte in organizirala pripravo ter pripravila tipski osnutek Statuta KS.
6.	KOMISIJA ZA KADROVSKA IN ADMINISTRATIVNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA
Komisija je imela 10 sej in zborom občinske skupščine podala: — 24 predlogov za volitve, imenovanja oz. razrešitve (sodniki, tožilci, sodniki porotniki, sodniki SZD, občinski sodniki za prekrške, načelniki, itd.)
—	25 predlogov za imenovanja oz. razrešitve organov SO in zborov;
—	predlog za imenovanje predstavnikov družbene skupnosti v razpisne komisije.
Komisija je obravnavala in objavila 5 razpisov prostih del in nalog.
Obravnavala in sprejela je Pravilnik ospremembah in dopolnitvah Pravilnika o osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev SO ih IS SO, pooblaščenim uradnim osebam za sklepanje zakonskih zvez, določila trajanje letnih dopustov funkcionarjem idr.
V organe upravljanja 16 OZD je imenovala predstavnike družbene skupnosti, imenovala je delegate v odbor samoupravne delavske kontrole v OZD-ih in imenovala predstavnike družbene skupnosti v 71 razpisnih komisij.
Udeležba na sejah je bila 66,6%.
7.	KOMISIJA ZA PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD OBČINE MURSKA SOBOTA
Komisija je imela 4 seje. Obravnavala in objavila je razpis za vložitev predlogov za podelitev priznanj in nagrad občine Murska Sobo
ta. Prejela in obravnavala je 38 predlogov za podelitev priznanj in nagrad (v letu 1986 23 predlogov, v letu 1987 15 predlog).
Izmed prispelih predlogov je komisija v letu 1986 zborom občinske skupščine predlagala 6 posameznikov za občinsko priznanje ter 5 pravnih oseb, v letu 1987 pa 6 posameznikov ter 4 pravne osebe.
Udeležba na sejah je bila 72,2%.
Občinska priznanja in nagrade so bile uvedene in pravno urejene leta 1982. Sistem občinskih priznanj in nagrad je potrebno preučiti in ga prilagoditi sedanjim razmeram.
8.	KOMISIJA ZA OBLIKOVANJA
Koniisija je imela 5 sej in obravnavala 36 pobud za odlikovanje. K 3 pobudam za odlikovanje posameznikov je podala mnenje.
Komisija je dala tudi soglasje spremembe vrste in stopnje odlikovanja pri 11 pobudah.
Udeležba na sejah je bila 80%.
9.	ODBOR ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA REFERENDUMSKEGA PROGRAMA
Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa za tekoče srednjeročno obdobje je imel 4 seje. Obravnaval je periodična in letna poročila o izvajanju referendumskega programa izgradnje šolskih objektov in modernizacije cest, sproti in tekoče je spremljal aktivnost na izgradnji objektov referendumskega programa, porabi sredstev ter se vključeval v razreševanje finančnih in ostalih odprtih vprašanj izgradnje posameznih objektov. Ob vsakokratni obravnavi.je sprejel tudi konkretne sklepe in predloge za razreševanje odprtih vprašanj in odpravo motenj v izvedbi programa.
Odbor ugotavlja, da se referendumski program izvaja v zaostrenih pogojih interventnih zakonov, vendar kljub temu uspešno in da se zbrana sredstva trošijo racionalno. Glede na razpoložljiva sredstva je referendumski program v prvih dveh letih v celoti realiziran na področju modernizacije cest, pri gradnji šolskih objektov pa prihaja do določenega zaostajanja oz. zamika. Podrobno poročilo o poteku izgradnje objektov in trošenju referendumskih sredstev bodo zbori občinske skupščine obravnavali na eni izmed svojih naslednjih sej.
10.	ODBOR ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN RAZVOJ ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE
V letu 1986 je Skupščina občine z odlokom ustanovila odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj z namenom, da obravnava, preučuje in spremlja uresničevanje družbenoekonomskega razvoja, zakonov, odlokov in drugih predpisov. Odbor je imel v tem mandatnem obdobju 11 sej. Obravnaval je vprašanja družbenoekonomskega razvoja občine in republike, dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine, uresničevanje programov in financiranje SIS družbenih dejavnosti, izvajanje referendumskega programa, aktivnosti v zvezi z izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, uresničevanje resolucijskih usmeritev razporejanja dohodka, uresničevanje ukrepov družbenega varstva v Platani, sanacijske programe OZD, poročilo o škodi po toči in neurju ter se vključil v obravnavo stabilizacijskega programa in devizne zakonodaje.
O obravnavanih vprašanjih je odbor zavzel stališča, predloge in mnenja in jih posredoval zborom občinske skupščine.
Udeležba na sejah odbora ni zadovoljiva. Na 5.sejah je bilo prisotnih manj kot polovica vseh članov. (Odbor šteje 15 članov). Največ je bilo na seji prisotnih 12 članov, najmanj pa 4 člani. Povprečna udeležba na sejah znaša 9 članov. Člane, ki se neredno udeležujejo sej bo potrebno zamenjati. Aktivnost članov odbora je zadovoljiva, saj se v razprave vključuje večina članov.
Sestava odbora — izmed delegatov vseh treh zborov ter strokovnih delavcev OZD in skupnosti, je prispevala k oblikovanju kvalitetnejših predlogov, mnenj in usmeritev.
II.	KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU
Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu je bila imenovana med mandatnim obdobjem z namenom, da preučuje, spremlja in daje predloge k spreminjanju zakona o združenem delu. Komisija je na 5 sejah obravnavala osnutek sprememb in dopolnitev zakona, sprejela vrsto predlogov in pripomb in dala usmeritve za dopolnitve osnutka. S predlogi, mnenji in usmeritvami je seznanila republiško komisijo in družbenopolitične organizacije.
12.	SKUPINE DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR OBČIN IN ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Zbori občinske skupščine tvorijo konferenco delegacij za delegiranje delegatov, obravnavo vprašanj in dajanje predlogov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije. Večji del te funkcije so opravljale skupine delegatov iz naslednjih področij;
—	skupina delegatov za zbor občin,
—	skupine delegatov za zbor združenega dela s področja:
—	gospodarstva,
—	kmetijstva,
DELEGATSKI VESTNIK - 9
— zdravstva in socialnega varstva,
—	vzgoje in izobraževanja.
Skupine delegatov s področja kmetijstva, zdravstve ter vzgoje in izobraževanja so ustanovljene za Pomurje. Vse skupine imajo sedež v Murski Soboti. Skupščina občine je sodelovala tudi v delu dveh skupin, ki imata sedež v Mariboru in sicer s področja dela državnih organov in področja dela zasebnih obrtnikov.
Predsedstvo skupščine občine je usklajevalo delo skupin delegatov. S strokovnimi predlogi in mnenji je v delu skupin sodeloval Izvršni svet pa tudi samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela.
Skupine delegatov so imele 22 sej. Metode dela skupin delegatov so bile različne, od sej posameznih skupin do skupnih sej dveh ali več skupin, do skupnih zasedanj vseh skupin delegatov.
Skupine delegatov so obravnavale vprašanja, iz pristojnosti skupščine SR Slovenije. V tem obdobju so obravnavale 105 vprašanj, podale 18 predlogov, mnenj in stališč. Aktivnost naših delegatov v zborih republiške skupščine je bila večja v primerjavi z prejšnjim rfftnda-tnim obdobjem.
Udeležba delegatov na sejah skupin ni bila zadovoljiva, saj je bila ta večkrat na robu sklepčnosti, posamezne skupine delegatov pa so bile tudi večkrat nesklepčne.
Za kvalitetno delo skupin delegatov je potrebno:
—	napraviti kadrovske spremembe v skupinah delegatov,
—	v večji meri pritegniti v delo skupin delegatov organizacije združenega dela, ki jih obravnavana vprašanja posebej interesirajo,
—	najti oblike večje povezanosti skupin z zbori občinske skupščine,
—	vzpostaviti večje usklajevanje o pomembnejših vprašanjih z občinami Pomurja,
—	V skupščini SR Slovenije se zavzeti za bolj racionalno delo tako na sejah kot tudi pri vsebini gradiv.
13.	DELEGACIJA ZA SKUPŠČINO SKUPNOSTI POMURSKIH OBČIN
Delegacija je na 6 sejah obravnavala vprašanja, ki jih je obravnavala Skupščina skupnosti pomurskih občin. Po obravnavanih vprašanjih je zavzela stališča in usmeritve in sodelovala .na skupščinah SPO.
14.	PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE
Delo zborov občinske skupščine in delovnih teles je usklajevalo m koordiniralo predsedstvo občine skupščine v skladu z opredelitvami, ki jih določa Statut in Poslovnik. Predsedstvo je imelo 22 sej, med temi 2 seji v razširjenem sestavu skupaj s SIS in družbenopolitičnimi organizacijami. Obravnavalo je številna vprašanja, ki se nanašajo na programsko zasnovo dela zborov, vsebino gradiv, mfetode dela zborov, pogoje dela delegatov, izobraževanje delegatov, povezovanje s skupnostjo pomurskih občin in skupnostjo slovenskih občin ter obravnavalo druga vprašanja tekočega dela.
Uvodna beseda delegatom k predlogu resolucije
Predlog resolucije je pripravljen na podlagi osnutka resolucije ter pripomb in predlogov, ki so bili sprejeti v razpravah o besedilu osnutka ob upoštevanju usmeritev iz predloga republiške resolucije in programa ukrepov zveznega izvršnega sveta.
Pri pripravi predloga je IS upošteval vse prispele pripombe in večino, bodisi dobesedno ali smiselno, tudi vgradil v besedilo predloga.
Osnutek resolucije je bistveno spremenjen, saj IS v novem besedilu daje večji povdarek deločenim prednostnim dejavnostim in vključuje nove naloge. Težilo se je k čim bolj konkretnem in zavezujočem opredeljevanju nalog i ciljev. IS je preveri! tudi realnost materialnih okvirov predvidenih za leto 1988 in se odločil za znatno znižanje prvotno načrtovanih rasti posameznih kazalcev razvoja. Napori vseh nosilcev planiranja pa bodo morali biti usmerjeni v to, da resolucijska gibanja v letu
1988 presežemo. Zaradi pripomb o smiselnosti povzemanja investicijskih namer OZD v resoluciji smo se odločili za črtanje investicij iz besedila predloga in pripravili posebno prilogo, ki je v obliki seznama načrtovanih investicij spremni dokument resolucije.
Tekst predloga resolucije je pripravljen tako, da se novo oblikovano besedilo loči od nespremenjenega besedila. Vse dopolnitve so namreč zapisane z velikimi črkami, besedite, ki izpade pa je v oklepajih.
IS SO Murska Sobota je določil besedilo predloga resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1988 na seji dne 20. januarja 1988 ter ga daje zborom občinska skupščine v obravnavo in sprejem.
PREDLOG RESOLUCIJE 0 POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE M. SOBOTA V OBDOBJU 1986-1990 V LETU 1988
UVOD
Pri oblikovanju besedila resolucije izhajamo iz ocene uresničevanja družbenega plana občine v letu 1987, dosežene ravni družbenoekonomskega razvoja občine ter pričakovanih pogojev in možnosti razvoja v letu 1988 ob upoštevanju sprejetega programa ukrepov in aktivnosti za znižanje inflacije, stabilizacijo gospodarstva, programa ukrepov za reševanje dolgov, sprememb zakona o deviznem poslovanju in drugih ukrepov ekonomske politike.
Izhodišče za razvojno politiko v letu 1988 so doseženi rezultati gospodarjenja v letu 1987, sprejete globalne usmeritve družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 ter opredeljene naloge in cilji iz resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1988.
1.	OCENA STANJA OB PREHODU V LETO 1988
Gospodarska gibanja in rezultati poslovanja OZD v letu 1987 kažejo, da globalnih usmeritev in z resolucijo načrtovanih materialnih okvirov razvoja v občini v letu 1987 ne dosegamo v celoti. Za planirano rastjo se zaostaja pri družbenem proizvodu, industrijski in kmetijski proizvodnji, zaposlovanju in produktivnosti dela. V izvozu bo predvidoma dosežena načrtovana 6%. letna rast. Vse oblike porabe bodo glede na leto 1986 realno nižje.
Zaostreni pogoji gospodarjenja, upadanje konjukture, nizka kupna moč, poslabšanje likvidnostnega položaja OZD, nizka reproduktivna sposobnost OZD, močan padec investicij idr. so razlogi za nižjo gospodarsko rast v občini. Posegi z interventnimi zakoni v celem letu 1987 in novi ukrepi dodatno zaostrujejo pogoje poslovanja in posegajo v uresničevanje planskih nalog.
Neustrezen sistem ekonomskih odnosov s tujino in nezadostna podpora izvozu destimulativno vplivajo na izvozna prizadevanja OZD, zaradi česar seje poslabšala oskrba z uvoženimi repromateriali in surovinami in zmanjšale možnosti uvoza opreme.
BISTVENEGA POMENA V GOSPODARSTVU SO PREDVSEM PRECEJŠNJE PRIDOBITVE V POSODOBITVI PROIZVODNJE. V VELIKI MERI SO URESNIČENE USMERITVE INVESTICIJSKIH VLAGANJ V OPREMO NA RAČUN MANJŠIH VLAGANJ V OBJEKTE. OB DO MURA SO NAJVEČJA VLAGA
NJA V OPREMO NAMENILI V PANONIJI, POMURSKEM TISKU, BELTINKI IN LIV-U, KAR ISTOČASNO ZAGOTAVLJA POGOJE ZA NADALNJE PRESTRUKTURIRANJE PROIZVODNJE V TEHNOLOŠKO ZAHTEVNEJŠE IN DOHODKOVNO ZANIMIVEJŠE PROGRAME.
NAJPOMEMBNEJŠA PRIDOBITEV V LETU 1987 JE INVESTICIJA TOVARNE MLEČNEGA PRAHU V POVEČANJE PREDELAVE MLEKA Z NAJNOVEJŠO TEHNOLOGIJO. KI BISTVENO POVEČUJE DOSEDANJE KAPACITETE, OB SOČASNEM ZNIŽANJU PORABE ENERGIJE NA ENOTO PROIZVODA. DO AGROMERKUR JE Z IZGRADNJO FARME NESNIC V PE-TROVCIH USTVARIL POGOJE ZA PROIZVODNJO PLANIRANE KOLIČINE MESA DO LETA 1990.
Razvoju turizma je bil v resoluciji za leto 1987 dan poseben povdarek. ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV se ni pristopilo k načrtovani gradnji novega hotela v Moravskih toplicah. IZDELALA PA SE JE PROJEKTNA DOKUMENTACIJA.
Na nivoju občine je bil pripravljen in predložen v sprejem OZD SaS o združevanju sredstev za razvoj novih programov in vlaganj v nove investicije. OD PRIPRAVLJENOSTI OZD, DA NA TEJ OSNOVI ZDRUŽUJEJO SREDSTVA JE V VELIKI MERI ODVISNA REALIZACIJA NEKATERIH NAČRTOVANIH INVESTICIJ ZA LETO 1988.
Zaradi skromnih investicijskih vlaganj in upadanja konjukture v 1. 87 ne bo dosežena načrtovana 3,5% rast industrijske proizvodnje. Po stagnaciji v I. polletju se je obseg proizvodnje v devetih mesecih povečal za 2 % tako, da bo v letu 1987 predvidoma dosežena 2% rast industrijske proizvodnje.
Predvidena rast kmetijske proizvodnje 3,5—4 % v letu 1987 ni bila dosežena predvsem zaradi škode in posledic po neurju in toči. Zaradi neugodnih kreditnih pogojev zaostajamo za načrtovanim razvojem sadjarstva na Goričkem. Prisotno je pomanjkanje usmeritev kvalitetnega razvoja pridelave in programov predelave razpoložljivih surovin.
Izgube v gospodarstvu občine se realno zmanjšujejo. Pričakuje se, da bo poleg TOZD Elektro poslovno leto 1987 z izgubo zaključila
10 - DELEGATSKI VESTNIK
le še DO Platana, v kateri z uvedbo ukrepa družbenega varstva ni prišlo do pričakovanega izboljšanja poslovnih rezultatov.
V letu 1987 je bil vpeljan nov obračunski sistem. Njegove večkratne spremembe in dopolnitve med letom so onemogočile realno primerjavo poslovnih rezultatov s predhodnim letom, kar otežuje ugotavljanje dejanskega povečanja dohodka in spremljanje delitvenih razmerij. Sistem revalorizacije spreminja pogoje za reprodukcijo in zaostruje razmerja v delitvi dohodka. Delež akumulacije v dohodku se znatno znižuje ob hitri rasti obveznosti iz dohodka.
V občini je prisotna umirjena rast zaposlovanja. Ocenjeno 1,7% povečanje števila zaposlenih je nekoliko pod resolucijsko načrtovano rastjo. Še vedno je prisotno visoko število iskalcev zaposlitve, zlasti problematični je položaj mladih, ki po končanem šolanju ne morejo opraviti pripravništva.
Ob ocenjeni rasti družbenega proizvoda in zaposlovanja bo produktivnost dela v letu 1987 predvidoma porasla za 1,4%.
Rast osebnih dohodkov je bila v prvi polovici leta pod vplivom intervencijskega zakona o osebnih dohodkih. Na gibanje osebnih dohodkov je vplival tudi nov obračunski sistem, ob koncu leta pa je nanje učinkoval še nov ukrep omejevanja osebne porabe. Osebni dohodki na zaposlenega zaradi izredno visoke rasti življenjskih stroškov realno upadajo. Pospešena rast cen povzroča stalne pritiske za povečanje osebnih dohodkov neodvisno od rezultatov gospodarjenja.
Na področju izgradnje gospodarske infrastrukture je bil dosežen precejšnji napredek pri modernizaciji cestnega omrežja, saj je bilo v letu 1987 posodobljeno skupno 32 km cest, od tega 14,64 km magistralnih in regionalnih ter 17,36 km lokalnih cest. Spremembe pri načinu zbiranja sredstev so zmanjšale obseg razpložljivih sredstev in okrnile vlaganja zlasti v stanovanjski in komunalni dejavnosti.
V začetku leta 1987 je bil v občini sprejeti Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja zasebne obrti, s katerim so se na novo določile deficitarne dejavnosti in opredelile razvojno pomembne dejavnosti, ki jih bomo v občini še posebej pospeševali. V skladu s tem so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve odloka- o davkih občanov, s katerimi se določajo davčne olajšave za te dejavnosti.
Kvalitetnih premikov pri odpravi prisotnih ekoloških problemov tudi v letu 1987 ni bilo ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV IN PREMAJHNE ZAVZETOSTI ONESNAŽEVALCEV kljub temu, da so nekatere OZD sprejele sanacijske programe.
Interventni zakon o skupni in splošni porabi je omejevalno vplival na oblikovanje sredstev za te oblike porabe. Samoupravne interesne skupnosti so se pogosto srečevale z likvidnostnimi težavami. Nizki obseg dovoljene porabe in ocenjeni priliv sredstev SIS družbenih dejavnosti niso zagotavljali realizacije vseh nalog sprejetih z resolucijo. Tako se niso V CELOTI uresničile prioritete izvajanja programa osnovnega zdravstvenega varstva. Zlasti so velika zaostajanja pri realizaciji programov preventivnega zdravstvenega varstva.
Kljub prizadevanjem družbenopolitičnih dejavnikov v občini v letu 1987 ni prišlo do nujnih sprememb v organiziranosti zdravstvene šole ZARADI ODKLONILNIH STALIŠČ DO ZDRUŽITVE PRI OSTALIH SREDNJIH ŠOLAH V OBČINI.
Rast sredstev splošne porabe je bila v letu 1987 omejena z zvezno resolucijo, ki določa 10% zaostajanje njene rasti za dohodkom in se valorizira v odvisnosti od doseženega povečanja dohodka v SRS. Glede na dovoljen obseg teh sredstev in rast cen je bilo prisotno realno upadanje sredstev splošne porabe.
Zaradi neusklajenosti družbenega plana občine z obveznimi izhodišči dolgoročnega in srednjeročnega plana republike je prihajalo do težav pri izdajanju lokacijske dokumentacije.
KLJUB TEMU, DA VSEH ZASTAVLJENIH CILJEV NA PODROČJU GOSPODARSTVA V LETU 1987 NISMO DOSEGLI, SAJ SO BILI TI GLEDE NA GOSPODARSKO SITUACIJO MORDA NEKOLIKO PRESMELO ZASTAVLJENI, TUDI PRIDOBITEV NE MANJKA. UČINKI VSEH DOSEDANJIH PRIZADEVANJ IN OPRAVLJENIH AKTIVNOSTI NA ZUNAJ SICER NISO VIDNI, VENDAR PREDSTAVLJAJO OB PRIMERNEM NADALJNJEM ANGAŽIRANJU POSAMEZNIH ORGANIZACIJ IN CELOTNE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI DOBRO OSNOVO ZA NADALJNI RAZVOJ.
Sedanja družbenoekonomska gibanja, zaostrovanje pogojev poslovanja in razmer v gospodarstvu na prehodu v leto 1988 kažejo, da bo izvajanje razvojnih usmeritev in opredeljenih nalog zelo zahtevna naloga za vse nosilce planiranja. V takšnih razmerah bo možno zastavljene cilje uspešno uresničevati le z boljšo organizacijo dela, varčevanjem, strokovnim delom, racionalno porabo odvisno od ustvarjenega realnega dohodka ter usklajenosti vseh področij dela gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja.
2.	KLJUČNI CILJI IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA
V skladu s cilji in usmeritvami družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1986—1990 bo v letu 1988 dan poudarek uresničevanju naslednjih ciljev in nalog:
—	povečanje obsega proizvodnje na osnovi kvalitetnih faktorjev gospodarjenja s hitrejšo rastjo produktivnega dela, večjo veljavo zna
nja, vzpodbujanjem inovativne dejavnosti ter uvajanjem sodobne tehnologije;
—	VEČJA IZRABA NARAVNIH DANOSTI in intenziviranje proizvodnje hrane z višjo stopnjo predelave domačih surovin;
—	krepitev izvozne naravnanosti in usmerjanje gospodarstva v mednarodno menjavo ob povečanju deleža izvoza na konvertibilno področje ter izboljšanju kakovosti ponudbe;
—	pospeševanje investicijske aktivnosti in združevanje sredstev gospodarstva za financiranje prioritetnih perspektivnih programov;
—	povečanje DELEŽA akumulacije V DOHODKU ter reproduktivne sposobnosti gospodarstva, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja ter s tem ustvarjanje pogojev za hitrejši gospodarski razvoj OB ISTOČASNEM ZMANJŠANJU DELEŽA SREDSTEV ZA ČISTE OSEBNE DOHODKE, SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO;
—	saniranje poslovanja in stanja v OZD, ki poslujejo z izgubo ter preusmerjanje na donosnejše proizvodne programe;
—	pospeševanje razvoja AGROŽIVILSTVA, TURIZMA in drobnega gospodarstva s hitrejšim ustanavljanjem novih enot in večjim zaposlovanjem;
—	produktivno zaposlovanje, povečanje števila kadrovskih štipendij, hitrejše zaposlovanje pripravnikov ter dosledno izvajanje sprejetih kriterijev zaposlovanja;
—	nadaljnji razvoj gospodarske infrastrukture v skladu z materialnimi možnostmi;
—	(ohranjanje realnih osebnih dohodkov na doseženi ravni leta 1987 in) zagotavljanja socialne varnosti vsem delavcem, delovnim ljudem in občanom;
—	gibanje skupne in splošne porabe izvajati v odvisnosti od ustvarjenega dohodka (ter ohraniti raven predhodnega leta) z ZAOSTAJANJEM TEH SREDSTEV ZA RASTJO DOHODKA;
—	zagotavljanje skladnejšega razvoja občine s pospeševanjem razvoja manj razvitih in obmejnih območij;
—	izboljšanje učinkovitosti, mobilnost ter strokovnost obrambe in samozaščitne sposobnosti delovnih ljudi in občanov;
—	racionalno poseganje v prostor in izvajanje nalog na področju varstva okolja z dokončno sanacijo obstoječih žarišč onesnaževanja v občini.
3.	MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA
Glede na načrtovane globalne okvire razvoja občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 in ocenjena gibanja v letu 1987 bomo zastavljene cilje in naloge za leto 1988 uresničili s povečanjem realne rasti družbenega proizvoda za 1,4 (3,0) % v tem v industriji 1,5 (2,8) % v kmetijstvu 2,5 (3,5) %, TRGOVINI 1 %, PROMETU 1 %, GOSTINSTVU IN TURIZMU 2% IN OBRTI 2,5 %. DEJAVNOST GRADBENIŠTVA BO OHRANILA DOSEŽENO RAVEN DRUŽBENEGA PROIZVODA IZ LETA 1987.
Sredstava za investicije se bodo realno povečala za 1,5 % (3 %). Načrtovano gospodarsko rast bo možno doseči le v primeru, da bodo ukrepi skladnejšega regionalnega razvoja SRS dali pozitivne rezultate v občini M. Sobota TER POD POGOJEM, DA BODO DOSEŽENI KAKOVOSTNI PREMIKI PRI PRESTRUKTURIRANJU PROIZVODNJE, HITREJŠI RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA, POVEČANA BLAGOVNA MENJAVA S TUJINO IN IZBOLJŠANA PONUDBA V TURIZMU.
PRI RAZPOREJANJU DRUŽBENEGA PROIZVODA BO OSNOVNA USMERITEV POVEČANJE DELEŽA AKUMULACIJE V DOHODKU GOSPODARSTVA KOT OSNOVE ZA NJEGOV HITREJŠI IN KVALITETNEJŠI RAZVOJ.
Ena najpomembnejših nalog bo povečanje izvoza blaga in storitev za 5 %. To bo možno doseči s vsestransko podporo kvalitetni proizvodnji, ki bo sposobna konkurirati na tujih tržiščih. Z realizacijo načrtovane rasti izvoza bodo lahko OZD v letu 1988 povečale uvoz za 4%. PREDNOST BO DANA UVOZU SUROVIN IN REPRODUKCIJSKIM MATERIALOV TER OPREME.
Število zaposlenih se bo v občini povečalo v povprečju za I (1,5)%. Ob koncu leta 1988 bo v združenem delu predvidoma zaposleno 19.990 (20.083) delavcev.
V OZD IN SKUPNOSTIH BOMO IZVAJALI POLITIKO PRODUKTIVNEGA ZAPOSLOVANJA. POTREBE PO DELAVCIH BOMO V VEČJI MERI POKRIVALI Z ISKANJEM NOTRANJIH KADROVSKIH REZERV, POPOLNEJŠO IZRABO ZNANJA ZAPOSLENIH, RACIONALNO PORABO DELOVNEGA ČASA, SODOBNEJŠO ORGANIZACIJO DELA IN UPORABO RAČUNALNIŠTVA, ZMANJŠEVALI BOMO ŠTEVILO DELAVCEV NA NEPRODUKTIVNIH IN REŽIJSKIH DELIH V OZD, SKUPNOSTIH IN DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJAH.
OZD IN SKUPNOSTI SO DOLŽNE IZBOLJŠATI KVALIFIKACIJSKO STRUKTURO ZAPOSLENIH S POSPEŠEVANJEM KADROVSKEGA ŠTIPENDIRANJA, ZAPOSLOVANJA PRIPRAVNIKOV IN ŠTIPENDISTOV TER VEČJIM OBSEGOM IZOBRAŽEVANJA DELAVCEV OB DELU IN IZ DELA.
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE BO V SODELOVANJU Z IZOBRAŽEVALNO SKUPNOSTJO IN ZDRUŽENIM DELOM
DELEGATSKI VESTNIK - 11
USMERJALA MLADINO V IZOBRAŽEVANJE ZA PROIZVODNE USMERITVE IN ZA DEFICITARNE POKLICE.
SIS ZA ZAPOSLOVANJE BO SKUPNO Z ORGANIZACIJAMI ZDRUŽENEGA DELA IN INVALIDSKO DELAVNICO SOLIDARNOST NADALJEVAL Z ISKANJEM IN USTVARJANJEM MOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB. V TA NAMEN BO POTREBNO. POISKATI REŠITVE ZA PROSTORSKO ŠIRITEV INVALIDSKIH DELAVNIC.
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE IN MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE BOSTA PRIPRAVILI PROGRAM PREKVALIFIKACIJE IN DODATNEGA USPOSABLJANJA ISKALCEV ZAPOSLITVE S ČEMER SE BODO DELNO RAZREŠEVALA STRUKTURNA NESKLADJA MED POTREBAMI ZDRUŽENEGA DELA IN ISKALCI.
Ob načrtovanem povečanju družbenega proizvoda in zaposlovanja bo produktivnost dela višja za 0,4 (1,4) %.
Osebni dohodki SE bodo PREDVIDOMA REALNO ZNIŽALI (ostali na ravni iz leta 1987). Njihova rast bo odvisna od produktivnosti dela, DOHODKA, KAKOVOSTI DELA IN IZVOZNIH REZULTATOV.
OBSEG SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE V DRUŽBENIH IN DRUGIH NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTIH BO ODVISEN OD SREDSTEV ZA FINANCIRANJE SKUPNE IN SPLOŠNE PORABE TER OD OBSEGA IN KAKOVOSTI DELA. PRI VALORIZACIJI PROGRAMOV BO UPOŠTEVANO RAZMERJE DO RASTI OSEBNIH DOHODKOV V GOSPODARSTVU.
Razporejanje čistega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke bo v letu 1988 temeljilo na določilih družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS in usmeritvah za uresničevanje družbenega dogovora za leto 1988.
OB UPOŠTEVANJU USMERITEV ZA ZMANJŠEVANJE DELEŽA SREDSTEV ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH IN SPLOŠNIH DRUŽBENIH POTREB V DOHODKU TER ZMANJŠEVANJA OBREMENITEV DOHODKA GOSPODARSTVA V LETU 1988 BODO MORALA sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ZAOSTAJATI ZA 8 ODSTOTNIH TOČK ZA RASTJO DOHODKA (lahko ohranila realno vrednost iz leta 1987). Še naprej bo veljal mehanizem tekoče valorizacije programov izvajalcev. Neskladja med prilivi sredstev in dovoljenim obsegom pa se bo odpravljalo s sprotnim prilagajanjem višine prispevnih stopenj. Pri zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb ne bomo širili pravic.
4.	NALOGE IN AKTIVNOSTI OZD GOSPODARSTVA
Naloge in aktivnosti posameznih nosilcev planiranja bodo usmerjene v uresničevanje sprejetih ciljev srednjeročnega plana občine. GLEDE NA DOSEŽENI NIVO GOSPODARSKE RAZVITOSTI, ZAOSTRENE POGOJE GOSPODARJENJA, KI SE PRENAŠAJO V LETO 1988 VKLJUČNO S POSLEDICAMI INTERVENTNIH UKREPOV ter nujnosti sprememb v gospodarski strukturi bomo zasledovali ključne cilje in naloge opredeljene z resolucijo.
V LETU 1988 BO NUJNO ČIM PREJ SPREJETI IN UVELJAVITI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI, FINANCIRANJU IN DELOVANJU SKLADA ZA PRIDOBIVANJE NOVIH PROIZVODNIH PROGRAMOV IN DELOVNIH MEST. OZD SE MORAJO V VEČJI MERI ZAVEDATI ODGOVORNOSTI ZA LASTNI RAZVOJ. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE SE MORA AKTIVNO VKLJUČEVATI PRI ISKANJU NOVIH PROGRAMOV.
ZARADI ZOŽENIH MATERIALNIH MOŽNOSTI BODO OZD RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA USMERJALE PRETEŽNO V POSODOBITEV PROIZVODNIH PROCESOV Z NABAVO NOVE OPREME IN TEHNOLOGIJE, ODPRAVLJANJE OZKIH GRL IN UREDITEV POGOJEV DELA. V LETU 1988 BODO OZD GOSPODARSTVA IZVAJALE INVESTICIJE V SKUPNI PREDRAČUNSKI VREDNOSTI 33.404 MILIJONOV DIN. NALOŽBE BODO FINANCIRALI 54,7 % IZ LASTNIH SREDSTEV, 17,1 % Z ZDRUŽEVANJEM 11,8% NEPOVRATNIH SREDSTEV IN 16,4% S KREDITI.
4.1.	Industrija
Industrijske organizacije združenega dela bodo v letu 1988 povečale fizični obseg proizvodnje za 1,5%. OZD BODO PREVERILE RACIONALNOST PROIZVODNIH PROGRAMOV IN PRIPRAVILE PROGRAME ZA PRENOS PROIZVODNJE, KI JO JE SMOTRNEJE OPRAVLJATI V MANJŠIH ENOTAH DROBNEGA GOSPODARSTVA. PRI AKTIVNOSTIH ZA PRENOS PROGRAMOV NA ZASEBNI SEKTOR DROBNEGA GOSPODARSTVA BODO SODELOVALI MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE, OBRTNO ZDRUŽENJE IN SPLOŠNA OBRTNA ZADRUGA PREKMURKA.
Tovarna dušika TOZD Proizvodnja kremenčevih peskov bo povečala obseg proizvodnje, zlasti predelavo peskov. Investicije bodo usmerjene v posodobitev proizvodnje in raziskave novih zalog.
DO Panonija bo nadaljevala s programom preusmerjanja proizvodnje z uvajanjem strojegradnje in dopolnjevanjem programa kmetijske mehanizacije. Z realizacijo načrtovanih investicij bodo dane možnosti za povečanje proizvodnje in prodaje za 5 % ter izvoza za 50 %.
V DO Blisk bo možno s sanacijo poslovanja in uvajanjem novega programa povečati obseg proizvodnje in montažnih storitev.
LIV TOŽD Orodja in oprema bo nadaljeval z vlaganji v nove programe in tehnologijo.
DO Platana bo morala v letu 1988 preusmeriti proizvodnjo na donosnejše programe, posodobiti strojno opremo ter zagotoviti prodajo in kadre. V kolikor ne pride do navedenih sprememb IN POZITIVNIH UČINKOV bo potrebno pristopiti k likvidaciji organizacij DO Mura bo ob ohranjanju LASTNE količinske proizvodnje zmanjšala obseg kooperacijskih poslov ter na račun zmanjšanja obsega prodaje na domačem trgu povečala izvoz blaga.
RAŠICA TOZD Beltinka bo z modernizacijo in avtomatizacijo prozvodnje, izboljšanjem organizacije dela in prehodom na zahtevnejše programe dvignila kvaliteto svojih izdelkov.
ZGEP Pomurski tisk bo z nabavo moderne strojne opreme v TOZD Tiskarna in Kartonaža ustvaril pogoje za 10% povečanje fizičnega obsega proizvodnje.
DO Mesna industrija se bo usmerjala v višje oblike gospodarskega sodelovanja s tujino, večjo stopnjo finalizacije mesnih izdelkov in dvig produktivnosti dela ter pospeševala prirejo mesa.
DO Agromerkur bo z izboljšanjem tehnologije povečal proizvodnjo za 2,5 %. (Pristopili bodo k naložbi v linijo za proizvodnjo polpripravljenih jedi.) V lastnih kapacitetah in v kooperaciji bo skupno dosežena proizvodnja 5.684.000 kom piščancev.
DO Tovarna mlečnega prahu predvideva 2 % povečanje odkupa mleka. Povečali bodo proizvodnjo otroške hrane od 20 ton na 140 ton, proizvodnjo jajc v prahu od 5 na 7,5 milijona jajc, ter uvedli nov program hrane za športnike.
4.2.	Kmetijstvo in gozdarstvo
V kmetijstvu bo dan poseben poudarek zlasti nadaljnjemu saniranju posledic po neurju in toči iz leta 1987 s ciljem povečanja tržne proizvodnje, ohranjanje staleža živine in odpravi neskladij cenovnih razmerij.
ABC POMURKA KOT NOSILEC RAZVOJA AGROŽIVIL-STVA V OBČINI MORA SLEDITI POTREBAM PO IZVAJANJU KOMPLEKSNIH PROJEKTOV RAZVOJA ZLASTI NA PODROČJU MARKETINGA.
KZ Panonka bo z organizirano tržno proizvodnjo pri kmetovalcih v letu 1988 dosegla naslednji obseg proizvodnje:
Rastlinska proizvodnja — pšenica + rž — sladkorna pesa — koruza za zrno — krompir — vrtnine	ton 10.400 27.450 (27.300) 5.000 8.000 2.078		
Živinorejska proizvodnja —- ml. pitano govedo — krave kom — teleta kom — prašiči kom — mleko 000 1 Sadjarskaproizvodnja TOZD Sadjarstvo			kom 7.000 1.500 (2.000) 4.895 (4.500) 25.000 32.400 Kooperacija
— industr. jabolka — konzumna jabolka	(450) 560 tori		1.000 ton 100 (50) ton
— višnje — ribez		150 ton (15) ton	150 (100) ton 40 ton
V letu 1988 bodo zasadili v lastni proizvodnji 10 ha jablanovih nasadov in v kooperaciji skupno (22) 35 ha površin z industrijskimi jabolki, ribezom, višnjami, robidami, malinami in lešniki.
V letu 1988 bo meliorirano 1.115 ha zemljišč in komasirano 2.600 ha površin.
GLEDE NA SLABE IZKUŠNJE IZ LANSKEGA LETA JE KZ PANONKA DOLŽNA BOLJE ORGANIZIRATI ZAVAROVANJE POSEVKOV IN ŽIVINE V ZASEBNEM SEKTORJU
V KG Rakičan bo v okviru poljedelske proizvodnje zasejano 1.078 ha površin s pšenico, 301 ha s sladkorno peso in 1.495 ha površin s koruzo za zrnje. V živinoreji se planira proizvodnja 2.500 kom mlado pitanih goved, 73.000 kom prašičev in 235.000 1 mleka.
Odkupili bodo 100 ha površin ter meliorirali 80 ha in uredili namakanje 586 ha kmetijskih zemljišč.
VETERINARSKA POSTAJA BO USTVARILA POGOJE, DA SE V SKLADU Z ZAKONSKIMI DOLOČILI V LETU 1988 ORGANIZIRA V VETERINARSKI ZAVOD.
Kmetijska zemljiška skupnost bo kot nosilec naloge nadaljevala dela pri izdelavi agrokarte.
12 - DELEGATSKI VESTNIK
V okviru samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalstva SE BODO ZBRANA SREDSTVA USMERJALA V VEČJE IZKORIŠČANJE PROIZVODNIH POTENCIALOV, POVEČANJE DRUŽBENO ORGANIZIRANE TRŽNE*PROIZVODNJE HRANE, RAZVOJ IN KREPITEV POSPEŠEVALNE SLUŽBE, UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Z VEČJO INTENZIVNOSTJO IN KONCENTRACIJO PROIZVODNJE TER V ODPRAVO MOTENJ PRI OSNOVNI PRESKRBI. V skladu z materialnimi možnostmi se bo nadaljevalo z dodatnim oblikovanjem blagovnih rezerv in izgradnjo skladiščnih prostorov.
Gozdno in lesno gospodarstvo TOZD Gozdarstvo planira v letu 1988 posekati 37.414 bruto m3 lesa, od tega 19.306 m3 iglavcev in 18.108 m3 listavcev, TOK Gozdarstvo 13.970 m3 iglavcev ih 13.418 listavcev. Za razširitev gozdnobiološke reprodukcije bo TOZD Gozdarstvo investiral v 11 ha osnovnih nasadov, obnovil 11 ha gozdnih površin, izvedel nego gozdov površine 133 ha in melioriral 139 ha gozdnih zemljišč. TOK Gozdarstvo bo v zasebnih gozdovih izvršil obnovo gozdov na površini 8ha, nego 63 ha in melioriral 170 ha gozdnih površin.
4.3.	Gradbeništvo
SLABŠA AKUMULATIVNOST GOSPODARSTVA, OMEJEVANJE NALOŽB, NEUGODNI KREDITNI POGOJI IN SPREMEMBE V NAČINU FINANCIRANJA STANOVANJSKE GRADNJE BODO TUDI V LETU 1988 OMEJEVALI MOŽNOSTI ZA PRIDOBITEV DEL V GRADBENIŠTVU. ZARADI TEGA BO NUJNO VKLJUČEVANJE V MEDNARODNO DELITEV DELA IN VEČJE POVEZOVANJE MED OZD OD PROJEKTIVE DO IZVAJALCEV ZAKLJUČNIH DEL.
SGP Pomurje, kot nosilec gradbene dejavnosti v občini bo ohranil fizični obseg proizvodnje in gradbenih del. Povečali bodo svojo angažiranost na tujih trgih. Dejavnost bo usmerjena predvsem v izgradnjo turističnih, industrijskih in kmetijskih objektov na celotnem območju Jugoslavije.
Z ZDRUŽITVIJO OBRTNEGA PODJETJA KOMUNA BELTINCI IN GRADBENEGA PODJETJA GRADITELJ BELTINCI V ENOVITO DO SO DANE MOŽNOSTI ZA KVALITETNEJŠE IZVAJANJE INVESTICIJSKIH DEL IN KOMPLEKSNEJŠO PONUDBO.
V letu 1988 bomo nadaljevali z organizacijskimi spremembami in saniranjem poslovanja Temelj Cankova, zlasti kadrovski okrepiti OZD in specializaciji dela, s čemer bi zagotovili tudi večjo socialno varnost delavcev.
4.4.	Promet
NA PODLAGI UGOTOVLJENIH POTREB PO AVTOBUSNIH PREVOZIH MED NASELJI IN Z OBČINSKIM SREDIŠČEM BO GLAVNA SKRB CERTUSA TOZD AVTOBUSNI PROMET NAMENJENA UVAJANJU NOVIH LINIJ IN POGOSTEJŠIH VOŽENJ V ODVISNOSTI OD ZAINTERESIRANOSTI UPORABNIKOV STORITEV TER USPOSOBLJENOSTI CEST.
POSPEŠENO SE BO NADALJEVALO Z ZAČETIMI POSTOPKI ZA RAZŠIRITEV AVTOBUSNE POSTAJE V MURSKI SOBOTI OB SODELOVANJU VSEH ZAINTERESIRANIH SOVLAGATELJEV.
4.5.	Skladiščno transportna dejavnost
NA TEM PODROČJU, KLJUB POTREBAM IN NEKATERIM POIZKUSOM V PRETEKLOSTI DO SEDAJ NISMO NAŠLI NOSILCA DEJAVNOSTI. V letu 1988 BOMO PRIČELI V OČBINI M. SOBOTA TUDI Z UVAJANJEM TE DEJAVNOSTI, KI IMA LAHKO TUDI REGIJSKI POMEN.
V TA NAMEN BO BTC JAVNA SKALDIŠČA IZ LJUBLJANE V SODELOVANJU Z ZAINTERESIRANIMI PARTNERJI IN IZVRŠNIM SVETOM SKUPŠČINE OBČINE V LETU 1988 IZGRADILA PRVO FAZO JAVNIH SKLADIŠČ, Z INDUSTRIJSKIM TIROM, USTREZNIMI PARKIRIŠČI ZA TOVORNA VOZILA IN POTREBNIMI POSLOVNIMI PROSTORI. PRETOK BLAGA, KI BO IZ DRUGIH KRAJEV JUGOSLAVIJE PREKO OBČINE MURSKA SOBOTA USMERJEN V OSTALI SLOVENSKI PROSTOR ALI IZVOZ BO PREDSTAVLJAL POTENCIALNO MOŽNOST VKLJUČEVANJA DOMAČIH DELOVNIH ORGANIZACIJ. POVEZOVANJE S PARTNERJI KATERIH BLAGO SE BO PRETAKALO PREKO MURSKE SOBOTE BO V PERSPEKTIVI ODPIRALO MOŽNOST SODELOVANJA V SMERI PREDELAVE OZ. DODELAVE BLAGA ALI DRUGIH OBLIK SODELOVANJA.
PRAV TAKO BO V LETU 1988 ZAČELA S PRIPRAVAMI NA IZGRADNJO SKLADIŠČ ZA NAFTNE DERIVATE DO PETROL IN V TA NAMEN IZDELALA POTREBNE PROJEKTE TER SE POVEZOVALA Z JAVNIMI SKLADIŠČI V CILJU SKUPNEGA KORIŠČENJA INDUSTRIJSKEGA TIRA
4.6.	Trgovina
V POGOJIH OMEJEVANJA VSEH OBLIK PORABE BO KOT POSLEDICA UKREPOV PRISOTNA ZMANJŠANA KUPNA
MOČ PREBIVALSTVA ZATO BO ENA OSNOVNIH NALOG TRGOVINE POLEG ZAGOTAVLJANJA USTREZNE PRESKRBE PROIZVODNJE S SUROVINAMI IN REPROMATERIALOM TUDI NEMOTENA OSKRBA PREBIVALSTVA S POSODOBLJENIM NAČINOM PONUDBE IN PRODAJE TER PRILAGAJANJEM ODPIRALNEGA ČASA.
VELETRGOVINA POTROŠNIK IN DRUGE TRGOVSKE ORGANIZACIJE BODO TESNEJE SODELOVALE S SVETI POTROŠNIKOV.
DO ZUNANJA TRGOVINA SE BO VKLJUČEVALA V IZVOZNA PRIZADEVANJA GOSPODARSTVA ZLASTI S POVEČANO PRODAJO BLAGA IN STORITEV NA KONVERTIBILNA PODROČJA.
Trgovske organizacije morajo ob izboljšanju prostorskih pogojev tudi povečati asortiman blaga in dvigniti kvaliteto ponudbe ter tesneje sodelovati z OZD gostinsko-turistične dejavnosti Z NAMENOM, DA POVEČAJO SVOJE MESTO IN VLOGO V TURISTIČNI PONUDBI OBČINE.
4.7.	Gostinstvo in turizem
DEJAVNOST GOSTINSTVA IN TURIZMA JE KLJUČNEGA POMENA ZA RAZVOJ OBČINE, ZATO MORA POSPEŠITI DINAMIKO RAZVOJA IN POVEČATI SVOJ DELEŽ V DRUŽBENEM PROIZVODU OBČINE.'S POVEČANJEM OBSEGA STORITEV, VEČJI SPECIALIZACIJI IN DVIGU KAKOVOSTI PONUDBE BO MOŽNO DOSEČI TUDI VEČJI DEVIZNI PRILIV, BOLJŠE FINANČNE REZULTATE TER S TEM USTVARITI OSNOVO ZA NADALJNJI RAZVOJ TE DEJAVNOSTI.
V LETU 1988 BOMO KONKRETIZIRALI DOSEDANJA PRIZADEVANJA ZA NADALJNJI RAZVOJ MORAVSKIH TOPLIC. DO RADENSKA BO ŽE V PRVI POLOVICI LETA PRISTOPILA K IZGRADNJI FIZIOTERAPIJE, DO POLLETJA PA BODO PRIPRAVLJENI PROJEKTI IN PROGRAM IZGRADNJE NOVEGA HOTELA. IZGRADNJA NOVEGA HOTELA BO TERJALA OGROMNO NAPORA PRI’ZAPIRANJU FINANČNE KONSTRUKCIJE KI JO DO RADENSKA SAMA OBJEKTIVNO NE BO ZMOGLA. GLEDE NA POMEN INVESTICIJE ZA OBČINO MURSKA SOBOTA BO DO POLNEGA IZRAZA PRIŠLA PRIPRAVLJENOST ZDRUŽEVANJA SREDSTEV GOSPODARSTVA OBČINE, BREZ KATEREGA NE BO MOŽNO IZVESTI TEGA VELIKEGA PROJEKTA, KI MED OSTALIMI EFEKTI OMOGOČA ZAPOSLITEV OKROG 200 DELAVCEV. REALIZACIJA PROJEKTA JE ODVISNA TUDI OD POTRDITVE S STRANI MEDNARODNE BANKE, ZA KAR JE DOKUMENTACIJA ŽE V PRIPRAVI.
S PREDVIDENIMI INVESTICIJAMI BODO USTVARJENI POGOJI, DA MORAVCI PRERASTEJO V PRAVO TURISTIČNO NASELJE S SKUPAJ VEČ KOT 1000 LEŽIŠČI V ZASEBNEM IN DRUŽBENEM SEKTORJU, VKLJUČUJOČ AVTO-CAMP. TAKŠNO ŠTEVILO GOSTOV BO PREDSTAVLJALO DODATNO KUPNO MOČ, KAR NAREKUJE ŽE V LETU 1988 IZGRADNJO SODOBNE TRGOVINE S CILJEM PESTREJŠE PONUDBE. MOŽNOST, DA SVOJO PONUDBO PREDSTAVIJO TURISTOM, PA BO DANA TUDI OSTALIM DELOVNIM ORGANIZACIJAM.
V LETU 1988 BO KONČAN TUDI RAZISKOVALNO-RAZ-VOJNI PROGRAM: OBLIKOVANJE TURISTIČNE PONUDBE IN IZDELAVA ZASNOVE DOLGOROČNEGA RAZVOJA TURIZMA V POMURJU. TA PROGRAM MORA DATI PREDVSEM USMERITVE ZA NADALJNJE ŠIRJENJE DODATNE PONUDBE LOVA, RIBOLOVA, KMEČKEGA TURIZMA IN ORGANIZACIJE DRUGIH OBLIK PONUDBE. V TA DEL SE BOSTA VKLJUČEVALI PREDVSEM TOZD ZVEZDA IN TOZD DIANA KI ŽE ZA LETO 1988 PRIPRAVLJATA VRSTO NOVIH PONUDB. OB TEM SE BOMO ŠE NAPREJ ZAVZEMALI, DA RAZVIJEMO NEKAJ TURISTIČNIH TOČK V SMISLU KMEČKEGA TURIZMA ALI ZASEBNIH GOSTIŠČ, KI BODQ V POVEZAVI S TURISTIČNIMI ORGANIZACIJAMI ZAGOTAVLJALE USTREZNI KVALITETNI NIVO PONUDBE.
Ustrezno vlogo pri kreaciji turistične ponudbe bomo zagotovili Turističnemu društvu, predvsem pa realizaciji prireditev, ki jih to društvo za vsako leto načrtuje v svojem tovrstnem koledarju.
4.8.	Drobno gospodarstvo
V LETU 1988 BOMO POSPEŠILI AKTIVNOSTI ZA RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA PREDVSEM Z USTREZNO EKONOMSKO MOTIVACIJO ZA VLAGANJA SREDSTEV OBČANOV V NASTAJANJE NOVIH ENOT, ZAGOTAVLJANJA UGODNEJŠIH KREDITOV ZA VLAGANJA V RAZVOJ OBRTI USTVARJANJEM POGOJEV ZA ŠIRITEV KOOPERACIJSKIH ODNOSOV, IZPOLNITVIJO PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ZA POTREBE DROBNEGA GOSPODARSTVA TER PRILAGODITVIJO PROIZVODNEGA DELA, DELOVNE PRAKSE IN PRIPRAVNIŠTVA.
V PRVEM POLLETJU 1988 BO SPREJET PROGRAM RAZVOJA ZASEBNEGA SEKTORJA DROBNEGA GOSPODARSTVA
DELEGATSKI VESTNIK - 13
-
V OBČINI MURSKA SOBOTA, KATEREGA OSNUTEK JE BIL PRIPRAVLJEN KONEC PRETEKLEGA LETA. USTREZNO PROGRAMU BOMO ZASTAVILI NADALJNJE REŠEVANJE PROSTORSKIH PROBLEMOV, IZVAJALI DAVČNO POLITIKO IN UREJALI REGULATIVNO Z ODLOKI, KI DOPOLNJUJEJO ZAKONODAJO NA TEM PODROČJU. FORMIRALI BOMO SKLAD ZA FINANCIRANJE POSPEŠENEGA RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA IN Z UKREPI DAVČNE POLITIKE VZPODBUJALI OZD IN ZASEBNE OBRTNIKE, DA USMERJAJO DEL DOHODKA V SKLAD.
V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN PRI ZASEBNIH OBRATOVALNICAH DROBNEGA GOSPODARSTVA BOMO TEHNOLOŠKO POSODABLJALI PROIZVODNJO, VKLJUČEVALI NOVE PROIZVODNE PROGRAME IN SE POVEZOVALI Z OSTALIMI OZD TER ISKALI NAJUSTREZNEJŠE ORGANIZACIJSKE OBLIKE.
Obrtno združenje, Obrtna zadruga Prekmurka in Medobčinska gospodarska zbornica si bodo v večji meri prizadevale za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva.
NA OSNOVI LANSKOLETNIH PRIZADEVANJ, BO V LETU 1988 USTVARJENA MOŽNOST ZA IZGRADNJO OBRTNE CONE V CILJU REŠEVANJA PROSTORSKIH PROBLEMOV ZA RAZVOJ OBRTI. NA ISTI LOKACIJI JE PODANA MOŽNOST IZGRADNJE TRGOVINE S TEHNIČNIM BLAGOM, PREDVSEM ZA OSKRBO PROIZVODNJE IN IZBOLJŠANJE TOVRSTNE PONUDBE.
VLAGANJA V IZGRADNJO PROIZVODNIH PROSTOROV BODO ZA NOSILCE OBRTNE DEJAVNOSTI PREDSTAVLJALA VELIKO BREME, ZATO SI BOMO PRIZADEVALI, DA Z USTREZNIMI FINANČNIMI KONSTRUKCIJAMI PODPREMO IZGRADNJO IN TAKO TEJ DEJAVNOSTI OMOGOČIMO NA-DALJNI RAZVOJ. NA TAK NAČIN BOMO IZVAJALI ODLOK O NEKATERIH VPRAŠANJIH S PODROČJA OBRTI, KI PODPIRA PREDVSEM VIŠJI TEHNOLOŠKI NIVO, NOVE ZAPOSLITVE, IZVOZNO NARAVNANOST IN DEFICITARNE DEJAVNOSTI.
4.9.	Finančne in poslovne storitve
LJUBLJANSKA BANKA POMURSKA BANKA BO OB UPOŠTEVANJU USMERITVE IZ ZVEZNE IN REPUBLIŠKE RESOLUCIJE TER V OKVIRU MOŽNOSTI MONETARNO KREDITNE POLITIKE ZAGOTAVLJALA POGOJE ZA FINANČNO UTRDITEV. GOSPODARSTVA IN SPODBUJALA UČINKOVITEJŠE GOSPODARJENJE S SREDSTVI. Z UGODNEJŠIMI KREDITNIMI POGOJI BO SODELOVALA PRI VLAGANJIH V PRIORITETNE PROGRAME OZD ZLASTI TISTE, KI SO IZVOZNO NARAVNANI OZ. POMENIJO PRESTUKTURIRANJE GOSPODARSTVA TER POSPEŠUJEJO RAZVOJ KMETIJSTVA, TURIZMA IN DROBNEGA GOSPODARSTVA.
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POMURSKA BANKA IN OSTALE BANKE SE BODO VKLJUČILE V RAZREŠEVANJE TEŽKEGA EKONOMSKEGA POLOŽAJA ŽIVINOREJE Z ZAGOTAVLJANJEM UGODNEJŠIH POGOJEV ZA KREDITIRANJE TEKOČE KMETIJSKE PROIZVODNJE.
DEJAVNOST ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV BO USMERJENA V IZBOLJŠANJE ZAVAROVALNE ZAŠČITE PREMOŽENJA IN PROIZVODNJE, ŠE POSEBEJ V ZASEBNEM SEKTORJU. Z BOLJŠO ORGANIZACIJO IN STIMULATIVNEJ-ŠIM PRISTOPOM DO ZAVAROVANJA KMETIJSKE PROIZVODNJE BODO MAKSIMALNO POVEČALI OBSEG ZAVARO-VANJA.
DELOVNA SKUPNOST BO S POVEČANJEM PRODUKTIVNOSTI DELA IN VIŠJO KAKOVOSTJO STORITEV DOSEGLA ZNIŽANJE STROŠKOV POSLOVANJA PREDVSEM Z NADALJNJIM RAZVOJEM RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA IN Z VEČJO STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO DELAVCEV. PROSTA ZAVAROVALNA SREDSTVA BODO PREKO DEPOZITOV PRI TEMELJNI POMURSKI BANKI SPROTI NA RAZPOLAGO ZDRUŽENEMU DELU. VSA SREDSTVA PREVENTIVE BODO ANGAŽIRANA NA OSNOVI PROGRAMOV ZA PREPREČEVANJE IZVOROV ŠKOD V OZD.
5.	NALOGE IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
SIS MATERIALNE PROIZVODNJE BODO V LETU 1988 PRISTOPILE K INVESTICIJAM V PREDRAČUNSKI VREDNOSTI 12.664. MILIJONOV DIN, KI BODO FINANCIRANE PRETEŽNO IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV.
5.1.	Komunala
Na področju komunale se bodo nadaljevala že pričeta dela na izgradnji vodooskrbnih objektov in raziskave lokalnih zajetij vode.
Glede na rezultate raziskav novih virov pitne vode in razpoložljivih finančnih sredstev se bo pričelo z etapno gradnjo tranzitnega cevovoda na relaciji Črnske meje—Cankova.
V letu 1988 bomo PRISTOPILI K PRIPRAVAM PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (začeli z deli) za usposobitev čistilne naprave v M. Soboti za čiščenje vseh komunalnih odplak, ki nastajajo v mestu. Aktiviralo se bo novo odlagališče komunalnih odpadkov.
ABC POMURKA DO MESNA INDUSTRIJA, KG RAKIČAN (FARMA NEMŠČAK) IN TOZD KREMENČEVIH PESKOV BODO PODVZELE AKTIVNOSTI ZA DOKONČNO SANACIJO NEGATIVNIH VPLIVOV PROIZVODNJE NA OKOLJE KATEREGA PREKOMERNO ONESNAŽUJEJO.
IZ SREDSTEV ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO KOMUNALNE SKUPNOSTI SE BODO SOFINANCIRALI PRIORITETNI PROGRAMI KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SKLADU S SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O TEMELJIH PLANA ZA OBDOBJE 1986—1990.
5.2.	Ceste
V letu 1988 se bo na področju posodobitve cest nadaljevalo z modernizacijo lokalnih cest in gradnjo mostov ter ostalih objektov na lokalnih cestah.
Modernizacija lokalnih cest v dolžini 12,60 km bo opravljena v skladu z referendumskim programom, PROGRAMOM SIS ZA CESTE in srednjeročnim planom. V realizacijo programov izgradnje gospodarske infrastrukture bomo poskušali vključevati tudi MDB.
5.3.	PTT promet
V LETU 1988 BO DO ZA PTT PROMET NADALJEVALA Z VLAGANJI V RAZŠIRITEV IN IZBOLJŠANJE KVALITETE TELEFONSKE IN TELEGRAFSKE INFRASTRUKTURE. VKLJUČEVALI SE BODO V IZVAJANJE PROGRAMOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI PRI IZGRADNJI TELEFONSKEGA OMREŽJA.
5.4.	Vodno gospodarstvo
V VODNEM GOSPODARSTVU BODO INVESTICIJE USMERJENE V GLAVNEM V IZVAJANJE MELIORACIJ IN REGULACIJ VODOTOKOV TER IZGRADNJO ZADRŽEVALNIKOV. VODNOGOSPODARSKO PODJETJE TOZD VE MURA BO OPRAVLJALO REDNA VZDRŽEVALNA DELA NA VODNOGOSPODARSKIH OBJEKTIH IN NAPRAVAH V SPLOŠNI RABI.
5.5.	Stanovanjsko gospodarstvo
Na področju stanovanjske izgradnje se bo v letu 1988 pričelo z izgradnjo 125 stanovanj, od tega v mestu M. Sobota 107 stanovanj. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ BO POSKRBEL ZA PRAVOČASNO PRIPRAVO ZEMLJIŠČ ZA STANOVANJSKO GRADNJO.
Tudi v letu 1988 se bo nadaljevalo s prenovo obstoječega stanovanjskega fonda z vidika varčevanja s toplotno energijo. Dokončana bo raziskava geotermalne vrtine v Štari ulici. Pričeli bomo z raziskavo geotermalne vrtine pri toplarni na Lendavski ulici sever, ter vrtanjem pri hotelu Diana.
5.6.	Energetika
V LETU 1988 BO OSNOVNA NALOGA NA TEM PODROČJU ZAGOTOVITI ZADOSTNO IN ZANESLJIVO OSKRBO PORABNIKOV Z VSEMI VRSTAMI ENERGETSKIH SUROVIN IN ENERGIJE. VSI PORABNIKI MORAJO VARČEVATI Z ENERGIJO IN JO RACIONALNO IZKORIŠČATI.
TOZD Elektro bo investiral v gradnjo daljnovodov, kablovodov, transformatorske postaje in nizkonapetostno omrežje.
OZD v industrijski coni se bodo priključile na plinovodno omrežje.
Glede na rezultate raziskav geotermalnih vrtin se bo določila tehnologija za uporabo geotermalne vode v industriji in stanovanjskem gospodarstvu. V TA NAMEN BODO V OBČINI SPREJELI DOGOVOR O KORIŠČENJU TE ENERGIJE IN DOLOČILI NOSILCE ZA UGOTAVLJANJE NADALJNJIH SMERI RAZISKAV IN MOŽNOSTI UPORABE.
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje so dolžne izvajati usmeritve skladnejšega regionalnega razvoja sprejete s srednjeročnimi planskimi dokumenti SR Slovenije ter od ustreznih republiških SIS zahtevati, da se zaostajanja pri uresničevanju sprejetih nalog in obveznosti iz prvih dveh let izvajanja družbenega plana v čim krajšem roku nadoknadijo.
6.	NALOGE IN AKTIVNOSTI NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI BODO SKLADNO S SREDNJEROČNIMI PLANI RAZVOJA SELEKTIVNO OPREDELILE PRIORITETNE NALOGE V TEM LETU. PREDNOSTNO BODO ZAGOTAVLJALE ZAKONSKO DOLOČENE PRAVICE IN SREDSTVA. ZA DEL ZAGOTOVLJENIH PRO-GRAMOV BODO UVEDENE PARTICIPACIJE, ZA DODATNO DOGOVORJENE PROGRAME PA BO POTREBNO SREDSTVA ZAGOTOVITI Z VEČJO NEPOSREDNO SVOBODNO MENJAVO DELA IN PRISPEVKI OBČANOV.
V okviru družbenih dejavnosti bo V OBČINI dana prioriteta osnovnemu zdravstvenemu varstvu, osnovnemu šolstvu in raziskovalni
14 - DELEGATSKI VESTNIK
MMH
dejavnosti. ZA INVESTICIJE BODO SIS DRUŽBENIH DEJAV-NOSTUN IZVAJALSKE OZD NAMENILE SKUPNO 7.923 MILIJONOV DIN. MOŽNOSTI ZA NALOŽBENE AKTIVNOSTI BODO V LETU 1988 ZARADI SKROMNIH FINANČNIH SREDSTEV IN INTERVENTNIH UKREPOV OMEJENE. Po posameznih področjih bodo izvajane naslednje naloge:
6.1.	Zdravstvo
Temeljna naloga zdravstva v letu 1988 bo razvoj in krepitev celotne dejavnosti V SKLADU Z RAZPOLOŽLJIVIMI MATERIALNIMI MOŽNOSTMI, ob zagotavljanju sodobnega zdravstvenega varstva v osnovnem zdravstvu zlasti s hitrejšim zaposlovanjem medicinskega kadra, posodobitve medicinske opreme in reševanju najnujnejših prostorskih problemov. S tem bodo v osnovnem zdravstvu) TOZD ZDRAVSTVENI DOM MURSKA SOBOTA dani pogoji za uresničevanje dogovorjenih nalog (v občinski, medobčinski in republiški zdravstveni skupnosti).
V celovito zdravstveno varstvo uporabnikov se morata še aktivneje vključevati TOZD Zavod za socialno medicino in higieno dela na področju ekologije in preventivnih dejavnosti ter TOZD Pomurske lekarne z zagotavljanjem preskrbe prebivalstva z zdravili in sanitetnim materialom.
Po aktiviranju kirurškega bloka bomo skupno z vsemi pomurskimi občinami zagotovili pogoje za njegovo (normalno) delovanje, TOZD Splošna bolnica mora zagotoviti takšno organizacijo dela, ki bo omogočila racionalno poslovanje in izboljšanje bolnišničnega zdravstvenega varstva (ter medsebojnih odnosov zdravstvenega osebja in pacientov).
V LETU 1988 BODO UPORABNIKI ZDRAVSTVENIH STORITEV ZDRUŽEVALI SREDSTVA ZA POSODOBITEV IN OBNAVLJANJE IZTROŠENIH OSNOVNIH SREDSTEV. ZDRUŽENA SREDSTVA SE BODO UPORABILA NA OSNOVI USKLAJENEGA PROGRAMA NA RAVNI DO PZC MURSKA SOBOTA, PRI ČEMER BO DANA PREDNOST OBNAVLJANJU OZ. ZAMENJAVI IZTROŠENE MEDICINSKE OPREME.
V OKVIRU NAČRTOVANIH INVESTICIJ PZC TOZD ZDRAVSTVENI DOM SE BO PRISTOPILO K PRIPRAVAM ZA UREDITEV MINIMALNIH LEKARNIŠKIH PROSTOROV ZA OSKRBO PREBIVALSTVA Z ZDRAVILI.
(Na področju investicij bo v letu 1988 TOZD Zdravstveni dom adaptiral prostore splošne medicine v M. Soboti za potrebe nujne medicinske pomoči in splošne medicine ter uredil prostore za regijsko organizirane specialističe dejavnosti).
6.2.	Izobraževanje
V osnovnem šolstvu bo še naprej dana prioriteta izvajanju zagotovljenega programa. Poseben poudarek bo dan uresničevanju programa življenja in dela osnovne šole. Pouk fakultativnih predmetov se bo izvajal na vseh osnovnih šolah v skladu z interesi učencev ter materialnimi in prostorskimi pogoji osnovnih šol.
ZAVOD SRS ZA ŠOLSTVO ENOTA MURSKA SOBOTA BO ANALIZIRAL MOŽNOSTI NADALJNJEGA IZVAJANJA CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE V DANIH MATERIALNIH OKVIRIH IN SMOTRNOST TOVRSTNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA V SPREMENJENIH POGOJIH ŽIVLJENJA. OCENITI JE TREBA TUDI VPLIV CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE NA UČNI USPEH.
V skladu s smernicami za delo osnovnih šol se bo v okviru materialnih možnosti izvajal obseg dodatnega in dopolnilnega pouka, Posebna skrb bo namenjena za nadpovprečno nadarjene učence ter posodabljanju učne tehnologije in kvaliteti izvajanja učnovzgojnega programa. Število oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole bo ostalo v dosedanjem obsegu.
Večja skrb bo namenjena spremljanju uspešnosti učencev po končani osnovni šoli v nadaljnjem usmerjenem izobraževanju.
Na področju srednjega usmerjenega izobraževanja bodo ostali vzgojnoizobraževalni programi v dosedanjem obsegu.
Srednja kmetijska šola bo pristopila k investiciji za pridobitev novih namenskih prostorov in nabavo specializirane opreme, s čemer bodo dani osnovni pogoji za kvalitetno opravljanje nalog na področju izobraževanja za potrebe kmetijstva in gozdarstva.
6.	3. Otroško varstvo
' Na področju otroškega varstva bomo izvajali varstvo matere in novorojenčka. Otrokom tistih družin, ki si same ne morejo zagotoviti socialne varnosti bomo zagotavljali dogovorjene družbene pomoči. Skrajšano pripravo na šolo bomo izvajali v dosedanjem obsegu 350 ur, prav tako pa tudi vse ostale naloge iz občinskega programa skupnosti.
6.4.	Socialno skrbstvo
Na področju socialnega skrbstva bo dana prednost izvajanju zagotovljenega programa in s tem sprotnemu usklajevanju denarnih pomoči kot edini vir preživljanja. Še naprej mora ostati poglavitna skrb izvajalcev preventivno in svetovalno delo z otroci, družina, mladole
tniki, invalidi ipd. Razvijali bomo organizirane sosedske pomoči na domu za ostarele. Še bolj pa moramo poglobiti sodelovanje strokovnih služb izvajalskih organizacij z OZD, KS in vsemi, ki lahko sodelujejo pri preprečevanju in reševanju socialnih problemov.
6.5.	Kultura
V kulturni dejavnosti bomo zagotavljali osnovne pogoje za izvajanje programov v poklicnih in ljubiteljskih organizacijah oz. društvih ter z enakomernim razvijanjem vseh dejavnosti omogočili dostopnost kulturnih dobrin občanom.
Na pdoročju knjižničarstva IN MUZEJSKE DEJAVNOSTI BOMO VLOŽILI MAKSIMALNE NAPORE, DA V OKVIRU PROGRAMA IN SREDSTEV KULTURNE SKUPNOSTI OHRANIMO MATIČNOST (se bomo zavzemali za izpolnjevanje čim več pogojev predpisanih standardov, v muzejski dejavnosti skušali omogočiti večje strokovno pokrivanje področij in) V okviru spomeniškega varstva si bomo prizadevali za razglasitev kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti ter nadaljevali s pospeševanjem umetniške ustvarjalnosti. '
V sodelovanju s kulturno skupnostjo SR Slovenije se bo NADALJEVALO S (pristopilo k) sanacijo (temeljev) soboškega gradu.
OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST MORA PRIPRAVITI PROGRAM KORIŠČENJA PROSTOROV V SOBOŠKEM GRADU ZA POSAMEZNE NAMENE OZ. PO DEJAVNOSTIH. ZAVODU ZA ČASOPISNO IN RADIJSKO DEJAVNOST BOMO V OKVIRU MOŽNOSTI ZAGOTOVILI USTREZNE MATERIALNE POGOJE ZA DELOVANJE TER NADALJNJI RAZVOJ REGIJSKIH SREDSTEV JAVNEGA OBVEŠČANJA. NA OSNOVI PREDLOGA USTANOVITELJEV - OK SZDL BOMO PRISTOPILI K POENOTENJU SOFINANCIRANJA TE DEJAVNOSTI V VSEH ŠTIRIH POMURSKIH OBČINAH. PREUČILI BOMO MOŽNOSTI ZA REŠITEV PROSTORSKIH TEŽAV ZAVODA.
6.6.	Telesna kultura
Na področju telesne kulture bomo zagotovili možnosti za razvoj predvsem mladim perspektivnim športnikom. Pripravili bomo prednostne programe športnih panog in kriterije za financiranje telesno-kulturne dejavnosti. Ob tem pa bomo pripravili nove oblike športno-rekreativnih dejavnosti za vse kategorije občanov. Vso skrb bomo namenili tudi vzdrževanju obstoječih športnih objektov.
6.7.	Raziskovalna dejavnost
Na področju raziskovalne dejavnosti bomo sofinancirali raziskovalne naloge skupnega pomena za razvoj občine v ciljih izkoriščanja naravnih danosti. Prednost bo dana nalogam za prestrukturiranje delovnih organizacij, povečanje in racionalizacijo proizvodnje.
Večja pozornost bo namenjena raziskovalnemu delu na iskanju alternativnih virov energije ter varstvu okolja.
Še naprej bomo razvijali in popularizirali inventivno dejavnost ter vzpodbujali krožkarsko in raziskovalno dejavnost na področju naravoslovja in tehnike v osnovnih šolah in šolah srednjega usmerjenega izobraževanja.
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE BODO ŠE NAPREJ VODILE AKTIVNOSTI GLEDE POSPEŠEVANJA MNOŽIČNE INOVATIVNE DEJAVNOSTI. MEDOBČINSKA GOSPODARSKA ZBORNICA ZA POMURJE BO VZPODBUJALA PRENOS RAZISKOVALNIH DOSEŽKOV V PRAKSO.
V občini se bomo vključevali v procese preoblikovanja racionalizacije delovanja družbenih dejavnosti v SR Sloveniji.
7.	OSTALE NALOGE IN AKTIVNOSTI
7.1.	VSE OZD, SIS IN KS SE MORAJO MAKSIMALNO ANGAŽIRATI PRI PRIDOBIVANJU SREDSTEV ZA VSE OBLIKE FINANCIRANJA, KI SO V SR SLOVENIJI NA RAZPOLAGO ZA POSPEŠEVANJE SKLADNEJŠEGA REGIONALNEGA RAZVOJA. NOSILCI INVESTICIJ SO DOLŽNI V SVOJE PROGRAME VKLJUČEVATI TUDI AKTIVNOSTI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV IZ SKLADA FEDERACIJE ZA KREDITIRANJE HITREJŠEGA RAZVOJA GOSPODARSKO MANJ RAZVITIH OBMOČIJ TER SI PREKO MEDOBČINSKE GOSPODARSKE ZBORNICE ZA POMURJE PRIZADEVATI TUDI ZA SOFINANCIRANJE IN REFUNDIRANJE STROŠKOV IZDELAVE RAZVOJNIH PROGRAMOV IN INICIALNIH RAZVOJNIH NAČRTOV, KI SE FINANCIRAJO IZ PRORAČUNA SRS.
7.2.	V skladu z usmeritvami iz srednjeročnega plana občine in opredeljeno politiko policentričnega razvoja bomo pospeševali razvoj manj razvitih in obmejnih območij s poudarkom na krepitvi krajevnih centrov ter zagotavljanju bolj izenačenih pogojev za življenje in delo.
7.3.	V letu 1988 bo potrebno dokončati krajinsko zasnovo območja ob reki Muri od katere bo odvisno nadaljnje načrtovanje elektrarn.
-	7-4r-Uskladili bomo dolgoročni plan občine z obveznimi izhodišči dolgoročnega in srednjeročnega plana republike ter potrditev družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1986—1990 na ustreznem republiškem organu. Zaradi ugotovljenih večjih odstopanj
DELEGATSKI VESTNIK - 15
pri uresničevanju nalog iz družbenega plana bomo pristopili k spremembam in dopolnitvam planskih dokumentov.
7.5.	S področja varstva okolja bomo pristopili k dolgoročnem reševanju problematike odpadnih snovi, sanacije in eksploatacije opuščenih gramoznic ter evidentiranju in zaščiti pomembnih lokalnih virov pitne vode.
V SKRBI ZA OHRANITEV KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI BOMO VSE POSEGE V PROSTOR IZVAJALI OB UPOŠTEVANJU USKLAJENIH INTERESOV UPORABNIKOV PROSTORA IN USTREZNEM VREDNOTENJU POSAMEZNIH NAMENOV UPORABE.
7.6.	Nadaljevali bomo z izvajanjem srednjeročnih usmeritev razvoja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite z usposabljanjem delovnih ljudi in občanov ter krepitvijo obrambnih priprav. Vsi nosilci planiranja so dolžni sproti ažurirati obrambne in varnostne načrte in jih uskladiti z zveznimi in drugimi predpisi.
7.7.	Sredstva splošne porabe za delovanje upravnih organov bodo prvenstveno usmerjena v povečanje učinkovitosti njihovega dela, izboljšanja kadrovske strukture ter modernizacijo in racionalizacijo dela.
7.8.	Vse OZD in skupnosti so dolžne dosledno izvajati naloge iz resolucije in njenih spremnih dokumentov, izvršni svet SO bo tekoče spremljal izvajanje resolucije ter na osnovi poročil OZD in SIS tekoče seznanjal skupščino občine o uresničevanju resolucijskih usmeritev.
8.	DOKUMENTI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE
Naloge, ukrepi in aktivnosti za izvajanje resolucijskih ciljev na posameznih področjih bodo podrobneje opredeljene v naslednjih dokumentih:
—	Plani in programi OZD, SIS in KS za leto 1988
— Akcijski setveni program
— Bilanca zaposlovanja za leto 1988
— Dogovor o splošni porabi občin SR Slovenije v letu 1988
—	odlok o proračunu občine za leto 1988
—	Dogovor o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v SRS v letu 1988 — SEZNAM INVESTICIJ/ZA LETO 1988
-	PROGRAM SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA LETO 1988.
NAČRTOVANJE INVENSTICIJE ZA LETO 1988
Zap. NOSILCI št. INVESTICIJ		- v 000 din — v cenah 1987 Vrsta investicij	Predračunska vrednost		
1	2		3	4
a) GOSPODARSTVO 1.	Elektro M. Sobota - RTP 110-35/20 kw 2.	Proizvodnja kremenčevega peska Puconci 3.	DO Panonija 4.	LlV, Oprema in orodja Rogašovci 5.	DO MURA		T 1	1	1 1 1 1 1 1	III	II 111	daljnovodi ih kablovodi 20-10kw TP 20-10/0,4 kw in Dv 20-10 kw * nizkonape. omr. 380-220 V merilne naprave in instrumenti telekomunikacije veliko orodje in mehan. transportnasredstva inventar delovni prostori študije, razvoj, projekti SLO in DS Skupaj: posodob. proizv. peskov namestitev lakirnice združevanje v razšir. in moderniz. računal. opreme nabava stroja za roblj. tekoče investicije Skupaj: tehnološka posodobitev strojne opreme posodobitev opreme (UVOZ) posodobitev opreme (domača oprema	700 439.000 487.000 575.076 28.630 9.350 8.300 46.000 2.460 26.800 2.000 500 1.625.816 112.000 180.000 100.000 5.000 150.000 435.000 807.878 3.O8O.OOO 2.000.000
6. Beltinka Beltinci	— elektr. pletih stroji	
	(skupaj) od tega 1. 1988	470.000
7.	Pletilstvo Prosenjakovci 8.	Intes TOZD Mlinopek	— razšir. proizvodnje (zaradi pospeš. izvoza) — nabava čistilnice in	510.000
	strojev za mlin	300.000
	— sušilnica za žitarice — ureditev garaž,	250.000
	zamenjalnice in pralnice — aspiracija v mlinu	200.000
	Beltinci	100.000
	— plinovod — kotlovnica	80.000
	— nakup zemljišča za prod.	50.000
	— dostavno vozilo TAM — dostavno vozilo za	40.000
	slaščice	30.000
	— sovlaganje v odkup.	
	centre	20.000
	— mešalec za pekarno	10.000
	— zamenjava vozila	10.000
	— razvoj A P	30.000
	— ostale zamenjave strojev	30.000
	Skupaj:	1.150.000
9. DO Mesna industr.	— rekonstrukcija prekajeval.	
	z nabavo in montažo preme	350.000
	— preureditev sanitarne	
	klav. z razsekovalnico	100.000
	— ureditev specializirane	
	trgovine na aytobus. postaji	350.000
	— nabava transport.	
	sredstev — hladilnikov	250.000
	Skupaj:	1.050.000
10. Tovarna mleč. prahu	— odkup zemljišč s— izgradnja zbirališča	10.000
	mleka	20.000
	— garaže in avtodelavnice	350.000
	— parni kotel — računalniki —	250.000
	sofinanciranje	110.000
	— transportna sredstva	140.000
	— hladilniki za mleko — polnilna linija — -	12.000
	evapoirano mleko — dopolnil, oprema za	90.000
	predel, ml.	145.000
	— Uvozna oprema (skupaj)	345.000
	Skupaj:	1.472.000
11. ZGEP Pomurski Tisk	— modernizacija strojne	
	opr. v TOZD Kartonaža in TOZD Tiskarna	500.000
12. DO SOBOTA	— oprema TOZD	
	Komunala	252.000
	— garaže TOZD Komunala — oprema TOZD	200.000
	Tapetništvo. — oprema TOZD	27.000
	Obrtništvo — oprema TOZD	50.200
	Vrtnarstvo	16.000
\	— oprema za AOP v DSSS	22.000
	Skupaj:	567.200
13. DO KG Rakičan	— odkup zemlje 100 ha	350.000
	— mehanizacija	310.000
	— melioracije 80 ha	304.000
	- namakanje 586 ha - gradnja hlevov — pitano	2.227.000
	govedo 2100 stojišč	5.250.000
	— silosi — obnova vinogradov	100.000
	4,2 ha — obnova sadovnjakov	172.000
	6,0 ha	60.000
	— bazeni za gnojevko	1.500.000
	— osebni avto R-4	6.000
	— terensko vozilo	10.000
	razna oprema	35.000
	Skupaj:	10.324.000
14. DO Agromerkur	— rekonstruk. in dograditev	
	valilnice v Puconcih	700.000
	— nakup trgov, lokala na	
	novi lokaciji v M. soboti	80.000
16 - DELEGATSKI VESTNIK
	— v 000 din — v cenah 1987 Vrsta investicij	Predračunska J	vrednost	
		
Zap. NOSILCI št. INVESTICIJ		
1	2	3	4
	— izgradnja dveh brojlerskih objektov pri kooperantih	160.000
	Skupaj:	940.000
15. KZ Panonka	— silosi — Hodoš	200.000
	— predelovalno hladilniški c.	1.200.000
	— melioracije	3.848.000
16. ŽVZ M. Sobota	Skupaj:	5.248.000
	— hlev za testiranje prašič.	100.000
17. GLG M. Sobota	— dokončna izgradnja žage	
	v Mačkovcih	100.000
18. SGP Pomurje	— nabava opreme, strojev	80.000
	— zamenjava transport, sred.	150.000
	— razna invest, dela	70.000
	— nabava računalnika	50.000
	Skupaj:	350.000
19. DO za PTT promet	— nabava in montaža	
	KATC Puc. s kapaciteto 498 priključkov	125.000
	— razširitev avtomatske telegraf centrale v M. Soboti za 35 priključkov	50.000
	— izgradnja VF kabla na relaciji Mačkovci—Grad	20.000
	— preselitev RR sistema na relacijo M. Sobota—Beltinci	45.000
	— izgradnja krajevnega telefonskega omrežja za KS v občini Murska Sobota	510.000
	Skupaj:	700.000
20. DO Potrošnik	— skladiščni prostori	500.000
	— dokončanje trgovine pri bolnici Rakičan	30.000
	— naložbe v AOP	250.000
	— adaptacija prodajaln	100.000
	— nabava opreme in transportnih sredstev	120.000
	Skupaj:	1,000.000
21. DO Zunanja trgov.	— sovlaganja v izvozno	
	narav, proizvodnje	330.000
22. Radenska TOZD	— preureditev kegljišča v	
Diana	restavracijo	60.000
	—vlaganja v raziskovalno	
	geotermalno vrtino	99.000
	— ureditev vrta pri gostilni Central	15.000
	Skupaj:	174.000
23. Radenska TOZD	— nadomestni objekt za	
Zvezda	kiosk na AP	20.000
	— rekonstrukcija gostilne v Bogojini	20.000
	— odkup zemljišča in izdelava projektov za razširitev Pc	3.500
	— ostala oprema	10.000
	Skupaj:	53.500
24. TOZD Moravske topi.	— računalnik	150.000
	— ostala oprema	50.000
	Skupaj:	200.000
25. ZČRD	— oprema	8.173
26. KROJ	— strojna oprema	22.000
	— klimatske naprave	25.000
	Skupaj:	47.000
SKUPAJ			33.404.567
b) SIS MATERIALNE PROIZ-		
VODNJE 1. SIS za ceste	- L 5692 Šalovci -	
	Dolenci	315.000
— L 5609 Vanča vas —.			
2.	SIS za komunalo	Borejci — L 5683 Ivanci — Mlajtinci - L 5648 Šalamenci — Poznanovci — 3 mostovi — rekonstruk. križišča Lendavske—Markišavske z Noršinsko in z določenimi odseki Skupaj: — razšir. objekta črpališča,	77.000 140.000 375.000 200.000 250.000 1.357.000
3	.. Stanovanj, skupnost	izgradnja čistilne naprave, negativ, vodnjakov, razšir. zaščit, pasov in drugih preventivnih objektov za zaščito vode na črpališču v Črnskih mejah — gradnja kolekt. za industrij, in obrtno cono — vaški vodovod Trdkova — Martinje — nadaljevanje izgrad. kanaliz. Beltinci — začetek gradnje kanalizac. Černelavci Skupaj: — Kocljeva I. faza	740.000 250.000 200.000 80.000 250.000 1.520.000 1.491.600
		— Kocljeva II. faza — Razlagova II. faza — Lendavska sever LS—6 — Kidričeva KG—1 — Grad — Beltinci —	sanacija rav. streh Cankarjeva 50, —	Kidričeva 16, Stara 8, Stara 10 —	ureditev podstrešij obst. blokov	1.864.500 1.677.696 420.000 632.400 288.000 906.000 1.056.000 331.200
4.	Območna vodna skup.	— izkoriščanje termalne energije iz vrtine SOB 1 Skupaj: — nadalj. regulacije Velike	200.000 8.867.396
MURA SKUPAJ:			Krke z izvedbo zadrževalnika na Dolenskem potoku v zvezi z možnostjo izvajanja meliorac. na meliorac. območju Velike Krke s pritoki	920.000 12.664.396
C.	SIS DRUŽBENIH DEJAV-		
NOSTI I. Občin, zdrav, skup.		— oprema za kirurški blok	3.400.000
2.	Občinska izobražev.	— oprema za druge odd SB — oprema za druge TOZD PZC Skupaj: — dozidava učilnih	500.000 600.000 4.500.000
3.	skupnost Občin, kultur, skupn.	prostorov in telovadnice, OŠ Bakovci — ureditev grajske dvorane	3.300.000 40.000
4.	Telesnokult. skup.	—	sanacija temeljev soboškega gradu —	adaptacija prostorov v soboškem gradu po izšel, gozdnega gospodarstva —	ureditev skladišča za knjige PIŠK —	priprava dokumentacije za novo knjižnico Skupaj: —	sanacija stadiona NK	15.000 20.000 4.000 4.000 83.000
SKUPAJ:		MURA	40.000 7,923.000
DELEGATSKI VESTNIK - 17
PROGRAM DELA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1988
I.	UVOD
Opredelitve nalog v programu dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine M. Sobota za 1. 1988 izhajajo iz položaja in funkcije, ki ga ima skupščina občine kot najvišji organ samoupravljanja in oblasti v občini. S programom dela so določene osnovne usmeritve delovanja zborov skupščine, Izvršnega sveta in delovnih teles skupščine v 1. 1988. Podane so tudi delne usmeritve za delo samoupravnih interesnih skupnosti, ki se vključujejo v skupščinski sistem. V skladu z ustavno in statutarno opredelitvijo funkcije občine in položaja skupščine, dolgoročnim programom razvoja občine, družbenim planom in drugimi sprejetimi usmeritvami, bodo zbori občinske skupščine obravnavali najbolj aktualna vprašanja življenja in dela delovnih ljudi in občanov in razvoja občine. S svojimi odločitvami bodo 'usmerjali družbeni in ekonomski razvoj občine, usklajevali interese delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in skupnosti. Interese občine bodo usklajevali neposredno ali posredno preko skupin delegatov z interesi širših družbenopolitičnih skupnosti — v republiki in Jugoslaviji tako, da se bodo vključevali v obravnavo vprašanj iz pristojnosti republike in federacije kot konferenca delegacij.
Program dela vsebuje temeljne usmeritve za delo zborov ter bo ostal odprt za dopolnjevanje s pobudami delovnih ljudi in občanov, delegatov, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela in skupnosti. V delo zborov občinske skupščine je potrebno vnesti več tekočih problemov iz življenja, boljše in sprotno informiranje o aktualnih vprašanjih in večjo povezanost združenega dela in skupnosti s skupščino. Ta del nalog v programu ni konkretno opredeljen. Za uresničitev te naloge mora izvršni svet sproti obveščati zbore občinske skupščine o zapažanjih, problemih in svojih usmeritvah pri izvajanju politike občinske skupščine. Takšna informacija bi lahko bila na vsaki seji skupščine. Metode dela zborov bodo različna. Večji poudarek bo dan ločenim sejam zborov. Oblike dela bodo določali zbori s periodičnimi delovnimi načrti.
II.	TEMATSKA VPRAŠANJA
1.	Program dela Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Murska Sobota za leto 1988.
Zbori občinske skupščine bodo na osnovi letnega programa dela za vsako trimesečje sprejeli periodični delovni načrt.
Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine
Rok: I. trimesečje
Pristojni: Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
2.	Poročilo o delu Skupščine občine M. Sobota, njenih organov in Izvršnega sveta v mandatnem obdobju 1986—1988.
Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine in Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
3.	Poročilo o delu Zveznega zbora Skupščine SFR Jugoslavije.
Poročilo pripravi delegat Zveznega zbora, ki je odgovoren za občino M. Sobota.
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
4.	Predlog resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine M. Sobota v letu 1988
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
5.	Poročilo o izvajanju referendumskega programa v občini M. Sobota za obdobje 1986—1990 v času od 1. 3. 1986 do 31. 12. 1987
Gradivo pripravi: Odbor za spremljanje izvajanja referendumskega programa
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
6.	Analiza o gospodarskih gibanjih, osebnih dohodkih, skupni in splošni porabi ter uresničevanju resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine v letu 1987.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
7.	Stališča in usmeritve o materialnih in kadrovskih vprašanjih zdravstva
Predlagatelj: SIS za zdravstvo
. Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
—	SIS za zdravstvo
8.	Informacija o poslovanju SIS družbenih dejavnosti v občini M. Sobota v letu 1987 ter program in bilanca sredstev za leto 1988
Gradivo pripravi: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti
Rok: I. trimesečje
Pristojni:—. Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
—	Skupščine SIS družbenih dejavnosti
9.	Predlog razdelitve proračunskih sredstev za financiranje potreb krajevnih skupnosti v letu 1988.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor krajevnih skupnosti
10.	Spremembe in dopolnitve dogovora o ustanovitvi Skupnosti pomurskih občin in Statuta Skupnosti pom. občin.
Predlagatelj: predsedstvo Skupščine občine
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
11.	Poročilo o delu sklada stavbnih zemljišč v letu 1987, ter program za leto 1988
Predlagatelj: Sklad stavbnih zemljišč
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
12.	Analiza možnosti združevanja sredstev za investicijske naložbe
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
13.	Poročilo o poteku javne razprave o osnutku amandmajev k ustavi SFRJ v občini M. Sobota
Poročilo pripravi: OK SZDL
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
14.	Poročilo o delu ZKO DO Platana in gospodarski situaciji v DO Platana
• Gradivo pripravi: ZKO Platana
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela. Zbor krajevnih skupnosti in Družbenopolitični zbor
15.	Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986—2000
Ugotovitve in stališča k republiškemu gradivu pripravi
Izvršni svet občinske skupščine
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
18 - DELEGATSKI VESTNIK
16; Spremembe in dopolnitve družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986-1990
Ugotovitve in stališča k republiškemu gradivu pripravi
Izvršni svet občinske skupščine
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
17. Stanje in problematika komunalnega gospodarstva v SR Sloveniji in občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
•	Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti	/
—	Družbenopolitični zbor
18.	Stanje in problematika urejanja prostora v SRS in v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
19.	Poročilo o izvajanju stališč, priporočil in sklepov o uresničevanju razvojnih usmeritev kmetijstva v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela .
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
20.	Volitve funkcionarjev Skupščine občine M. Sobota in volitve predsednika predsedstva SRS
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
21.	Poročilo o izvajanju družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1988 (polletna gibanja)
Stališča k republiškemu gradivu pripravi Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
22.	Informacija o gospodarskih gibanjih, skupni in splošni porabi v občini v I. polletju 1988 in uresničevanje resolucije občine v letu 1988.
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
23.	Realizacija programov SIS in usklajevanje bilance SIS družbenih dejavnosti v občini M. Sobota za leto 1988 z gibanji v gospodarstvu.
Gradivo pripravi: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— Skupščine SIS družbenih dejavnosti
24.	Varstvo kulturne in naravne dediščine v občini M. Sobota
Predlagatelj: SIS za kulturo
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— SIS za kulturo
25.	Poročilo o stanju in problematiki teritorialne obrambe v občini M. Sobota
Gradivo pripravi: Občinski štab TO
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
26.	Resolucija o uresničevanju Družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 v letu 1989
Stališča pripravi Izvršni svet občinske skupščine
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
27.	Resolucija o uresničevanju Družbenega plana občine M. Sobota za obdobje 1986—1990 v letu 1989
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni : — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
28.	Spremembe in dopolnitve proračuna občine M. Sobota za 1. 1988
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela — Zbor krajevnih skupnosti -'— Družbenopolitični zbor
29.	Proračun občine M. Sobota za I. 1989
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
30.	Poročilo o stanju, razvoju in problematiki osnovnega šolstva v občini
Predlagatelj: SIS za vzgojo in izobraževanje
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
— Družbenopolitični zbor
— SIS za vzgojo in izobraževanje
31.	Poročilo o uresničevanju programov SIS družbenih dejavnosti v I. 1988 in programske usmeritve za leto 1989, s predlogom bilance sredstev
Gradivo pripravi: Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
—	Skupščine SIS družbenih dejavnosti
32.	Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
33.	Spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana občine M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
• Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
34.	Slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine ob občinskem prazniku.
III. NORMATIVNI AKTI
1.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenegp dela
— Zbor krajevnih skupnosti
2.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovanju civilne zaščite v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
3.	Osnutek odloka o spremembah odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
DELEGATSKI VESTNIK - 19
Pristojni: — Zbor združenega dela
—	Zbor krajevnih skupnosti
—	Družbenopolitični zbor
4.	Osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine M. Sobota za leto 1987
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
5.	Predlogi za izdajo odločb o uvedbi komasacijskih postopkov za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Domajinci, Ledava nad jezerom — Pertoča, Jurij, Peskovci, Križevci, Petrovci, Salovci, Hodoš in Dolenci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
6.	Osnutek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v delih k.o. Gerlinci—Fikšinci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
7.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega zazidalnega načrta za naselje Cankova
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
8.	Osnutek odloka o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za naselje Bakovci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
9.	Osnutek odloka o sprejetju ureditveno-zazidalnega načrta za naselje Gornji Petrovci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
10.	Osnutek odloka o sprejetju prostorsko ureditvenih pogojev za mesto M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
11.	Osnutek odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta Beltinci — ob Panonski ulici
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
12.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za zdraviliški kompleks v Moravskih toplicah
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
13.	Osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota za leto 1988
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
14.	Osnutek odloka o sprejetju sprememb in dopolnitev odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: I. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela,
— Zbor krajevnih skupnosti
15.	Osnutek odloka o zaključnem računu davkov in prispevkov občanov občine M. Sobota za leto 1987
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
16.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje	4
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
17.	Predlogi za izdajo odločb o uvedbi komasacijskih postopkov za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Markovci, Čepinci in Bodonci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega deia
— Zbor krajevnih skupnosti
18.	Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščitenih kmetijah v občini M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
19.	Osnutek odloka o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda Črnske meje — Černelavci — Gederovci — Cankova in Cerne-lavci — Brezovci — Cankova
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
20.	Osnutek odloka o sprejetju lokacijskega načrta za gradnjo vodovoda v naselju Cankova
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
21.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Križevci —Domanjševci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
22.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za odlagališče komunalnih odpadkov v Puconcih
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
23.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za kompleks parka v Rakičanu
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
24.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenih pogojev za naselja na območju ravenskega in dolinskega predela občine M. Sobota
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
25.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenih pogojev za naselja na območju Goričkega
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: II. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
26.	Predlogi za izdajo odločb o uvedbi komasacijskih postopkov za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Gerlinci, Fikšinci. Puconci in Adrijanci
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
20 - DELEGATSKI VESTNIK
21. Osnutek odloka o sprejetju lokacijskega načrta za ureditev vpadnic in kolesarskih stez iz primestnih naselij v M. Soboto
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
28.	Osnutek odloka o sprejetju zazidalno-ureditvenega načrta za naselje Rakičan
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
29.	Osnutek odloka o sprejetju ureditvenega načrta za čistilno napravo v M. Soboti
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
30.	Osnutek odloka o sprejetju spremembe zazidalnega načrta za Kocljevo ulico v M. Soboti
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: III. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
31.	Predlog za izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka za komasacijo kmetijskih zemljišč v delih k.o. Beltinci—Gančani
Predlagatelj: Izvršni svet
Rok: IV. trimesečje
Pristojni: — Zbor združenega dela
— Zbor krajevnih skupnosti
IV. Poleg vprašanj, ki so navedena v programu dela, bodo zbori občinske skupščine obravnavali še vrsto vprašanj s področja kadrovske politike (volitve, imenovanja in razrešitve) in urejali določena vprašanja,za katera so pristojni, s sklepi (upravne zadeve, soglasja k statutom itd.).
Zbori občinske skupščine bodo z načrti dela za vsako trimesečje še podrobneje opredelili dela in naloge, vsebino za pripravo gradiv, določili roke in način obveščanja delegatov, delovnih ljudi in občanov ter druga vprašanja.
Roki, ki so določeni v programu dela, se nanašajo samo na obravnavo vprašanj v 1. fazi oz. 2. fazi, kolikor so bili v L fazi obravnavani v letu 1987.
Roki za obravnavo vprašanj v 2. fazi bodo določeni s periodičnimi delovnimi načrti v skladu s smernicami, ki jih določijo zbori občinske skupščine.
CTDAU 40 WECTUIV 40