Občina Velenje
Kako do takšnega zdravstva kot ga potrebujemo?
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje ter delegati občinske zdravstvene skupnosti, ki so bih na seji prisotni kot četrti zbor, so prejšnji četrtek tehtali nadaljnje razvojne možnosti zdravstva v občini Velenje. Razvoj te dejavnosti je namreč občutno zaostal za dinamičnim družbenoekonomskim razvojem, tako da se je močno povečal razkorak med zahtevami, potrebami in možnostmi na tem področju.
Največji problem je veliko pomanjkanje prostora za normalno izvajanje osnovnega zdravstva, saj v ta namen v Titovem Velenj u že od
leta 1974 ni bilo zgrajenih kakšnih dodatnih objektov, število prebivalcev pa je v tem času močno poraslo. Dodatne težave povzroča še zastarela in predvsem iztro-šena oprema, ki je na primer stara že več kot petnajst let, njena iztrošenost pa je več kot 90 odstotna. Ker delež sredstev za zdravstvo v družbenem produktu iz leta v leto pada je močno omejeno število zdravnikov, ki so zato zelo obremenjeni. Povečuje se tudi čakalna doba pri zobozdravnikih, saj je potrebno na sprejem čakati že okoli pet mesecev.
Delegati so.se zavzeli za razširitev prostorskih zmog-
ljivosti, in sicer naj bi obnovili sedanjo stavbo Farmina, zavzeli pa so se tudi za določeno prerazporeditev sredstev znotraj samoupravnih interesnih skupnosti v korist zdravstva.
Potrdili so tudi nadaljnji razvoj bolnišnice v Topolšici ob ustrezni povezavi njene dejavnosti v medregijskem in širšem slovenskem pros--toru, opozorili pa so tudi na pomanjkljivosti pri delu zdravstvenih delavcev, ki jih je potrebno kar najhitreje odpraviti. Več o seji pa preberite na naslednji strani.
B. Z.
S£5i3?767)'	glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva '	ntovo Velenje, 4. aprila 1985
Občinski komite ZKS Velenje
Programske usmeritve
Danes, 4. aprila, se bodo ob 18. uri sestali člani Občinskega komiteja ZKS Velenje. Seja bi sicer morala biti že konec marca, a so jo zaradi dnevnega reda — obravnava in sprejem poročila o uresničevanju programskih usmeritev občinske organizacije in sprejem predloga programskih usmeritev za naslednje enoletno obdobje — prestavili za teden dni. Osnutka poročila o uresničevanju programskih usmeritev občinske organizacije v preteklem letu namreč do takrat še ni obrav-
Kr"
navala večina osnovnih organizacij. Ker pa so te razprave osnova za oblikovanje poročila, bo seja torej danes.
Osnutek programskih usmeritev občinske organizacije ZKS Velenje za naslednje obdobje zajema več področij: razmere v katerih bo delovala občinska organizacija ZKS (ton ji bodo še naprej dajale gospodarske in družbenoekonomske razmere), uveljavljanje vloge osnovnih organizacij ZK in celotne zveze komunistov (ta naloga
je bila že v preteklih letih zapisana kot prva, tokrat naje še bolj poudarjena), naloge s področja gospodarjenja in razvoja družbenoekonomskih odnosov (rast proizvodnje, izvoza, učinkovitejše gospodarjenje so osrednje naloge), uveljavljanje političnega sistema in s tem samoupravnega položaja delavcev (to ni samo cilj, ampak tudi sredstvo za razvoj proizvajalnih sil), kadrovska krepitev zveze komunistov (izobraževanje), SLO in DSZ.
Prve oblike sodelovanja so povsod dobro ocenili
Radio Titovo Velenje -v živo
0 organiziranosti telesne kulture
Na valovih radia Titovo Velenje bo jutri — v petek znova zanimiva odda ja v živo Organiziranost telesne kulture v občini Velenje. V enourni oddaji (od 18. do 19.) bodo tudi tokrat sodelovali poslušalci, Vprašanja bomo v uredništvu sprejemali od 1730 ure naprej, lahko pa boste spraševali v živo. Med oddajo bodo sogovorniki podrobno spregovorili o organiziranosti, razvojnih možnostih, še posebej pa o težavah v zvezi z vzdrževanjem telesnokulturnih objektov.
30 let občinske gasilske zveze Velenje
Gasilci velenjske občine so prejšnjo soboto proslavili pomemben jubilej — 30. letnico obstoja in uspešnega delovanja njihove zveze. Danes ima zveza kar 957 članov, 253 članic in 535 pionirjev oziroma mladincev.
Društva so dobro opremljena, ob jubileju pa so dobili tudi novo raztezno lestev s pomočjo katere bodo lahko, če bo to potrebno, reševali ljudi tudi iz 30 metrov visokih zgradb, (več o tem poročamo na 2. strani)
1. april - dan mladinskih delovnih brigad
Mladi zavihali rokave v Topolšici
Lepo sobotno dopoldne so brigadirji velenjske občine izkoristili za udarniško akcijo v Topolšici, kjer so urejali prostor na katerem bo proslava ob 40-letnici osvoboditve ter okolico hotela Vesna. Več kot sto brigadirjev je pridno zavihalo rokave in dobro opravilo delo.
V	zadnjih letih si predstavniki Titovih in pobratenih mest prizadevajo, da bi medsebojno sodelovanje razširili na različna področja. Kot kaže, so največ doslej storili na kulturnem področju.
V	nedeljo so se zbrali predstavniki omenjenih mest na delovnem pogovoru v Titovem Velenju. To je bilo že drugo srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki vseh Titovih mest, razen Titove Korenice in Titovega Vrbasa, navzoča pa sta bila tudi predstavnika Vrnjačke Banje in Pucarjeva, z velenjsko občino pobrateni občini.
Trajnejše sodelovanje med Titovimi in pobratenimi mesti je bilo vzpostavljeno pred dvema letoma, konkretno pa so začeli sodelovati v lanskem
letu. Čeprav je to kratek čas je bilo doslej, kot smo slišali na nedeljskem pogovoru, predstavljenih že 60 različnih kulturnih programov, v kulturnih izmenjavah pa je sodelovalo že več kot tisoč ljudi, kar dovolj zgovorno kaže pomembnost tega sodelovanja. Prav zato so na nedeljskem srečanju poudarili, da je treba to sodelovanje nadaljevati, vanj vključiti še več mladih, med drugim pa naj bi ga razširili f e na sodelovanje raznih kulturnih ustanov.
Dogovorili so se, da bodo imeli naslednji delovni dogovor že sredi decembra v Titovih Užicah. O srečanju v Titovem Velenju bomo poročali še v naslednji številki Našega časa.
ZA DOBRO LETINO — Letošnja zima je svojo muhavost precej podaljšala, zato kmetovalci z nekaterimi pomladanskimi opravili precej kasnijo. Zamujeno bo torej treba nadoknaditi v teh dneh, ko je pomlad približno takšna, kakršna naj bi bila. Med nujna opravila sodi tudi obrezovanje dreves, zato takšni posnetki, kot smo ga napravili pred dnevi v Šoštanju, v teh dneh niso redkost.
Titcvo Velenje
Srečanje predstavnikov Titovih in pobratenih mest
2. stran * naS C&S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje ir	4. aprila 1985
Občinska gasiska zveza
Tri desetletja plodnega dela
V soboto je bila v prostorih občinske skupščine redna letna konferenca občinske gasilske zve/c Velenje, ki so jo združili s slovesnostjo ob njenem 30-letnem jubileju. Vsekakor velja najprej ugotoviti, da je bilo njeno delo v nnnulilrtreh desetletjih plodno in nadvse uspešno. Gasilstvo v Šaleški dolini sega v leto 1879. ko je bilo ustanovljeno prvo društvo v Šoštanju, kasneje pa so ustanovili še 13 društev in gasilsko enoto v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Danes je v občinsko gasilsko zvezo vključenih 975 članov. 253 članic in 535 mladincev in pionirjev, vrste podmladka pa želijo gasilci še okrepiti.
Dejstvo je. da so vsa gasilska društva dobro opremljena, kar je vsekakor zasluga solidarnosti in pomoči krajanov. združenega dela in samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred podari. S skupnimi napori so zgradili in obnovili gasilske dqmove in nabavili sodobno opremo in orodje, pri čemer velja še posebej omeniti hidravlično lestev, ki omogoča reševanje z višine 37 metrov, ki so jo končno in po dolgo-
leinili prizadevanjih letos gasilci le dobili.
Na slovesnosti oh 30-letnici je predsednik občinske gasilske zveze Velenje Ione Berlo/nik posebej poudaril naslednje: »Ob 30-letnict delovanja občinske gasilske zveze nikakor ne moremo celovito in na kralko ovrednotiti dela naših gasilcev. Brez njih ne bi bilo tako učinkovite gasilske organizacije, ki je glede na svojo številčnost najbolj množična organizacija v občini, obenem pa v svojih vrslah združuje največ mladih. Vsa leta po vojni gasilci niso delovali le na svojem strokovnem področju, ampak so bili v svojih krajih tudi nosilci družbenopolitičnega. društvenega in družabnega življenja. Gasilci so torej vsa ta leta krepili zavest in odgovornost za hitrejši razvoj naše samoupravne in socialistične domovine. Obenem smo uspešno zavračali vse poskuse, da bi nas kdorkoli potiskal na stranpoti, nas odvračal od družbeno-političnega delovanja, nas omejeval na ozka siiokovna področja požarnega varstva in zapiral za zidove gasilskih domov.«
Seveda velja ugotovitev, da so gasilci Šaleške doline v preteklem obdobju namenjali veliko časa in dela izobraževanju in strokovnemu
usposabljanju, krepitvi svojih vrst. požarni varnosti, zanemarili pa niso tudi tekmovalne dejavnosti. Ob vseh uspehih na leni področju velja posebej omeniti šoštanjske pionirke, ki so osvojile naslov državnih prvakinj. Poleg tega je gotovo, da je za uspeh gasilskih akcij zelo pomemben sistem alarmiranja in obveščanja. Precejšen napredek so gasilci na tem področju že dosegli, ne razumejo pa. zakaj še vedno niso dobili dveh prenosnih postaj, ki so jih sicer že plačali, komandna omarica zanje pa trenutno »krasi« sobo dežurnih gasilcev.
Ob vseh uspehih velja omeniti tudi uspešno izvedbo akcij v mesecu požarnega varstva. V tem času so se najbolj izkazala društva v Šoštanju, Šaleku in Titovem Velenju. Vse vzgojne in izobraževalne oblike, ki so jih opravili v mesecu požarnega varstva, morajo poslati stalne, s tem pa bodo dosegli ludi večjo protipožarno osveščenost in zagotovili požarno varnost. Med drugim velja poudariti tudi ogromen prispevek gasilcev pri prevozu pitne vode. pomembno pa je še. da so gasilci v lanskem letu posredovali v 39 primerih, bili pri tem zelo uspešni in tudi po njihovi zaslugi škoda ni bila velika.
Zasluženo priznanje za hrabro dejanje Jožetu Pogorevcu
Na letni konferenci občinske gasilske zveze in ob 30-letnici njenega uspešnega delovanja so podelili ludi vrsto visokih gasilskih priznanj republiške gasilske zveze, plaket občinske gasilske zveze in posebnih priznanj ob 30-letnici, ki so jih prejeli najpri-zadevnejši člani gasilskih društev, sosednja društva in gasilske ustanove. Posebej velja omeniti državno odlikovanje, ici ga je prejel Jože Po-gorevc za izredno hrabrost in požrtvovalnost pri gašenju požara, ko ie iz gorečega stanovanja rešil dva otroka in s tem preprečil družinsko tragedijo.
Dosežkov, pa seveda tudi problemov, je seveda še veliko. Nedvoumna je ugotovitev, da so dosedanji uspehi porok za še boljše delo v prihodnje.
Gasilci Šaleške doline so namreč prepričani. da bodo s krepitvijo svojih vrst. z dvigovanjem požamovarnostrie kulture in z nesebičnim delom uspeli že v kali zatreti vsak požar, čeprav vedo tudi. da bo pot do tega cilja dolga in naporna.
L Ojsteršek
Temeljno sodišče v Cefu - enota Titovo Velenje
Število obravnavanih zadev je vsako leto večje
Na zadqji seji izvršnega sveta so namenili med drugim vso pozornost obravnavi dela enote sodišča v Titovem Velenju. To gradivo bodo na eni prihodnjih sej obravnavali tudi delegati občinske skupščine, dopolnili pa ga bodo še z drugimi področji dela (mladoletno prestopništvo itd.), ki jih za potrebe občine Velenje obravnava sodišče v Celju.
V letu 1984 se je število zadev, ki jih je obravnavalo sodišče v Titovem Velenju, povečalo za 6,6 od totka. Skupno so obravnavali 14.555 različnih zadev, od tega 2815 glavnih in 11.730 stranskih zacev. Pri tem je bila občina Mozirje udeležena s 33 odstotki. Kljub temu,da je delalo le 9 sodnikov (ena od sodnic je bila v porodniškem dopustu, ena pa je pre;ej časa pomagala pri delu preiskovalnega sodnika v Celju), so razširili 9,3 odstotka več zadev kot prejšnje leto. Zaostanek vseh zadev se je tako v primerjavi z letom 1983 zmanjšal za 4 odstotke, vendar pa je stanje na področju glavnih zadev nespremenjeno — nerazrešenih je ostalo kar 1031.
Kot je povedala vodja enote sodišča v Titovem Velenju Milena
Bukvič Dežman, se je število kazenskih zadev, ki jih dobijo v obravnavo, še naprej vedno večje. V letu 1984 so obravnavali 710 takšnih zadev in obtožili 865 ljudi. Tako je bilo obtoženih 8 odstotkov več ljudi, kot leto prej. Med obtoženimi je 108 žensk (12 odstotkov), 37 odstotkov obdolžencev pa ni slovenske narodnosti. Ti občani so iz drugih republik so bili obtoženi, vseh primerov prekupčevanja z devizami, predstavljajo 90 odstotkov tistih, ki so bili lani obtoženi nezakonite vseljitve, storili so 67 odstotkov kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, 66 odstotkov primerov poškodovanja tuje stvari, 60 odstotkov nedovoljenega razpolaganja s stanovanji in tako dalje. V lanskem letu je sodišče v Titovem Velenju razrešilo 679 kazenskih zadev. 70 odstotkov je bilo izrečenih obsodilnih obsodb, 9 odstotkov oprostilnih, tri odstotke primerov je bilo zavrnjenih, v 12 odstotkih primerov je bil postopek ustavljen, 6 odstotkov zadev pa so pri obravnavi združili.
Največ zadev, ki jih je obravnavalo sodišče v Titovem Velenju, so kazniva dejanja zoper družbeno
zasebno premoženje (40 odstotkov zadev in 43 odstotkov obtožencev), sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo ter kaznjiva dejanja zoper varnost cestnega prometa, ostala kazniva dejanja pa so zastopana z manj primeri.
Število kaznivih dejanj na škodo družbenega in zasebnega premoženja še naprej narašča, vendar pa lahko ocenimo, da gre v največjem številu za lažja kazniva dejanja. Predvsem so zelo številne kraje kupcev po trgovinah, zaposleni iz organizacij združenega dela odnašajo različen material in izdelke. Jzjema je velika tatvina na škodo Gorenja, ko gre za več medsebojnih povezav storilcev in pa tatvina dragocenih kulturno umetniških predmetov iz cerkve v mozirski občini. Obravnavali so še nekaj obsežnejših vlomov v stanovanja in avtomobile. Tudi v letu 1984 sodišče ni zabeležilo primera, da bi kazensko zadevo prijavila služba samoupravne delavske kontrole, kar gotovo pomeni, da te službe ne odigravajo svoje vloge.
Predvsem na območju Titovega Velenja in Šoštanja je bilo veliko težav z nezakonitimi vselitvami. Obtoženih je bilo 49 oseb, kar je
17 odstotkov več kot leta 1983. Kot smo že omenili gre v devetdesetih odstotkih primerov za delavce iz drugih republik, ki so prišli sem za kruhom, po daljšem bivanju v podnajemniški sobi ali v samskem domu, pa se odločijo, za ta korak, saj drugače ne vidijo razrešitve svojega stanovanjskega problema v doglednem času. Da je težava še večja gre v večini primerov za družine z manjhnimi otroki in izvržbe brez škode za mladoletne otroke ne morejo opraviti. Storilci teh dejanj so v večini primerov zavedajo, da so ravnali nezakonito in mirno sprejmejo kazen, kadar pa imajo otroke pa računajo na to, da jih nihče ne bo postavil na cesto. Največkrat so to slabo situirani ljudje z najnižjimi osebnimi dohodki. Na enoti sodišča v Titovem Velenju opozarjajo, da se moramo tega problema lotiti v naši družbeno političini skupnosti z vso resnostjo in več narediti, da jih preprečimo. Velik korak k izbojšanju stanja na tem področju bi bil, če bi spremenili kadrovsko politiko, gotovo pa je potreben tudi večji nadzor nad praznimi stanovanji, ter dosledno upoštevati pravilnike pri razdelje-
vanju stanovanj po delovnih organizacijah.
Naj iz poročila o opravljenem delu enote sodišča v Titovem Velenju za preteklo leto omenimo še en problem, in sicer na tožbe zaradi sosedskih odnosov. 2e prej so včasih naleteli na takšna nesožitja med ljudmi iz katerih so deževale tožbe, kazenske ovadbe in različne zadeve. V lanskem letu so obravnavali zelo težko razrešljiv problem. Ob tem pa sodišče opozarja, da v teh primerih vloge ne more odigrati samo ono, saj v primeru, ko sosed toži soseda, toženo stranko razsodba razjasni in slej ko prej se bo na sodišču pojavila kot tožitelj. Zato bi bilo nujno da se v razreševanje tovrstnih sporov vključijo krajevne skupnosti in skušajo zagotoviti primerne medsosedske odnose in sožitje med ljudmi.
Se veliko težav, ki bi jih morali odpraviti, opozarjajo delavci enote sodišča v Titovem Velenju. Prav je, da o njih spregovorijo v vseh okoljih in da storimo vse, da jih odpravimo. Kazniva dejanja, ki jih mora obravnavati sodišče, je bolje preprečevati kot pa potem razreševati preko.	m. z.
Obrtno združene Velenje
Širše odprta vrata zasebnemu sektorju
Medtem ko na eni strani stalno poudarjamo, da je potrebno razvijati drobno gospodarstvo in je to celo ena od prednostnih nalog, pa na drugi predenj postavljamo kopico preprek, ki onemogočajo njegovo večjo uveljavitev. In kako seje med tem tnalom in nakovalom v preteklem letu vrtelo gospodarjenje 405 obrtnikov iz občine Velenje?
Po približni oceni so dosegli celotni prihodek v višini 800 milijonov dinarjev. Porabljena sredstva s prispevki in osebnimi dohodki zaposlenih so znašala 520 milijonov, dohodek je bil 220 milijonov dinarjev, za amortizacijo pa so namenili 50 milijonov dinarjev. Bruto osebni dohodki so bili 160 milijonov dinarjev, neto osebni dohodki pa 80 milijonov dinarjev, medtem ko so za davek odšteli približno 28 milijonov di-naijev.
Seveda ti statistični podatki niti približno ne pokažejo tako dobrih kot slabih strani poslovanja drobnega gospodarstva. Če se ustavimo pri pomanjkljivostih, potem se težava začne že ob odpiranju obrtnih dejavnosti, saj obrtnik začetnik največkrat nima dovolj denarja, da bi lahko
ustrezno opremil svojo obrtno delavnico. Tu je problem deficitarnih dejavnosti, pa težave zaradi prometnega davka, ki ga obrtniki za repromateriaf plačujejo, združeno delo pa ne, težave so zaradi lokacij, saj še vedno ni obrtniške cone, oviro pa predstavlja tudi doslej nestimulativna davčna politika in omejitev števila zaposlenih delavcev, kar pa bo z novim obrtnim in davčnim zakonom spremenjeno.
Na skupščini obrtnega združenja Velenje, bila je sredi prejšnjega meseca, so obrtniki sprejeli obsežen program dela, v katerem so največ skrbi namenili nadaljnji krepitvi in razvoju drobnega gospodarstva. Tako so med drugimi nalogami sprejeli tudi predlog o ustanovitvi posebnega sklada, ki bi bil lahko opora razvoju samostojne obrti v občini. Ta sklad bi izoblikovali iz sredstev občinskega sklada za intervencije, v njem pa naj bi bilo vsaj pet milijonov dinaijev. V preteklem letu je bilo za ta namen že oddvojeno okoli 1,30 milijonov dinaijev in sicer kot posojilo za dobo treh let.
Tako zbran denar bi kot kratkoročna posojila koristili pred-
vsem obrtniki začetniki, saj ti le z voljo in prizadevnostjo ob preskromnih lastnih sredstvih pogosto niso sposobni pričeti z obrtno dejavnostjo. Kredit pa bi lahko uporabili tudi za reševanje nekatenh drugih problemov, saj obrtnikom pomanjkanje denaija pogosto prepreči nadaljnje širjenje dejavnosti.
Druga pomembna naloga, ki jo bodo skušali v letošnjem letu še bolj uveljaviti kot doslej, je tesnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Obrtno združenje bo tako dobilo podatke, katere obrtne obratovalnice občani v posameznih krajevnih skupnostih najbolj potrebujejo, oziroma kateri so tisti izdelki, ki jih potrebujejo organizacije združenega dela v občini in so za izdelavo pri njih premalo rentabilni ali iz uvoza, a bi jih lahko naredili naši obrniki.
V programu dela je tudi zagotovitev lokacij za nove obrtne obratovalnice ter problematika uvoza. Do lanskega leta obrtniki niso smeli uvažati opreme, re-promaterial pa so lahko uvozili le do določene vsote. Nov zakon sedaj dovoljuje uvoz op-
reme do 500 tisoč dinarjev seveda pa mora imeti obrtnik ustrezno soglasje, da takšno opremo ne izdelujejo domači proizvajalci.
Obrtno združenje načrtuje seveda še številne druge aktivnosti. Tako bodo nadaljevali z usklajevanjem cen, poskušali bodo pomagati tistim obrtnikom, ki želijo z organizacijami združenega dela skleniti pogodbe o trajnem poslovnem sodelovanju. Sestali pa se bodo tudi s predstavniki zadrug oziroma vseh organizacij združenega dela, ki poslujejo s kooperanti ter pregledali pogodbe sklenjene med njimi in obrtniki in tudi tako skušali preprečiti ali odpraviti morebitne nesporazume. Obrtniki poleg tega želijo, da bi zadruge zanje opravljale raziskavo tržišča, nabavo in prodajo, to pa pomeni, da bi se morale te kadrovsko okrepiti.
V programu obrtnega združenja je med drugim še ena zahtevna naloga, in sicer dogovor z Ljubljansko banko — Temeljno banko Velenje o višini kreditnih sredstev za potrebe obrtnikov za letošnje leto. Teh naj bi bilo okoli 80 milijonov dinarjev, žal pa so obresti na kredite zelo visoke.
Posebno vprašanje so tudi davki. Prejšnji teden so na seji zborov občinske skupščine sprejeli odlok o davkih občanov. Ta je prinesel tudi nekatere novosti za obrtnike. Tako se davčna osnova, torej ostanek čistega dohodka obrtnika, že z zakonom zmanjša za 25 odstotkov in bo tako obdavčenih le 75 odstotkov ostanka čistega dohodka. Teh 75 odstotkov pa bo obdavčenih z enotno stopnjo 34 odstotkov. Poleg tega pa bodo občinske skupščine lahko odobrile dodatne olajšave za tiste obrtne obratovalnice, ki bodo vlagale sredstva v razširjeno reprodukcijo, še posebno, če bo proizvodnja namenjena za izvoz. Dodatne olajšave so v naši občini pred videne tudi za deficitarne obrtne dejavnosti ter za delovno intenzivne dejavnosti in še za nekatere druge primere.
Te spodbude bodo gotovo omogočile nadaljnji razvoj obrtne dejavnosti v občini, saj se bodo sedaj za samostojno osebno delo laže odločili tudi tisti, ki so zaradi davčnih omejitev videli v nevarnosti osebno eksistenco.
B. Zakošek
1. aprfl - dan mladinskih delovnii brigad
Zavihali rokave
V soboto so pred svojim tradicionalnim praznikom, prvim aprilom, brigadirji iz velenjske občine pripravili delovno akcijo v Topolšici, kjer so urejali okolico hotela Vesna. To je bila prva letošnja lokalna mladinska delovna akcija,
IVO KAME-NJAŠEVIČ,
komandant akcije, zaposlen . na Rudniku lignita Velenje: »Z udeležbo na tej letos prvi mladinski delovni akciji, sem zelo zadovoljen. Prišlo je precej več mladih, kot prejšnja leta. Delajo pridno, sicer pa delo tokrat ni tako zahtevno kot smo ga navajeni. Bodo pa zato tisti, ki so prišli prvič, dobili večje veselje in se bodo tudi V prihodnje udeleževali podobnih akcij. Današnji delovni dan bomo popestrili še s športnim in kulturnim programom ter družabnim večerom. Skratka mislim, da bomo dostojno proslavili svoj praznik.«
ALENKA ZAPUŠEK, učenka 8. razreda osnovne šole Antona Aškerca: »Med približno dvajsetimi mladinkami, ki so prišle na delovno akcijo y Topolšico, je Jbila ena mlajših, vendar pa zato, ni bila nič manj prizadevna. »Z naše šole smo prišli trije. To je moja prva mladinska delovna akcija in sem š sabo prav zadovoljna. Ni tako težko, kot sem mislila, zato se bom najbrž tudi v prihodnje udeleževala podobnih akcij.«
. . ZORAN JO-J/mVANČIČ, za-JtfftKk poslen na Rud-»X	niku lignita Ve-
f	lenje: »Že
šestkrat sem bil na zveznih mladinskih delovnih akcijah, pa tudi številnih lokalnih delovnih akcij sem se že udeležil. Zelo rad se vključujem v takšno mladinsko prostovoljno delo, še posebno kadar pomagamo tistim, ki so pomoči najbolj potrebni. Poleg tega pa na takšnih akcijah spoznam številne nove prijatelje. V letošnjem letu bom verjetno odšel na zvezno delovno akcijo, morda pa tudi na mednarodno, v Češkoslovaško ali Sovjetsko zvezo.
SLAVKO SEKULIČ, zaposlen v Rudniku lignita Velenje: »Devet let sem že v Titovem Velenju in devet večjih delovnih akcij ie za mano, seveda pa tudi številne takšne lokalne, kot je tale v Topolšici. Z veseljem se udeležujem tega prostovoljnega dela, pa čeprav so akcije v zadnjih letih izgubile velik del svojega pomena in je nujno, da se preoblikujejo, da bodo privlačne tudi za nove generacije. V letošnjem letu bi zopet rad odšel na kakšno večjo akcijo, vendar to najbrž ne bo izvedljivo, saj sem bil sedaj trikrat zaporedoma.«
BORIS MAJHEN, član centra za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Velenje, dijak Centra srednjih šol. »Danes je udeležba na lokalni delovni akciji precejšnja, večja kot smo je bili vajeni doslej. Sodeloval sem že na petih republiških in eni zvezni delovni akciji in vem, kako težko je pritegniti mlade k sodelovanju. Mladinske delovne akcije so namreč precej izgubile s premajhno popularizacijo in s togo obiiko, ki v bistvu ni spremenjena že vsa leta.« b Zakošek
»NAS ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973nje^izhajal kot štirinajst-' dnevnik »Šaleški rudar«, kot
tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. tčlefon (063) 853-451, .854-761. 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega-izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podniž- ' niča Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. ■ i^Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
4. aprila 1985	* Titovo Velenje
^OGOVARJAMO SE, ODLOČAMO,
nas cas*stran3
S seje zborov občinske skupščine
Za zdravstvo je potrebna finančna injekcija
Zdravstveni center Velenje ima Sest tozdov, v katerih občanom Velenja in Mozirja zagotavlja celotno osnovno zdravstveno dejavnost, večino specialistične zdravstvene dejavnosti, pnevmofiziološko (obolenja pluč) in večino internističnih dejavnosti, preskrbo z zdravili in sanitetnim materialom, zagotavlja pa tudi zdraviliško varstvo s področja obolenj gibalnega aparata in lažjih obolenj dihal.
Zdravstveni center Velenje obvladuje preko 80 odstotkov vse zdravstvene problematike v osnovni in specialistični dejavnosti, zaskrbljujoče pa je to. da je pri odhodkih udeležen z manj kot 40 odstotki sredstev, medtem ko občinska zdravstvena skupnost Velenje več kot »50 odstotkov sredstev potroši za 2300 izvajalcev po celi Jugoslaviji.
Lani je bilo v občinski zdravstveni skupnosti Velenje 53 tisoč koristnikov zdravstvenega varstva. To je kar 13 tisoč več kot je prebivalcev občine. Ta razlika nastane zaradi sedežnega principa zdravstvenega zavarovanja, kar pa seveda močno bremeni takšne občine, kot je naša, ki ima precej delavcev iz drugih republik, njihove družine pa so ostale v domačem kraju, so pa koristni-ce sredstev velenjske zdravstvene skupnosti.
Analize kažejo, da se je posebej zaostrila problematika zdravstvenega varstva v Titovem Velenju, kjer že od leta 1974 ni bilo zgrajenih dodatnih prostorov. število zavarovancev pa se je v tem času močno povečalo. Zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev, saj je naše zdravstvo nekaj let poslovalo z izgubo, je povsem iztrošen tudi velik del
opreme, ki pa je ob tem še zastarela in tako ne dohiteva novih spoznanj in možnosti na tem področju. Zelo velik je tudi kadrovski primanjkljaj, ki pa bi ga lahko ublažili z zaposlitvijo večjega števila diplomantov v prihodnjem letu. če bo seveda do takrat razrešeno vprašanje dodatnih prostorov. Utesnjenost v zdravstvenem centru povzroča tudi higiensko tehnično oporeč-nost nekaterih ordinacij in to prav tistih, tako zelo potrebnih, kot sta predšolski in šolski dispanzer in dispanzer za žene.
Izvršni svet skupščine občine Velenje je zato na zadnji seji vseh treh zborov skupščine občine Velenje in skupščine občinske zdravstvene skupnosti predlagal nekatere ukrepe, ki naj bi omogočili odpravo teh težav ter tudi zagotovili nadaljnji razvoj zdravstva v občini Velenje. Delegati so te predloge potrdili in dopolnili. Med ukrepi, ki jih je potrebno tako najhitreje izvesti, so ureditev prostorskih razmer, zamenjava izrabljene opreme in kadrovska dopolnitev. Delegati pa so tudi predlagali manjše administriranje ter spremembo samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva. ki ne dosega tistih družbenih učinkov, kot so bili pričakovani.
Med sklepi pa je poudaijeno tudi nadaljnje povezovanje zdravstvenega varstva v eno oziroma drugo regijsko skupnost. Tu so ukrepi za zmanjšanje bolniškega staleža, saj ta iz leta v leto narašča. Delegati pa so opozorili, da na to vpliva tudi večje število delovnih sobot in popoldansko delo ter opustitev laične kontrole v Gorenju.
Seveda bodo vsi ti ukrepi, če
bodo dosledno uresničeni, našim zdravstvenim delavcem olajšali delo, nam pa zagotovili ustreznejše in kvalitetnejše zdravljenje. V zdravstvenem centru pa bodo morali kljub preobremenjenosti odpravili tudi notranje slabosti. Tudi na to so opozorili delegati, in prav je, da o tem odprto in naravnost spregovorimo, mesto za to pa so tudi delegatske skupščine.
Delegati so nato odšli na ločene seje.
ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
,,Med osnutkom in predlogom resolucije o izvajanju družbenega • plana občine Velenje za obdobje 1981 do 1985 so nastale precejšnje spremembe, obrazložitve pa bi morali dobiti skupaj z gradivom za skupščino. Čeprav je to le predlog, področij veliko, prav toliko ali pa še več vprašanj, bi morali področje vzgoje in izobraževanja dopolniti," so med drugim v razpravi poudarili delegati zbora krajevnih skupnosti na četrtkovem zasedanju. „Povsod piše: si bomo prizadevali ali trudili, zakaj ne bi tudi na koncu poglavja — o vzgoji in izobraževanju zapisali, da si bomo močno prizadevali za racionalno organizacijo pouka v velenjskih vzgojno izobraževalnih zavodih," je bil oster delegat iz krajevne skupnosti Paka.
Ze na prejšnjem zasedanju so imeli delegati zbora krajevnih skupnosti vrsto pripomb na osnutek odloka o proračunu občine Velenje za letošnje leto. Pred njimi je bil sedaj' predlog, dopolnjen z pripombami, vendar so bili z razporeditvijo sredstev za krajevne skupnosti znova nezadovoljni Sredstva iz proračuna so strogo namenska, zaradi pomanjkanja pa jih krajevne skupnosti vse preveč
uporabljajo za druge namene. V proračunu je visoka tudi postavka za tiskanje gradiva za seje skupščine. Zato so delegati tega zbora grajali delegate iz tistih krajevnih skup nosti, ki se teh sej ne udeležujejo. To so predvsem delegati iz krajevnih skupnosti Cirkovce, Plešivca, Belih vod in Stare vasi. Med drugim pa so v razpravi o predlogu odloka o proračunu velenjske občine za to leto postavili delegatsko vprašanje občinskemu odboru ZZB NOV Velenje, kaj obsega njihov proračun in koliko denarja v njem namenja za delo krajevnih organizacij zveze borcev, saj je bila razprava o tem vprašanju tudi na tem zasedanju zelo,.žgoča".
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
Zbor združenega deta in zbor krajevnih skupnosti sa na četrtkovem zasedanju potrdila še vrsto predlogov: predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine Velenje za obdobje 1981—1985, predlog programa dela občinske skupščine v letošnjem letu, predlog sporazuma o Usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja, predlog odtoka o spremembah odloka o davkih občanov, predlog odloka o proračunu občine Velenje, predlog odloka o razglasitvi gozdov za trajno varovalne gozdove, predlog odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom, predlog odloka, o ureditvi prometa v oblini Velenje, predlog odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Velenje, osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice, predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah ter poročilo uresničevanju programa sklada za intervencije v kmetijstvu v letu 1984,
Boris Zakošek Tatjana Pogoršek Milena Krstič-Planinc
Otroško varstvo
Nove cene v vrtcih
Delegatska resnost vse bolj popušča tudi pri skupnosti otroškega varstva, saj se je zdanje seje, bila je preteklo sredo, na dnevnem redu pa so bile izredno pomembne točke, od skupaj 61 delegatov uporabnikov, udeležilo le 35. Doslej se je ta skupščina ponašala z veliko odzivnostjo delegatov, število prisotnih pa od seje do seje pada. Če se bo to še nadaljevalo, k prihodnjič ne bodo več sklepčni.
Delegati so potrdili program občinske skupnosti in finančno poročilo za preteklo leto in si zastavili program deia za leto 1985. Finančni načrt so potrdili v dveh različicah, saj v času skupščine še ni bilo znano, kakšno resolucijo za letošnje leto so na četrtkovi skupščini potrdili delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati so tako potrdili finančni načrt, ki predvideva zaostajanje skupne porabe za rastjo dohodka, kljub temu da je bilo jasno, da vseh potreb tako ne bi pokrili. Glede na to, da so delegati skupščine občine Velenje-na četrtkovi seji potrdili resolucijo, ki za letošnje leto ne predvideva zaostajanja skupne in splošne porabe za rastjo dohodka, pa je v veljavi druga varianta finančnega načrta te skupnosti po kateri bodo v tem letu zbrali nekaj več kot 358 milijonov dinarjev.
Največ sredstev bodo seveda namenili vzgojno varstveni dejavnosti, druga prav tako precej visoka postavka pa so družbene pomoči otrokom.
Ze nekaj časa pričakujemo, da se bodo cene v vzgojno varstvenih ustanovah povišale, saj je bilo o tem že veliko razprav, še posebej o poenotenju cen v vzgojno varstvenih zavodih. Delegati so na zadnji seji poenotili cene prehrane za vse otroke, prav tako pa tudi cene oskrbnine za otroke do šestih let starosti. Menili pa so, da ne bi bilo prav, če bi poenotili te cene tudi za otroke, ki obiskujejo malo šolo, saj v tem primeru ti ne bi bili v enakopravnem položaju s tistimi, ki obiskujejo le skrajšano pripravo otrok na šolo. Cene v vzgojno varstvenih ustanovah se bodo tako s prvim majem povečale za 47,7 odstotkov in sicer bo znašal najvišji prispevek staršev (skupaj s prehrano) 6.200 dinarjev, preračunano
na 11 mesecev letno. V avgustu krijejo starši stroške glede na dejansko število obiskov, ki prekoračujejo obisk enega meseca v dveh počitniških mesecih. Dnevni prispevek (tudi za dodatne sobote — v ceni je vračunana ena) znaša 282 dinarjev za deveturno prisotnost oziroma 254 dinarjev za peturno prisotnost. Se naprej pa seveda velja lestvica subvencioniranja cen in sicer odslej starši za varstvo otroka ne bodo prispevali več kot 32 odstotkov dejanskega dohodka na družinskega člana. Do nižjih plačil so upravičeni vsi, katerih ta dohodek ne presega 19.400 dinarjev (za preteklo leto), družine, ki dosegajo le 7.700 dinarjev na družinskega člana, pa bodo imele otroke v vrtcu brezplačno. Naj zapišemo še, da so cene za varstvo otrok v vrtcih v občini Velenje nižje kot v drugih slovenskih občinah, to pa predvsem zaradi zelo racionalne organiziranosti vzgojno varstvenih ustanov, kjer razpolagajo z izredno malo administrativnimi kadri v primerjavi z drugimi slovenskimi vzgojno varstvenimi zavodi.
Delegati so potrdili tudi nov sklep o družbeni pomoči družinam z otroki. Do teh pomoči so upravičene družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 12 tisoč dinarjev oziroma kmečke družine z do 6400 dinarjev dohodka na družinskega člana. Poleg tega so do posebnih dodatkov upravičene družine s prizadetimi otroki in edini hranilci. Odslej bo občinska skupnost otroškega varstva te družbeno denarne pomoči delno izplačevala v gotovini, delno pa kot doplačila k ceni varstva oziroma prehrane. Občinska skupnost otroškega varstva bo doplačevala stroške prehrane v šoli in sicer otrokom, katerih družine ne presegajo 9 tisoč dinarjev dohodka na družinskega člana.
Pa še ert sklep, ki so ga na zadnji seji potrdili delegati, velja omeniti in sicer so revalorizirali denarne pomoči od prvega marca naprej. Po sklepu delegatov skupščine je sklep o družbeno denarnih pomočeh v celoti objavljen v Našem času.
Mira Zakošek
V organiziranem varstvu imajo manj otrok kot so načrtovali
Nalog, ki si jih je občinska skupnost otroškega varstva zadala za to srednjeročno obdobje, ne bomo uresničili. V naših vrtcih ne bo toliko otrok kot smo predvidevali pa tudi višina socialno varstvenih pomoči ne bo takšna kot bi želeli.
S tem, ko bo v letošnjem letu pričel delo nov vrtec v šmartnem ob Paki, kjer bo prostora za 80 predšolskih otrok, bo v občini Velenje zajetih v organizirano varstvo v vrtcih 1920 predšolskih, kar je 41 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. Predvidoma bo delovalo 18 do 20 oddelkov družinskega varstva kamor naj. bi vključili 110 otrok starih do treh let. Trenutno deluje v vzgojno var-. stvenih ustanovah Titovo Velenje in Šoštanj 5 oddelkov za otroke do dveh let starosti, sedem oddelkov za otroke od 2 do treh let, 44 oddelkov za otroke od 3 do šestih let in 22 oddelkov celoletne priprave otrok na šolo. V vzgojno varstvenem zavodu Titovo Velenje pa delujeta še dva oddelka za razvojno motene otroke. V naslednjem šolskem lptu bosta oba vzgojno varstvena zavoda oblikovala skupine glede na potrebe vpisanih otrok.
Pomembna naloga, ki jo občinska skupnost uresničuje od leta 1983 je celoletna priprava otrok na šolo, ki jo izvajajo v vseh okoljih, razen tam, kjer je otrok malo, ti pa so preveč oddaljeni, da bi lahko prihajali k dejavnostim tudi v zimskem času. 67 odstotkov vseh otrok obiskuje celoletno pripravo na šolo, v dnevnem varstvu, ostali pa izven dnevnega varstva.
Za vse petletne otroke, ki redno ne obiskujejo vrtcev bo organizirala občinska skupnost otroškega varstva tudi v letošnjem letu 50-urne programe.
S precejšnjimi težavami se oba vzgojno varstvena zavoda srečujeta že nekaj časa zaradi pomanjkanja sredstev za investicijsko vzdrževanje. Predvsem nikakor ne morejo odpraviti pomanjkljivosti ravnih streh, tako da te neprestano točijo. Da bi to nevšečnost odpravili pa bi bila potrebna precejšnja finančna sredstva, ki jim jih skupnost otroškega varstva ne more zagotoviti.
Zaradi pomanjkanja denarja bo skupnost otroškega varstva v letu 1985 močno skrčila tudi dodatni program. Uredili ne bodo nobenega otroškega igrišča, pa tudi vzdrževanje obstoječih bodo sofinancirali le v nujnih primerih — vsekakor pa bodo namenili skrbi za vzdrževanje otroških igrišč vso pozornost in storili vse, da bodo našli upravljalca.
Poleg tega bo skupnost otroškega varstva pomagala društvom prijateljev mladine po krajevnih skupnostih ter drugim društvom, ki v svoje programe vključujejo delo z otroki. Skrbeli bodo tudi za zdravo prehrano predšolskih in šolskih otrok in seveda namenili vso pozornost zagotavljanju socialne varnosti družinam z otroki. Tako jim bodo dodeljevali družbene pomoči ter subvencionirali cene v vzgojno varstvenih ustanovah ter cene šolske prehrane.
M. Zakošek
Občinska kulturna skupnost
Potrebna prizadevnost vseh
Ena pomembnih nalog občinske skupnosti otroškega varstva je tudi zagotavljanje ustreznih otroških ignšč. Zal pa je tudi v ta namen vse manj denarja, še vedno pa tudi nismo razrešili vprašanja vzdrževalca teh igrišč, razen centralnega otroškega igrišča, ki ga ima v opravljanju Vekos
Obravnava poročila o uresničitvi programa na področju kulture v letu 1984, uresničitev finančnega načrta Kulturne skupnosti za preteklo leto, predlog finančnega načrta te skupnosti za letošnje leto ter smernice za pripravo srednjeročnega plana kulturne skupnosti so bile osrednje točke četrtkove II. seje obeh zborov občinske kulturne skupnosti Velenje.
Delovni program za preteklo leto je bil stvarno načrtovan, zato so ga izvajalci in uporabniki, kljub pomanjkanju denaija lahko tudi povsem uresničili, so med drugim ugotovili delegati skupščine občinske kulturne skupnosti pri obravnavi poročila o realizaciji programa te skupnosti v preteklem letu. Kulturna skupnost je načrtovala 57.509.446 dinaijev prihodka, denarja pa se je nateklo v njeno blagajno le 94 odstotkov oziroma 3.483.529 dinarjev. Da so bila sredstva res preudarno rabljena, je potrdila tudi razprava o uresničitvi finančnega načrta te skupnosti v preteklem letu.
Zelo živahna in burna razprava pa se je vnela pri obravnavi predloga finančnega načrta te skupnosti za to leto. Denaija namenjenega za izvajanje dejavnosti na kulturnem področju je letos nekoliko več kot pretekla leta, skupnost pa jih je zbirala do 1. aprila letos po 0,68 odstotni prispevni stopnji, od tega dne dalje pa je prispevna stopnja nižja za 0,02 odstotka. Večja razhajanja pa so bila prisotna pri obravnavi posebnega programa izvajalcev. Delegati obeh zborov se nikakor niso mogli odločiti med prvo in drugo varianto. Jedro spora je bil nakup video opreme, ki ga je predvidevala prva različica. Druga varianta pa po mnenju nekaterih delegatov pomeni bogatejšo dejavnost. Vsi so soglašali, da pomeni nakup video opreme precejšen napredek in daje več možnosti za večjo ustvarjalnost na tem področju,
mlajši generaciji pa pomagala pri iskanju novih izraznih moči. Po mnenju posameznikov pa potrebujejo kulturni delavci denar za še pomembnejše stvari. Ob koncu tako burne razprave je vendarle zmagal razum: »Oba predloga sta enakovredna in je treba k uresničevanju obeh enako pristopiti. S skrbnim gospodatje-njem in trošenjem denaija bomo lahko uresničili vse zastavljene naloge in prihranili dovolj denarja za nakup video opreme,« so končali razpravo o predlogu finančnega načrt za to leto delegati obeh zborov občinske kulturne skupnosti.
Vseh nalog, ki smo si jih zastavili v tem srednjeročnem obdobju, ne bomo mogli uresničiti, zato jih bomo prenesli v naslednje petletno obdobje, jih ponovno proučili in ovrednotili, so med drugim zapisali v smernice za pripravo srednjeročnega načrta kulturne skupnosti. Samo z boljšo organizacijo dela, gospodarnejšim ravnanjem ter varčevanjem s sredstvi in opremo, kakovostnejšimi programi bodo delavci na kulturnem področju tudi z manjšim kupčkom denarja lahko nadaljevali stopnjo razvitosti kulture v občini. Tega se vsi dobro zavedajo. Ena prednostnih nalog kulturne skupnosti bo v prihodnje uresničevanje želja in hotenj uporabnikov ter preseganje stanja, v katerem pomeni kulturna skupnost le obliko pridobivanja dohodka. Več pozornosti bodo kulturniki namenili odpiranju možnosti za kulturno življenje in ustvaijenje mladih na različnih področjih. Pri ohranjanju in razvoju kulturnih dejavnosti bo v tem srednjeročnem obdobju prednostno, vlaganje v samo dejavnost, mnogo manj pa v razširitev materialne osnove.
Smernice za pripravo srednjeročnih programov še niso dokončno oblikovane, vse pisne pripombe nanje pa je treba poslati občinski kulturni skupnosti čimprej.
Krajevna organizacija ZRVS Šmartno ob Paki
Lani močno poživili delo
Krajevna organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Šmartno ob Paki ima 56 članov iz krajevnih skupnosti Šmartno in Gorenje, samostojno pa deluje ie peto leto. Poprej so bili rezervni vojaški starešine vključeni v krajevno organizacijo Šoštanj.
V	začetku samostojnega delovanja so se srečevali z velikimi težavami, v zadnjih letih in zlasti v lanskem, pa je njihova dejavnost vidno napredovala. Delo so poživili in dosegli več vidnih uspehov.
Pripravili so orientacijski pohod, na katerem je sodelovala večina starešin, udeležili pa so se ga tudi gasilci, planinci, taborniki in člani drugih društev iz obeh krajevnih skupnosti. Prav tako so uspešno izvedli pohod na Paške vrhove, kjer je bita sklepna slovesnost ob občinskem orientacijskem pohodu.
Večina rezervnih vojaških starešin krajevne organizacije ZRVS Šmartno pb Paki je poslušala tudi predavanje iz obveznega programa usposabljanja rezervnih vojaških starešin, po predavanjih pa so uspešno opravili izpite.
V	Smartnem ob Paki se lahko pohvalijo, da večina starešin prizadevno dela v najrazličnejših družbeno-političnih organizacijah in samoupravnih organih tega kraja. Še več. So tudi nosilci večine odgovornih funkcij. Največ delovnih uspehov so dosegli prav zaradi uspešnega sodelovanja z ostalimi krajevnimi dejavniki. Posebej so počaščeni, da s* v njihovo delo vključujejo tudi člani tamkajšnje borčevske organizacije, ki svoje bogate izkušnje prenašajo na mlajše rezervne vojaške starešine.
Kljub uspehom in doseženim rezultatom pa v krajevni organizaciji ZRVS Šmartno ob Paki ocenjujejo, da se starešine premalo
vključujejo v izdelavo obrambnih načrtov in usposabljanje občanov za potrebe splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Delni vzrok zato je tudi v tem, da se za to področje niso posebej usposabljali.
,,V letošnjem letu bomo uresničevali podoben delovni program,
Tone Križ: „V naše delo moramo vključiti kar največ rezervnih vojaških starešin"
kot lani. Seveda je naša iskrena želja, da bi pri vseh načrtovanih aktivnostih sodelovalo kar največ rezervnih vojaških starešin naše krajevne organizacije, k sodelovanju pa bomo vabili tudi ostale dejavnike krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki in Gorenje. Poleg obveznega usposabljanja starešin bomo največ pozornosti namenili še področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. To sta namreč področji, ki smo jim že tudi doslej namenjali precej časa," je sklenil pogovor predsednik krajevne organizacije ZRVS Šmartno ob Paki Tone Križ.
'»»»•• B.-Mugerle
_
4. stran ★ fiaS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje it
4. aprila 1965
OD TU IN TAM • OD TU IN TAM
Krajevna skupnost Staro Velenje
Pridite med nasv da se ob delu spoznamo
Večja varnost traktoristov
Z začetkom prihodnjega leta bodo morali imeti vsi traktorji varnostne kabine, ali varnostne loke. Ker je nakup teh naprav precej draga zadeva, obenem pa izdelovalci ne zmorejo zadostiti vsem potrebam, so jih pričeli nekateri lastniki traktorjev izdelovali kar sami. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje. če so doma izdelane kabine in loki dovolj varni in če ustrezajo našim predpisom. Zakon o cesmo-promelnih predpisih namreč pravi, da morajo imeti te naprave atest, ki ga izdajo usposobljeni strokovni delavci.
V želji, da bi lastnikom traktorjev olajšali skrbi, stroške in nepotrebne poti. seje svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje odločil, da v sodelovanju s strokovnjaki za varstvo pri delu iz Ljubljane. Kmetijstva iz Šoštanja in Rekovega APS-a v bližnji prihodnosti pripravi testiranje omenjenih naprav. O tem, kje in kdaj bodo pregledi, bomo v našem časniku in na radiu Titovo Velenje pravočasno poročali.
B. M.
Kaj veš o prometu?
V soboto, 6. aprila, bo na osnovni šoli Antona Aškerca v Titovem Velenju občinsko tekmovanje ,,Kaj veš o prometu", ki ga vsako leto organizira občinski svet za p eventivo in vzgojo v cestnfem prometu. Učenci osnovnih in srednjih šol bodo praktičrto vožnjo
opravili po ulicah Titovega Velenja. Najuspešnejša tekmovalca v obeh konkurencah se bosta čez dobra dva tedna udeležila republiškega tekmovanja ,,Kaj veš o prometu", ki bo letos v Titovem Velenju.
B. M.
Krajevna skupnost Staro Velenje je mestna krajevna skupnost, v kateri živi približno 1700 krajanov. Razdeljena je na štiri zaselke: Partizanska, Žarova, Stari trg In Za gradom.
O pripravah na referendum za IV. krajevni samoprispevek smo se v prostorih krajevne skupnosti pogovaijali z Ivom Kadličkom, predsednikom krajevne konference SZDL, Majdo Zbičajnik, predsednico sveta krajevne skupnosti, Lojzem Ojsterškom, predsednikom skupščine ter Olgo Aristov-nik, podpredsednico krajevne konference in predsednico uličnega odbora in krajanoma Starega Velei\ja, Ano Osrečki ter Srečkom Forštneijem.
III. SAMOPRISPEVEK SE IZTEKA
,,III. samoprispevek se izteka in v občini Velenje smo že začeli odštevati dni, ki nas ločijo do nove odločitve. Kot je videti, si v primestnih in vaških krajevnih skupnostih ne belijo glave s tem, ali bo referendum uspel ali ne, kajti povsod je treba še kaj postoriti, zgraditi in zakaj ne bi skupaj prispevali za čim prejšnjo dograditev?" Tako razmišlja Lojze Ojsleršek, predsednik skupščine KS Staro Velenje.
,,V tretjem referendumu, ki se izteka, je naša krajevna skupnost sorazmerno veliko iztržila. Več kot je bilo planirano, veliko več. Ampak to samo po zaslugi izredno marljivih članov gradbenih odborov, krajanov in pa vseh ostalih, ki so nam pomagali. Kajti brez njih tega, kar imamo, ne bi mogli zgraditi. Vrednost naših projektov je ocenjena na 70 milijonov dinarjev, od krajanov smo zbrali 17 milijonov, 13 milijonov dobili družbene pomoči, za približno 20 milijonov je bilo opravljenega udarniškega dela. Delali smo namreč udarniško, s tem štedili, obračali vsak dinar, gradili hitro in rezultati so
tu," pravi predsednik skupščine in nadaljuje: ,,Kaj pričakujemo od IV. samoprispevka? Predvsem dokončanje zastavljenega dela, z željo, da bi se že letos greli."
SKUPNI PROGRAMI — TUDI STARO VELENJE
Obiskali smo torej Staro Velenje. Ker so se vse mestne krajevne skupnosti s skupnim programom odločile, da bodo del referendumskih sredstev namenile v to krajevno skupnost je prav, da spregovorimo najprej o tem. Kam bodo vložili ta sredstva?
Ivo Kadliček pravi: „V skupnem programu gre za probleme skupnega pomena: šolstvo, nekaj pomoči zdravstvu in komunalnim interesnim skupnostim. V naši krajevni skupnosti ta program podpiramo, še posebej zaradi tega, ker vidimo tudi v njem možnost, da se ogrevanje spelje po skupnem vro-čevodu, ki je planiran že deset let nazaj. Vendar zaradi pomanjkanja denarja vsako leto.odložen. Gre za vročevod imenovan šalek II. Ze nasprotje v nazivu in lokacija pove, da je to vročevod, ki ponuja
Lojze Ojsteršek: ,, Delali smo udarniško, obračali vsak dinar, gradili hitro in rezultati so tu."
Strokovno srečanje
Dejstvo, da je dobra organizacija, izvirna in kakovostno podana strokovna tema v prijetnem okolju porok za številno udeležbo in zadovoljstvo udeležencev, se je potrdilo tudi na strokovnem srečanju na temo »Oploditev zunaj maternega telesa v zdravljenju neplodnosti« v zdravilišču Dobrna konec preteklega meseca.
Odlični predavatelji, člani skupine Univerzitetne ginekološke klinike iz Ljubljane, so z rojstvom osmih otrok na osnovi svoje metode oploditve zunaj maternega telesa dokazali in potrdili nove možnosti zdravljenja nekaterih vrst neplodnosti ob upoštevanju dosedanjih možnosti terapije, veljavnih strokovnih načel in etičnih norm na tem področju, to temo predstavili zelo izvirno duhovito in na visoki strokovni ravni, kar sta pokazala tudi veliko zanimanje ter živahna razprava.
Uro pred strokovnim sestankom, ki je potekal v obnovljeni dvorani starega dela zdravilišča, so si udeleženci ogledali urejene prostore in zdravstveno opremo ter se seznanili z indikacijami po svetu znanega zdravilišča Dobrna. Strokovno razpravo so nato udeleženci nadaljevali po kosilu, kjer so se pomenili še o stvareh, ki jih združujejo strokovno in prijateljsko.
Uspešno srečanje je rezultat tesne-tesnega sodelovanja Zdravniškega društva Celje in društva medicinskih sester Celje, udeležili pa so se ga tudi člani tovrstnih društev iz Titovega Velenja. Takšna oblika medsebojnega sodelovanja zagotavlja večjo množičnost in kvalitetnejše društveno delo ter večjo marljivost zdravstvenih delavcev v družbi nasploh. Prizadevnim organizatorjem in gostiteljem pa je treba izreči vso priznanje.
Stane Hudales: ,.Dolgoletna želja — obnovitev starega mestnega jedra."
Olga Aristovnlk: ,,Zelo si želimo, da bi se vsi naši krajani že kmalu greli."
Srečko Forštner: ,,Želim si da referendum povsod uspe."
Ana Osrečki: ,.Otroci se ne morejo učiti."
IIIIIIIIIII1IIIIIIII1IIIIIIIIIIP
Pri Arličevih v Škalah
Ivo Kadliček: ,,Gre za vročevod, imenovan Salek II."
pokazali, kje je zibel novega Velenja," je še pribil. In res je.
PROBLEMI, TEŽAVE, PROBLEMI
V programu krajevne skupnosti je predvsem toplifikacija. ,,Imamo pa tudi veliko problemov, v vseh zaselkih. Tako na Partizanski, kjer želimo urediti kanalizacijo. Ta želja se vleče že dolgo a še vtdno nismo uspeli. Na Ljubljanski, kjer so se gradili novi zaselki, je treba urediti cestišča, na Zarovi, pokritje Trebušnice in pa v Starem trgu, kjer je kup problemov. Vemo pa, da vsega ne bomo zmogli. Prednost ima toplifikacija, drugo pa tako kot bodo sredstva," pravi Majda Zbičajnik, predsednica sveta krajevne skupnosti Staro Velenje.
KAKO JE, ČE SE GREJEŠ?
Najbolj srečni prebivalci Starega Velenja se že grejejo. To so krajani Straže. V to so vložili ogromno svojega dela, udarniškega in gotovinskega. ,,Hkrati pa imamo veliko željo, da bi se vsi naši krajani že kmalu greli," pravi Olga Aristovnik.
17. aprila bodo ponovno začeli z udarniškim delom. ,,Če samoprispevka ne bo, se bo delo močno zavleklo. Tudi cene, ki tako divjajo, naredijo svoje."
PROGRAM KRAJEVNE SKUPNOSTI
Za sam program krajevne skupnosti ne bo ostalo veliko sred-
Proizvedli največ mleka v velenjski občini
varnejšo preskrbo s toploto za Salek II, Konovo, Kardeljev trg, skratka del, ki je v Titovem Velenju na novo zgrajen. Morda so bile do sedaj razlage o sredstvih namenjenih Staremu Velenju nekoliko pomanjkljive. Pri Starem Velenju gre torej za vse tiste, ki že imajo toplotno ogrevanje in seveda tudi za Staro Velenje."
STARI TRG — TOPLIFIKACIJA, PROMET, OBNOVA
V Starem trgu so s toplifikacijo v zaostanku. Zakaj? Za ta del starega mestnega jedra se je pripravljal načrt obnove. Zato do potrebne dokumentacije niso mogli priti. Najprej so morali izvedeti, kaj se bo porušilo, kaj bo ostalo, kaj obnovilo. Ko je skupščina revitali-zacijski načrt potrdila, pa so tudi v tem zaselku pristopili k pridobivanju dokumentacije in lani decembra dobili soglasja. ,,Čim se bo vreme malo uredilo, začnemo delati," pravi Stane Hudales, predsednik gradbenega odbora Stari trg. ,,Mislim pa, da so za Stari trg važne predvsem tri stvari: da bi končno dobili to toplifikacijo. Svojo podpostajo bi imeli v vili Bianki. Drugo, kar je zelo pomembno za Stari trg, je obvoznica, da se znebimo tega prometa in onesnaženega zraka, tretje pa, da pridemo do dolgoletnih želja, obnovitve starega mestnega jedra."
Stane Hudales nam je tudi povedal, da bo sedaj, ko so načrti obnove sprejeti, imenovana posebna komisija, ki bo nad obnovo bdela, da ne bo vsak po svoji volji adaptiral in popravljal zgradbe, ampak da bodo te ostale take kot so bile nekdaj. ,,Ce bo tujec prišel k nam na obisk, mu bomo lahko
Majda Zbičajnik: ..Prednost ima toplifikacija."
stev. Toda tudi toliko kot jih bo, jih bodo znali marljivi krajani oplemenititi. Z udarniškim delom. V načnu imajo, da bodo uredili večnamensko in otroško igrišče za gradom. ,,Za to bomo porabili 60 odstotkov sredstev iz samoprispevka, 40 % pa prispevali z udarniškim delom, pravijo. Drugo kar pa je, pa je ureditev ceste v makadamski izvedbi v dolžini dvestotih metrov. Tudi tu načrtujejo, 60 procentov sredstev iz samoprispevka in 40 % z udarniškim delom. Ivo Kadliček pravi: ,,Več ne zmoremo, čeprav imamo še več potreb. Ti dve zadevi lahko sami izpeljemo, skupno, vročevod, šalek II, pa ob sodelovanju, finančni in tudi udarniški pomoči vseh krajevnih skupnosti iz Titovega Velenja."
KAJ PRAVIJO O SAMOPRISPEVKU KRAJANI?
Srečko Forštner: ,,Mislim, da smo s samoprispevkom vsi seznanjeni. Brez samoprispevka tega, kar smo si zastavili, ne bomo mogli uresničiti. Zato si želim, da referendum uspe povsod, v vseh krajevnih skupnostih. Tudi moji sosedje so s programom dobro seznanjeni. Z udarniškim delom smo že veliko naredili in še bomo. V toplifikacijo smo vložili ogromno denarja, več ne zmoremo. Smo pa pripravljeni, še enkrat ponavljam, delati."
Ana Osrečki je tudi predsednica uličnega odbora v Starem trgu: „Vsi si želimo, da referendum le uspe. Da se ta promet odmakne
To je sicer fotomontaža. A tako naj bi izgledalo, ko bo zgrajena 1. faza toplovoda .imenovanega Salek II, skozi Staro Velenje.
stran od naših hiš, kar je res težko: prah, hrup. Otroci se ne morejo učiti, ljudje, ki delajo ponoči, nimajo pravega spanja. Kako je, vemo samo mi, ki tukaj živimo. In res si želimo, da referendum uspe. V vseh krajevnih skupnostih, ne samo v naši."
„PRIDITE MED NAS, DA SE OB DELU SPOZNAMO"
,,Graditelji novega, Titovega Velenja pričakujemo, da bo tudi tokrat potrjena solidarnost. Zelo radi bi, da se nam priključite pri udarniških akcijah. Pridite med nas, da se ob delu spoznamo, se skupaj poveselimo, kakšno rečemo, pa tudi zapojemo. Z opravljenim delom pa bomo vsi bogatejši," pravijo v Starem Velenju.
KJE BODO KRAJANI STAREGA VELENJA GLASOVALI ?
Glasovalno mesto bo le eno. V prostorih krajevne skupnosti Staro Velenje. Tja se bodo torej 21.' aprila napotili krajani Starega Velenja. Po kaj? Da obkrožijo ZA, vendar!
mkp, B. M.
Delo na kmetiji je trdo, mnogo opravil neodložljivih, pa naj bo delovnik nedelja ali praznik. Zmorejo ga zares samo pridne roke, potrebno pa je tudi obilo dobrevolje in veselja do zemlje.
Ivo Arlič, njegova žena Marička in sin Janko so že takšni. Dela imajo vedno na pretek, a najdejo čas tudi za obiskovalce. Takrat so pripravljeni sproščeno poklepetati, potem morajo pač bolj zavihati rokave.
Arličevi sodijo med tiste kmetijske proizvajalce v občini Velenje, ki znajo iz zemlje veliko pridobiti in beležijo tudi dobre rezultate. V letu 1984 so bili sploh najbolj uspešni na področju proizvodnje mleka. Oddali so ga 87 tisoč litrov, doma so ga prodali še 3000 litrov, seveda pa so ga precej porabili še za vzrejo telic. Skupaj so tako lani namolzli okoli 100 tisoč litrov mleka. V hlevu so imeli poprečno po 20 krav, trenutno pa jih imajo 23, poleg tega pa še 11 telic. Te si vzreiajo sami, včasih pa kakšno plemensko tudi dokupijo.
Arličevi gospodarijo na dvanajstih hektarih zemlje, od tega je približno hektar neuporabne, imajo pa tudi gozd. V najemu imajo še približno dva hektarja zemlje, in sicer v Pesju, Paki in v škalah. Doma pridelajo silažno koruzo, približno 200 kubičnih metrov in pa seno. Letno dokupijo
še okoli 25 ton krmil in okoli 14 ton umetnih gnojil.
Arličevi so tudi člani pašne skupnosti Lom. Lani so imeli na Lomu 8 telic, pa tudi letos jih bodo odpeljali tja. Bili so zadovoljni, čeprav menijo, da prirastek ni bil najboljši, saj so travnike jeseni premalo pognojili in tako ni bilo dovolj paše. Letos bodo to pomanjkljivost odpravili, zato so prepričani, da bo prihranek boljši. Telice odpeljejo na Lom meseca maja, domov pa jih pripeljejo spet oktobra.
Iva Arliča smo povprašali, kako je zadovoljen z odkupno ceno mleka in kako se sploh izplača mlečna proizvodnja. ,,Odkupna cena je kar visoka," je pripovedoval, ,,vendar pa so cene rezervnih delov za kmetijske stroje, močna krmila in umetna gnojila tako draga, da vsega tega s takšno odkupno ceno mleka ne moremo pokriti." Ivo Arlič že petnajst let sodeluje s kmetijskim inštitutom iz Ljubljane. Tam vodijo njegove stroške proizvodnje mleka in če upoštevajo tudi vloženo delo njegove družine, je s to proizvodnjo že petnajst let v izgubi. ,,Vsega svojega dela si kmet nikoli ne sme obračunati, potem bi bil preveč slabe volje," doda Ivo malo za šalo, malo pa tudi zares.
Zelo zadovoljen je Ivo in vsa njegova družina s sodelovanjem s
Ivo Arlič: ,,Odkupna cena mleka je sicer visoka, vendar ne pokrije vseh proizvodnih stroškov." V hlevu imajo Arličevi 23 krav in 11 telic
kmetijsko zadrugo. Kmetijski pospeševalci se aktivno vključujejo v kmetijsko proizvodnjo in so pripravljeni kmetu svetovati. Če jih ta tudi posluša, uspehi gotovo ne izostanejo.
Velik vpliv na uspehe v kmetijski proizvodnji ima sklad za intervencije v kmetijstvu, saj s pomočjo teh sredstev popravljamo razlike med odkupno in proizvodno ceno. Tu je zaradi velikega porasta cen reprodukcijskega materiala prišlo do tako velikih
neskladij, da težav brez tega sklada ne bi mogli razrešiti. Zato kmetijski kooperanti upajo, da bomo tudi v prihodnje zbirali denar za pospeševanje kmetijske in na ta način razreševali razkorak na področju cen.
Kljub trdemu delu, pa so Arličevi na kmetiji srečni. Ljubijo življenje z naravo, ponosni so na živino v hlevih, ponosni na svoje žuljave roke.
Boris Zakošek
:
4. aprila 1985
k Titovo Velenje
KULTURA
•k stran 5
Titovo Velenje - v torek
Občinska beseda Naša beseda
Že več kot dva meseca prirejajo kulturniki v vseh krajih Šaleške doline klubske večere. V mladinskih aktivih, šolah, kulturno umetniških društvih se. menjujejo folklorni koraki z ugledališčeno besedo, filmom in plesom.
Kaj in kako so "delali na kulturnem področju mladi, bomo lahko videli na občinski reviji Naša beseda 85. ki bo v domu kulture v Titovem Velenju prihodnji torek, to je 9. aprila.
V dopoldanskem času se bodo najprej predstavili člani folklornega krožka osnovne šole Gustava Šiliha iz Titovega Velenja, zaplesali bodo mladi folkloristi osemletke Veljka Vlahoviča prav tako iz Titovega Velenja. Ugledališčen recital Trije dolgi nosovi bodo na letošnji občinski reviji Naša beseda prikazali mladi kulturniki osnovne šole bratov Mravljakov. mladi kudovci osnovne šole Mihe Pintarja Tole-da pa se bodo predstavili z recitalom Mačja domišljija se za mišji rep zbija. Plesalci Glasbene šole iz Titovega Velenja bodo program
popestrili z izraznim plesom, člani kulturno umetniškega društva osnovne šoli bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki pa bodo uprizorili Mačjo prejo, ugledališ-čene pesmi Svellane Makarovič. Predstavili pa se bodo še z basnijo Lev in miš.
Tudi popoldanske predstave bodo zelo kakovostne in zanimive. Že ob 17. uri bodo člani Kino kluba iz Titovega Velenja zavrteli dva filma, nato bodo učenci družboslovne usmeritve Centra srednjih šol uprizorili Partljičevo Učno uro. Izbor pesmi Miroslava Slane Jaz o tem nič ne vem bodo predstavili mladinci iz Gaberk Mladinska gledališka skupina iz Šmartnega ob Paki je za to priložnost postavila na oder delo Drejček in trije marsovčki. mladinski aktiv iz Lokovice pa se bo predstavil z recitalom Pomlad, ljubezen, človek, narava. Tudi v Paki pri Titovem Velenju so rekli da! in naštudirali recital.
Vse prireditve si je že ogledala posebna komisija, ki trdi, da ob občinska revija Naša beseda 85 kakovostna. Gledalci bodo gotovo uživali ob gledanju predstav, za pravo presenečenje pa bodo poskrbeli predvsem Šmarča-ni.
Tudi regijska prireditev Naša beseda bo v Titovem Velenju, in sicer 23. in 24. aprila letos.
-VŠ-
Na Kajuhovi šoli v Šoštanju
Slavje mladih ustvaijalcev iz vse Slovenije
Lepa, topla, s soncem obsijan« pomladna sobota, je 30. marca dopoldne privabila na šolo Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju okrog 250 učencev razstavljalcev in številnih likovnih pedagogov iz 81 osnovnih šol širom Slovenije, Vzgojnega zavoda iz Smlednika in malih bolnikov Otroškega oddelka splošne bolnice Slovenjgradec.
Zbrali so se k svečanemu odprtju že 17. tradicionalne razstave LIKOVNI SVET OTROK, ki jo prirejajo vsako leto v počastitev šoštanjskega rojaka, pesnika in narodnega heroja Karla Destovni-ka Kajuha. Razen učencev in likovnih pedagogov so prišli tudi predstavniki družbeno političnih organizacij Šoštanja in občine Velenje ter Ljubljane, med katerimi so bili v imenu pokrovitelja Pionirskega lista njegov glavni urednik Valter Samide, ki so mu v pozdrav izročili šopek cvetja, republiška svetovalka za likovno vzgojo mag. Helena Berce — Golob in akademski slikar ter višji predavatelj na Pedagoški akademiji Ivo Mršnik. Svečanost je pričel s pozdravnim govorom učenec David Čelofiga, prisrčen
kulturni program pa so izvedli učenci Kajuhove šole pod geslom ,,Življenje nekoč in danes" pod vodstvom Mile Dragar. Za popestritev je poskrbela še skupina za izrazni ples mladink, ki je izvedla razgibano plesno točko. Sledila je uvodna beseda, ki jo je prebrala Jelka Koren, napisal pa kot uvodne misli v katalogu Ivo Mršnik. Nato je bila podelitev petih enakovrednih nagrad, ki jih je v imenu žirije utemeljila Helena Berce-Golob. Letošnje nagrade so bile izredno lepa monografija že pokojnega ak^d. kiparja Ivana Napotnika iz Šoštanja, s šopkom cvetja, ki so jih prejeli likovni pedagogi Irena Maksimovič iz OŠ Prežihov Voranc Jesenice, Lučka Selan iz OŠ Milan Šuštarič Ljubljana, Bernardina Psj iz OŠ Anica Černej Makole, Jolanda Piber-nik OŠ Simon Jenko Kranj in Tonka Tacol OŠ Brezovnica pri Ljubliani.
Nagrade so v imenu Občinske zveze prijateljev mladine Velenje, Občinske izobraževalne in kulturne skupnosti Velenje. Zveze kulturnih organizacij Velenje, Izvršnega sveta skupščine občine Velenje in
Kulturno društvo Šmartno ob Paki
Mladi kulturniki uspešno nadaljujejo delo starejših
»Leto se je obrnilo kot bi mignil. Znova smo se zbrali, da pregledamo kaj smo naredili. Z veseljem lahko ugotovimo, da ne malo. Kulturna dejavnost v našem kraju je potekala nemoteno in uspešno tudi v času, ko smo pod kozolcem vsi, ne le gledališčniki. Ponosni smo lahko nase, saj smo vztrajali, čeprav bi imeli kar nekaj izgovorov za nedelo,« je začela pregled opravljenega dela v preteklem letu na sobotnem občnem zboru predsednica šmarškega kulturnega društva Mija Žerjav. In prav nič se ni zmotila ali povedala kaj preveč.
Marljivo so delale prav vse sekcije, od najstarejše do najmlajše. Pevci so pridno vadili za nastope, sodelovali na
pevskih srečanjih, njihovo petje pa se je oglašalo še na drugih priložnostnih prireditvah. Delovanje te sekcije sega približno osemdeset let nazaj.
Divjim svinjam, Zupančičevi Micki, kabareju Sreča pod marelo seje v začetku meseca februarja letos obogatil proeram šmarških kozolčanov še Hofmannstal-Zupančičevv- Verasov Slehernik. Ce bi naštevali, kje vse so nastopili, bi bila časopisna stran premajhna. Omenimo naj, da so se udeležili raznih gostovanj doma, izven naše občine, pa tudi domovine. Micko so zaigrali tudi na področnem in republiškem srečanju gledaliških skupin, prav tako kabare Sreča pod marelo.
FOLKLORNI KOTIČEK (17)
Živ-žav za odrom
Prejšnji teden smo zaključili z Gorenjskimi plesi. Pa tudi letnim nastopom, ki smo ga morali ponoviti v soboto, v nedeljo pa še v Šempetru, je za nami. Ko sem že ravno omenil nastop, danes hočem omeniti tisto, kar vi ne vidite — vidi se pač tisto, kar je treba videti, oziroma, kar mi hočemo, da se vidi. Drugo je pa seveda skrito očem.
Če bi, recimo, pogledali za oder! Kaj vse se dogaja za njim! Treba se je preobleči iz ene v drugo nošo. Urediti se tako, da bodo ljudje rekli: ,,Poglej, kako so šikani!" In takšni hočemo biti!
Ampak za odrom je pravi živ-žav, gneča, tekanje sem ter tja, prerivanje. Neva hoče, da dekleta še enkrat zapojejo rezijansko pesem. Tamburaši vadijo v kotu garderobe. Godčevski sestav je nekje na sredi. Nekdo vpije, da nima copat in drugi mu dopoveduje, da jih ima na sebi. Mile nas priganja, češ da moramo na oder, medtem ko dve dekleti na glas razpravljata ali so na sporedu štajerski ali Belokranjski plesi.
Res, pravi živ-žav. A takoj, ko si na odru, vržeš na sebe nasmešek številka deset, odvržeš s sebe vse tegobe, vso razburjenost. Takrat si s plesom. S srcem in dušo si s plesom. Si z gledalci in oni so s teboj. Pravzaprav se pretopiš v njih, se jih dotakneš, čeprav si na odru . . .
Ja, tako je's tem živ-žavom za odrom. Vendar, verjemite, smo z vsem srcem, z vso dušo in telesom pri plesu.
Spomnim se ko smo bili na turneji v Ameriki in smo imeli v „Epcotu" ob otvoritvi nastop. Z nami je bil tudi naš vodič, ki nas je spremljal povsod. Imeli smo nastope dopoldan, popoldan defile in nato spet nastop. In ta vodič se ni mogel načuditi, da smobili pred nastopom kot kisle kumarice, brez volje. Toda, kakšna sprememba, ko smo prišli na oder! Ni mogel verjeti, od kod nam toliko energije, sproščenosti in radosti. Zaključil je z besedami: ,,Saj vem, da ste Slovenci, Jugoslovani!" in se na glas od srca zasmejal. Bili smo še bolj ponosni.
Vili Grabner
In kaj so počeli folkloristi? Za ljubljansko televizijo so posneli plese s šmarškega konca, z običaji so nastopili v sosednjih krajevnih skupnostih, v Laškem. Mozirju, v Zagrebu na prikazu turističnih zmogljivosti Gornje Savinjske doline. Seveda moramo orpeniti še njihovo sodelovanje na mednarodnem festivalu »Smotri folklore« prav tako v Zagrebu.
Marljivo so delali literati, ki so izdali glasilo MI in tri številke Informatoija, posamezniki pa so svoje stvaritve objavljali v Rasti in Hotenjih. Mladi kozolčani se prav sedaj marljivo pripravljajo na premiera igre Drejček in trije marsovčki. Ne smemo pa pozabiti še na likovnike ter na kulturnike na cjsnovni šoli bratov Letonje, ki delajo na enih področjih bolje, na drugih malo slabše.
Razprava na občnem zboru tega društva že nekaj let nazaj ni bila taičo plodna kot prav v soboto. Najprej so se oglasili najmlajši. S tako pestro dejavnostjo na kulturnem področju, kot jo imajo sedaj, bodo v prihodnje gotovo »držalikulturo pokonci«. Ledina, ki so jo orali starejši, sejali seme. sedaj bogato rodi. Klije namreč nov mladi rod, ki že sedaj uspešno nadaljuje tradicijo kraja na kulturnem področju. Razprava je nakazala vrsto konkretnih usmeritev za delo društva v prihodnje.
Med sklepi naj omenimo le najpomembnejše; skupaj z glasbeno šolo je treba poiskati možnosti za ustanovitev mladinskega pevskega zbora, saj je v kraju veliko dobrih pevcev, ki se po končani osnovni šoli ne vključijo nikamor; s preselitvijo v obnovljen dom bodo dane velike možnosti za ustanovitev lutkovne skupine; ena od prednostnih nalog v prihodnje mora biti skrb za strokovno izpopolnjevanje mentorjev iz njihovih vrst. Š svojimi aktivnostmi pa se bodo šmarški kul-
turniki vključili še v priprave in izvedbo četrtega samoprispevka:
Na sobotnem občnem zboru je društvo postalo bogatejšo za novi dve sekciji. »Ta majhen kozolec« kot so ga imenovali doslej, so preimenovali v pionirsko gledališko skupino Gledališča pod kozolcem, prav tako so postali člani te družine še mladinci — gledališčniki. O tem, daje treba zagotoviti delo podmladka v vseh sekcijah, zlasti v folklorni, ter okrepiti sodelovanje z Zvezo kulturnih organizacij pa ni treba izgubljati preveč besed.
Seveda razprava ni mogla mimo obnove kulturnega doma. Vsi po vrsti so'ugotavljali, daje bila ta naloga v teh časih prevelik zalogaj. Teijalaje veliko naporov in odrekanja. »Čez dober mesec se torej selimo. Srečen dogodek v družini ni le rojstvo otroka, v naši kulturniški družini si katerega še želimo, srečo predstavlja tudi selitev v novo stanovanje ali hišo. V novem hramu, vsaj tako upam, bomo vsi našli košček topline, bodisi ko bomo stali na odru ali sedeli vdvorani. Človek ne živi samo od kruha, z njim in drugimi materialnimi dobrinami pa imamo v zadnjem času tako in tako preveč jeze ter skrbi,« je med drugim zapisala v poročilu Mija Žerjav. Obnovljen dom, boljši delovni pogoji zavezujejo prav vse kulturnike k še bogatejšemu delu na tem področju. Z uresničitvijo te naloge težav še ni konec. Prišle bodo nove, ki jih bo treba z veliko mero razumevanja in pripravljenosti sproti odpravljati. Kot smo lahko slišali, bodo dom predali svojemu namenu za letošnji krajevni praznik, 18. maja.
»Naslednji dve leti bo na čelu šmarškega kulturnega društva znova Mija Žerjav«, so sklenili udeleženci sobotnega občnega zbora, na katerem so prebrali zgodovinsko listino o gradnji doma leta 1939, ki sojo našli pri obnovitvenih delih in podelili dve bronasti Napotnikovi priznanji.
EXDBRiS
f red nastopom: Ali je vse v redu?
Razstava Ostržkovih 100 let potuje naprej
Letos razstava o Piki Nogavički
Razstava ob 100-letnici knjige o Ostržku, ki so jo koncem leta 1984 odprli v Kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Velenju, je doslej gostovala že v Knjižnici Edvard Kardelj v Celju in v Pionirski križnici v Mariboru. Tam so bile razstavljene tudi nekatere risbe velenjskih osnovnošolcev in lutke, ki so jih izdelali učenci osnovne šole Anton Aškerc ter Vzgojno varstveni zavod Titovo Velenje.
Razstava OSTRŽKOVIH 100 LET obsega okoli 100 knjig na različnih jezikih, izvirne ilustracije Marlenke Stupice, osnutke lutk Mare Kraljeve in zbirko Ex libris, ki je izšla ob Ostržkovi 100 letnici. Razstava potuje sedaj še v Koper, kjer bo razstavljena ves april, nato pa jo bodo razdrli. Večina knjig bo ostala v Titovem Velenju, kjer bo čakala na naslednji Ostržkov jubilej.
V Kulturnem centru Ivan Napotnik v Titovem Veleigu pa že razmišljamo o novi podobni razstavi ob koncu leta. Letos naj bi bila to ra«tava o knjigi PIKA NOGAVIČKA, ki bo letos praznovala 40 letnico, odkar jo je napisala švedska pisateljka /vstrid
Lindgren. Vabijo vse, ki imajo kakršnokoli možnost, da za razstavo preskrbijo knjigo o Piki No-gavičkiv kateremkoli tujem jeziku, v katerega ta kniga prevedena. Vsi darovalci knjig bodo navedeni v Katalogu. ,.Poskušajmo skupaj pripraviti to zanimivo razstavo in počastiti Pikin jubilej". Idejo je pozdravila tudi pisateljica Astrid Lindgren, ki smo jo povabili na to~ razstavo in ki bo letos prejela najvišje jugoslovansko priznanje za mladinsko literaturo: nagrado Jo-van Jovanovič-Zmaj.
Mesto — skupinsko delo Helene Korošec, Eda Pašiča, Mirana Založnika in Tomaža Zotla, učencev 6. r. COŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje — likovni pedagog Tone Skok
Krajevne skupnosti Šoštanj podelili Majda Pergovnik, Srečko Peternel, Karel Kordeš in Miloš Volk. Posebno priznanje pa so prejeli še likovni pedagogi Dragica Sajevec iz OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec, Bronislava Gajšek iz Oš Prežihov Voranc Ravne na Koro-šekm in Tonka Tacol iz OŠ Brezovnica pri Ljubljani, ki že deseto leto sodelujejo na razstavi z izdelki svojih učencev. Karel Kordeš je tudi tovarišici Bercetovi poklonil monografijo Ivana Napotnika za njeno dolgoletno sodelovanje pri pripravah razstav. Vsi učenci, katerih dela so razstavljena, pa so dobili lepa pisna priznanja, med njimi tudi učenec Matjaž Mrak iz OŠ Brezovica pri Ljubljani, ki je naslikal ovitek za vabila in katalog. Po slavnostni podelitvi vseh nagrad in priznanj je tovarišica Bercetova šr posebej pohvalila likovnega pedaeoga To-
neta Skoka iz OŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje, ki je uredil letošnjo razstavo vkljub raznolikosti izdelkov zelo pregledno in tudi didaktično tako, da bo vsem obiskovalcem zares nazorno prikazala ustvarjalno delo iz vseh razredov naših osnovnih šol. Torej so na letošnji razstavi zajete vse stopnje likovnega pouka v najrazličnejših tehnikah in materialih. Naj še dodamo, da so vsi učenci razstavljalci in likovni pedagogi prejeli tudi lep katalog, ki je izšel v 800 izvodih.
Po izvedenem kulturnem programu, podelitvi nagrad in priznanj ter ogledu razstave, je ravnatelj šole Karel Kordeš vse navzoče povabil k skupni pogostitvi, ob kateri so se utrdila stara in rodila nova poznanstva med učenci kakor tudi likovnimi pedagogi. Razstava bo odprta vse leto iako, da si jo bodo lahko ogledale številne šolske ekskurzije.	V. Kojc
PRIREDITVE • PRIREDITVE
Petek, 12. april, ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje
Koncert Komornega zbora iz ESSLINGENA, dirigent Werner SCHRADE. Na sporedu bodo renesančne, baročne, romantične in ljudske pčsmi. Nedelja, 14. april, ob 18.00 in 20.00, dom kulture Titovo Velenje
Narodno-zabavni ansambel HENČEK. Predstavitev plošče »Polko plešem, valček plešem, tudi rokn rol...«. Torek, 16. april, ob 19.00, knjižnica Titovo Velenje
Otvoritev razstave NEMŠKA GRAFIKA 20. STOL. iz stalne grafične zbirke mesta EŠSLINGEN am Neckar (ZR Nemčija). Razstavo bo predstavil dr. Ale-xander Tolnay, Galerija Esslingen. Program ob otvoritvi je pripravila Šaleška folklorna skupina KOLEDA.
Razstava bo odprta do 5. maja 1985, vsak dan od 10.00 do 18.00, v četrtek in soboto do 13.00.
Sreda, 17. april, ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje
Miloš Mikeln: FRAKI.OVA VRNITEV, satirična monodrama. Izvajal jo bo Zlajko Šugman. Režija Miran Herzog.
Četrtek, 18. in petek, 19. april, dom kulture Šoštanj in Titovo Velenje
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana: ŠOLA ZA KLOVNE. Razpored predstav po predlogu VIZ Velenje. Petek, 19. april, ob 1930, Cankarjev dom v Ljubljani
Izredni koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dirigent: Luciano BERIO. Na sporedu so skladbe Luciana Beria; Folk Songs, Requies, Sinfonia za osem glasov in orkester. Solistka: sopranistka Linda Hirst. Sodeluje ansambel: Electric Phoenix iz Londona s solisti.
Dirigent in skladatelj Luciano Berio (1925) je predstavnik italijanske avantgardne glasbe. Na začetku seje zgledoval pri Antonu Webernu, kasneje uporablja tudi elektronsko glasbo. Je skladatelj orkestralnih in komornih del.
Folk songs je posvečen pevki Cathy Berberian. Folks songs so sosledje priredb izvirnih ljudskih pesmi in melodij, ki so v času nastanka dela (1964) živele med ljudmi v raznih krajih sveta.
Cena aranžmaja 900 din. Odhod ob 16.00 izpred avtobusne postaje. Povratek skozi Šoštanj.
Sobota, 20. april, ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje
Anton Leskovec: DVA BREGOVA, socialna drama v izvedbi AG Titovo Velenje. Režija: Marjan Belina in Karel Čretnik. Sreda,"24. april, ob 20.00, dom kulture Titovo Velenje
Koncert Mešanega pevskega zbora TEHNIK, Centra srednjih tehničnih šol iz Celja, dirigent: Darja Zvar in Dekliškega pevskega zbora iz Titovega Velenja, dirigent: Danica Pirečnik. Razstavi
Samo še do 12. aprila bo v razstavnem prostoru knjižnice v Titovem Velenju odprta razstava tapiserij Cvetke Miloš in Hede Rušeč.
Od 16. aprila dalje bo odprta razstava Nemška grafika 20. stoletja. Razstave so odprte dnevno od 10.00 do 18.00, v četrtek in soboio do 13.00.
KINO • KINO • KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 4. 4. ob 18. in 20. uri RAFALI V PUŠČAVI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Robert Hoffman.
Petek, 5. 4. ob 10. uri LJUDOŽERCI AMAZONKE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: John Morgen.
Petek, 5.4. ob 18. in 20. uri SMOKY JE RAZBOJNIK — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jackie Gleason.	*
Sobota in nedelja, 6.4. in 7.4. ob 18. in 20. uri LJUDOŽERCI AMAZONKE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: John Morgen.
Ponedeljek, 8. 4. ob 10., 18. in ?0. uri NEZASLIŠAN ČUDEŽ — jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Dragan Nikolič.
Torek, 9.4. ob 10., 16., 18. in 20. uri!!! BREZ PROBLEMA—jugoslovanski, komedija. V gl. vi.: Lepa Brena.
Sreda, 10. 4. ob 10., 18. in 20. uri PATRICIA — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Diana Roy. FILMSKO GLEDALIŠČE
Ponedeljek. 8. 4. ob 20. uri MODEL — ameriški, erotska drama. V gl. vi.: Nastassia Kinski. Režija: James Toback. Drama o intrigi in internacionalnem terorizmu v svetu visoke mode. Kinski in Nureyev sta proglašena za filmski par leta.
KINO DOM KULTURE
Četrtek. 4. 4. ob 20. uri SMOKY JE RAZBOJNIK — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jackie Gleason. KINO SOSTANI
Sobota. 6. 4. ob 19.30 ZLA LADY — britanski, avanturistični. V gl.-vl.: Faye Dunavvav.
Nedelja. 7. 4. ob 17.30 in 19.30 RAFALI V PUŠČAVI — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Robert HofTman.
Ponedeljek, 8. 4. ob 19.30 UUDOŽERCI AMAZONKE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: John Morgen.
Sreda. 10.4. ob 19.30 SMOKY JE RAZBOJNIK — ameriški, komedija. V gl. vi.: Jackie Gleason. KINO BRASLOVCE
Nedelja. 7.4. ob 18. uri ZLA l.ADY — britanski, avanturistični. V gl. vl.:raye Dunaway.
Sreda. 10.4. ob 19. uri BREZ PROBLEMA —jugoslovanski, komedija. Vgl. vi.: Lena Brena KINO DOLIČ
Petek, 5.4.ob 19. uri RAFALI V PUŠČAVI — italijanski, avanturistični. Vgl. vi.: Robert Hoffman.
6. st.an ★ nas cas
OD TU IN TAM
Titovo Velenje *
4. aprila 1985
/CV KOMPAS
JUGOSLAVIJA (»""c*]
Herhz
Mladinsko gledališče
Drejček in trije marsovčki
Kultura v Šmartnem ob Paki zlepa ne bo zamrla. Za to poleg šmarških gledališčnikov, pevcev, folkloristov, likovnikov in litera-tov skrbe tudi mladi. Človek bi pričakoval, da bo dejavnost zaradi obnove doma zamrla. Toda dogaja se prav nasprotno. Lani jeseni je namreč začel marljivo delati podmladek.
Prav danes, v četrtek, 4. aprila, se bodo na odrskih deskah kulturnega doma v Letušu predstavili člani mladinske gledališke skupine s Pečnjakovim delom Drejček in trije marsovčki. To delo mladi, pa tudi manj mladi, gotovo poznajo. Njegova vsebina je današnjim časom ,,pisana na kožo": starši se zaradi-obilice dela zapirajo v svoj svet in za svojega otroka nimajo veliko časa. Ta odrašča in se mora s svojimi težavami ukvarjati sam. Iz drobnih sporočil pa bi lahko razbrali še kaj več.
O šmarški mladinski gledališki skupini je njen režiser in stalni član celjskega gledališča Matjaž Arsenjug dejal: „Tekst ni zahteven, vsebina zelo poučna in kot nalašč za to gledališko skupino. Pred niimi je vsa bodočnost.
Drejčka in tri marsovčke smo začeli vaditi decembra lani, vendar ga bomb zaradi moje preobremenjenosti, neugodnih pogojev za vadbo postavili na oder šele danes.
Upam, da smo se na približno 30 vajah dobro naučili in da bodo vsi, ki bodo prišli na premiero,' zadovoljni. Težko bi kaj v naprej hvalili, raje počakajmo do 18. ure."
Prejeli smo
Okulistično zdravstveno varstvo v občini Velenje
V kratkem bodo v okulistični ambulanti velenjskega Zdravstvenega centra spremenili delovni čas, saj dosedanji okulist dr. Peter Dovšak odhaja na novo delovno mesto. Zaradi tega bo potrebno pritegniti k sodelovanju pogodbene specialiste, ki bodo lahko v čimvečji meri nadomestili izpad. Natančen razpored dela v ambulanti bo objavljen.
Dr. Peter Dovšak zapušča našo delovno organizacijo izključno na lastno želi o, saj meni, da bo imel na Kliničnem centru, v Ljubljani večje možnosti strokovnega napre-
dovanja. Ni nam vseeno, da dr. Dovšak odhaja, saj smo v njegovo izobraževanje vlagali štiri leta in če na sedaqji razpis za okulista ne bo odziva, bomo morali na specializacijo poslati novega zdravnika — do konca izobraževanja pa delo v okulistični ambulanti organizirati v skladu z možnostmi.
Vse govorice, ki kakorkoli drugače tolmačijo odhod dr. Dov-ška, so izmišljene in neutemeljene, njihova zlonamernost pa škoduje ugledu Zdravstvenega centra.
Zdravstveni center Velenje
Vaja dela mojstre — gasilce — O tem, da je Gasilsko društvo Titovo Velenje dobilo novo raztezalno lestev »Magirus — Iveco«, smo ie poročali. Prvič je bila uporabljena »in v ognju krščena« v Tovarni usnja Šoštanj.
Pet gasilskih strokovnjakov, ki so se usposabljali za delo z lestvijo v tovarni Magirus, tudi sedaj vestno vadi uporabo 37.-metrske raztezalne lestve. Na sliki je prizor z nedavne vaje u središču Titovega Velenja.
rartizonska c.
$-ŠOŠTANJ
cesta F. Foita
-c; kompas!
J UGOS L AVLJAJ
STARO VELENJ:
SDEIA
Vse na enem mestu v Titovem Velenju
na Celjski 36 A
tel. 855-552 in 854-626
KAM za 1. maj?
-	BENETKE-PORTOROŽ-LIPICA, 2 dni — odhod 29. aprila iz Slovenj Gradca, TITOVEGA VELENJA in Mozirja, cena 7.700,- din
-	KOMPAS JE NAŠEL VAŠ PROSTOR POD SONCEM
-	V BOGATEM KATALOGU POČITNICE 85 VAM PONUJAMO MOŽNOSTI LETOVANJA v 167. KRAJIH
-	OBISKI STROKOVNIH SEJMOV:
-	PLAST MILANO - 3 dni - odhod 9. maja iz Slovenj Gradca, TITOVEGA VELENJA in MOZIRJA
KOMPAS VAŠ POPOLNI TURISTIČNI SERVIS
Na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (Ur. list SRS 26/84) predvsem pa njegovega 96. čl., je skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje na 15. seji, dne 27.3. 1985 sprejela
sklep o družbeni pomoči družinam z otroki v letu 1985
i.
Merilo za pridobitev pravice do družbene pomoči otrokom je 12.000 din dohodka na družinskega člana v letu 1984 za družine delavcev in upokojencev ter 6.400 din za kmečke družine. Če ni mogoče ugotoviti dohodka preteglega leta, se upošteva dohodek leta 1985 in se zniža na raven dohodka leta 1984 (novo zaposleni).
V dohodek družine štejejo vsi dohodki, navedeni v 7. členu sporazuma.
Funkcionalne oblike pomoči
II.
Družbena pomoč otrokom predstavlja razliko med stvarnim dohodkom na člana družine in 12.000 oziroma 6.400 din.
Težje prizadetim otrokom pripada poleg tega še 1.940 din posebnega dodatka.
Družbena pomoč se ugortavlja v višini po 1. odstavku tega člena, če se usmeri v funkcionalno obliko, na primer:
—	stroški dnevnega varstva,
—	stroški v pripravi na šolo,
Funkcionalna oblika se izvaja samo na področju občine Velenie.
III.
Če se družbena pomoč izplača v gotovini, ne sme presegati 4.200 din na otroka. Najnižja pomoč, ki jo je mogoče izplačati znaša 500 din na otroka. Družbena pomoč v gotovini se nakazuje družini, kjer otrok živi.
Prispevek k stroškov dnevnega varstva in v pripravi na šolo
IV.
Starši od 1. 5. 1985 dalje prispevajo k stroškom v vzgojnovarstvenih zavodih največ 32 % od stvarnega dohodka na družinskega člana, kot je razvidno iz priložene lestvice subvencioniranja. Zaradi učinkov funkcionalne oblike pomoči, družine z dohodkom do 10.000 din na člana ne prispevajo nič, družine z dohodkom od 10.000 do 12.000 din prispevajo znesek po lestvici znižan za višino družbene pomoči (otroški dodatek), družine z dohodkom nad 12.000 din prispevajo znesek po lestvici.
V.
Obračun stroškov prehrane zaradi odsotnosti otroka se opravlja mesečno za družine z dohodkom nad 12.000 din na člana. Plačilo prehrane v šoli
VI.
Višina prispevkov staršev k stroškom šolske prehrane se izračunava z lestvico subvencioniranja, ki upošteva prispevek v odstotku od cene
—	za obdobje do 30. 6. 1985 se uporablja lestvica sprejeta na seji skupščine, dne 27. 3.1984, ki upošteva dohodek leta 1983;
—	od 1.9. 1985 dalje bo veljala nova lestvica subvencioniranja, ki je razvidna v členu VII. tega sklepa in upošteva dohodek leta 1984 ter mesečni znesek družbene pomoči otrokom od 1. 5. 1985 dalie.
Denarna višina prispevka je odvisna od veljavne cene šolski, prehrane, ki zajema le nabavno vrednost živil.
VII.
Lestvica subvencioniranja cen šolske prehrane od 1. 9. 1984 dalje:
dohodek	prispevek	
	staršev	OSOV
1. do 5.800	_	100 %
2. 5.800-6.700	25%	75%
3. 6.700-7.900	50 %	50 %
4. 7.900-9.000	75%	25 %
5. nad 9.000	100 %	
VIII.
Sklep je veljaven z dnem sprejetja na skupščini Občinske skupnosti otroškega varstva in bo objavljen v glasilu Naš čas, uporablja pa se od 1. 5. 1985 dalje.
PREDSEDNICA SKUPŠČINE OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE Herma GROZNIK
Obrazložitev sklepa o družbeni pomoči otrokom
Objavljeni sklep predstavlja začetek uresničevanja lani sprejetega sporazuma o socialni varnosti. Zneski za merila in višino pomoči predstavljajo v sporazumu določene odstotke od poprečnega OD v SR Sloveniji, preračunane v denar.
Z ozirom na to, da je vse učinke novega načina pomoči
družinam z otroki nemogoče predvideti, glede na družine pa tudi glede na razpoložljiva sredstva Občinske skupnosti otroškega varstva, je ta sklep pravzaprav poizkus rešitve. Ce bodo v začelni
fazi izvajanja ugotovljena velika odstopanja od finančnih možnosti in od sedanje ravni socialne varnosti, bo potrebno jeseni predlagati spremenjen sklep.
Glede na dosedanjo prakso, so osnovne spremembe naslednje:
— Merilo za pridobitev pravice do pomoči je višje (J2.000 din) — dosedaj veljavno merilo 6.000 din dohodka na člana družine bi bilo ob normaljj^m povišanju letos 9.000 din na člana. Vzrok za spremembo je predvsem rast življenjskih stroškov, ki jo najtežje zmorejo družine z nizkimi dohodki.
LESTVICA SUBVENCIONIRANJA CEN V WZ
0-6 LET
—	Subvencioniranje cen v WZ je bilo doslej obranavano ločeno od otroškega dodatka — nekatere družine so prejemale otroški dodatek in plačevale vzgojnovarstveni zavod. Sedaj se bo to medsebojno obračunavalo in bodo starti prejeli le razliko v denarju ali doplačali razliko, če bo otroški dodatek manjši od določenega prispevka v vzgojnovarstvenih zavodih. Za plačevanje cen šolske prehrane bo postopek ostal enak dosedanjemu, le dohodka ne bo več ugotavljala šola, ampak Center za socialno delo Velenje ob izračunu za otroški dodatek.
O novem načinu uveljavljanja socialnovarstvenih pravic so bili delavci obveščeni v svojih delovnih organizacijah že predčasno.
Glavna poenostavitev postopka je predvsem v tem, da upravičenci vlagajo zahtevke s potijenimi dohodki le enkrat, in
sicer:
—	v svoji DO, če dohodek na člana ni presegal 12.000 din in so upravičeni do družbene pomoči. Ko strokovni delavci Centra 'za socialno delo, ki od 1. 1. 1985 dalje izvajajo te naloge za Občinsko skupnost otroškega varstva, vlogo prejmejo, izračunajo upravičenost do denarne pomoči in do olajšav pri plačevanju dnevnega varstva ter šolske prehrane.
—	V Vzgojnovarstvenih zavodih, če je dohodek na člana med 12.000 in 19.400 din, nakar delavci vzgojnovarstvenega zavoda določijo prispevek po lestvici1 subvencioniranja.
Rok za uveljavljanje družbene pomoči otrokom (otroški dodatek) je bil 28. 2. 1985, po tem roku so vsi zamudniki in se lahko zgodi, da bodo za določen čas izgubili pravico do pomoči.
Za uveljavljanje znižanega prispevka v vzgojnovarstvenih zavodih (12.000 — 20.000 din) je potrebno pohiteti, saj bo sicer družina dolžna za določen čas prispevati polno ceno.
	9 ur					5 ur						
Dohodek na											Delitev:	
člana	Skupaj —	Hrana		=	Oskrbnina	Skupaj —	Hrana =		Oskrbnina		kosila +	
											malica, zajtrk	
	32 %					29 %						
1) Do 7.700	_		_		—	—		—		—	■ —	
2) 7.700- 9.100	2.460	_	880	—	1.580	2.230	—	880	=	1.350	27 + 13	
3) 9.100-10.500	2.910	_	1.100	=	1.810	2.640	—	1.100	=	1.530	33+17	
4) 10.500-12.000	3.360	_	1.100	=	2.260	3.050	—	1.100	=	1.950	33+17	
5) 12.000-13.500	3.840	_	1.320	=	2.520	3.480	—	1.320	as	2.160	40 + 20	
6) 13.500-15.000	4.320	_	1.540	—	2.780	3.910	—	1.540	=	2.370	47 + 23	
7) 15.000-16.500	4.800	_	1.760	=	3.040	4.350	—	1.760	=	2.590	53 + 27	
8) 16.500-18.000	5.280	_	1.980	=	3.300	4.780	—	1.980	=	2.800	60 + 30	
9) 18.000-19.400	5.760	—	2.200	=	3.560	5.220	—	2.200	—	3.020	66+34	
10) Nad 19.400	6.200	—	2.200	=	4.000	5.600	—	2.200	—	3.400	66 + 34	
1/22 (sobote) + hrana	282 -		100 =		182	254	-	100	=	154		
6-7 LET - PRIPRAVA NA ŠOLO			»			■						
										-		3 ure
	24 %					23 %					—	—
1) Do 7.700	_		_		—			__		_		6,5 %
2) 7.700- 9.100	1.850	_	880	=	970	1.770	_	880	=	880	27 + 13	500
3) 9.100-10.500	2.180	—	1.100	=	1.080	2.090	_	1.100	=	990	33 + 17	600
4) 10.500-12.000	2.520	—	1.100	=	1.420	2.410	_	1.100	*	1.310	33 + 17	680
5) 12.000-13.500	2.880	—	1.320	=	1.560	2.760	_	1.320	—	1.440	40 + 20	780
6) 13.500-15.000	3.240	_	1.340	=	1.700	3.100	_	1.540	—	1.560	47 + 23	880
7) 15.000-16.500	3.G00	—	1.760	=	1.840	3.450	_	1.760	—	1.690	53 + 27	980
8) 16.500-18.000	3.960	_	1.980	SE	1.980	3.790	i	1.S80	=	1.810	60 + 30	1.080
9) 18.000-19.400	4.320	—	2.200	=	2.120	4.140	_	2.200	=	1.940	66+34	1.170
10) Nad 19.400	4.700	—	2.200	=	2.500	4.400	—	2.200	=	2.200	66+34	1.200
1/22 (sobote) + hrana	214 -		100 =		114	200	-	100	=	100		

4. aprila 1985
* Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
* stran 7
PETEK, 5. aprila — VINKO SOBOTA, 6. aprila — VILJEM NEDELJA, 7, aprila — DARKO PONEDELJEK, 8. aprila — ALBERT
TOREK, 9. aprila — TOMAŽ SREDA, 10. aprila — MATILDA
M AL i OGLAS/
OBVEŠČAM cenjene stranke. da bo od 15. 4. 1984 ZAPRT lokal FOTO ACO na Celjski cesti 39 v Titovem Velenju. Lokal bo predstavljen v cen-tcr Šoštanja in sicer v spominsko hišo Bratov Mravljak.
SOLIDEN FANT — delavec išče sobo v Titovem Velenju ali bližnji okolici. Naslov v uredništvu. PRODAM globok žametni otroški voziček. Informacije po telefonu: 853-411.
ZAPOSLIM delavca za delo na terenu za določen ali nedoločen čas. Pisne prošnje pošljite na naslov: Jože Čeplak. Šaleška 2A. Titovo Velenje. ZAPOSLIM DELAVCA za delo na terenu. Pisne prošnje pošljite na naslov: Servis za čiščenje talnih oblog, Lojze Hernaus. Veljka Vlahoviča 7, Titovo Velenje.
MLAD ZAKONSKI par z enim otrokom išče garsonjero ali sobo s po-. sebnim vhodom. Naslov v uredništvu. IŠČEM žensko za čiščenje lokala. / Telefon: 856-925. PRODAM otroško posteljo z jogijem za 10.000 din. Ogled od 12. do 13. ure vsak dan na naslovu: Edo Jus, Šaleška 18 c. Titovo Velenje UGODNO PRODAM barvni televizor Gorenje — tranzistorski. Naslov v uredništvu.
PRODAM nedograjeno hišo v Pod-kraju pri Titovem Velenju, faza III/IV. Telefon: 857-638, od 19. do 20. ure. UGODNO PRODAM rabljeno spalnico. Informacije po telefonu: . 853-052.
PRODAM posestvo v bližini Dobrne
— 3 ha zemlje in 1 ha gozda, s hišo in gospodarskim poslopjem. Bernard Jovan, Hramše 16, Dobrna NA PARKIRIŠČU pri Elektro-tehni v Titovem Velenju sem dne 28. 3. 1985 izgubila zlato verižico, ki mi je drag spomin. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. Naslov v uredništvu.
PRODAM teniški lopar Head — comfort za polovično ceno. Telefon: 855-388. po II. uri.	'
PRODAM nadstropno hišo 248 m2. Špeglova 29, Pesje. Vsi interesenti naj se oglase 7. aprila 1985 od 9. ure dalje pri lastniku Josipu Suku. Špeglova 29, Titovo Velenje.
PO POLOVIČNI ceni prodam ruski šivalni stroj Union, rabljen 2 leti. Telefon: 858-042.
UGODNO PRODAM Hi-Fi center Korting na daljinsko upravljanje. Telefon: 855-157, popoldne.
PRODAM VW I200,6voltni po delih, telefon: 854-129.
PRODAM nov akumulator za R-18. fetelon: 854-129.
PRODAM barvni televizor Gorenje,
Mar 4 leta. Telefon: 855-321 interna 892. dopoldan. Slane.
UGODNO PRODAM Spačka letnik
1975. Informacije po telefonu: 857-082. popoldan.
PRODAM 6 komadov zimskih
ustrojenih lisičjih kož. Cena po dogovoru. Telefon: 854-140. popoldan.
POCENI PRODAM dobro ohranjen VW 1300, letnik 1971. Naslov v uredništvu.
PRODAM jogi 190 x 180 cm, star dve leti in pol. Telefon: 853-271, interna26.
PRODAM osebni avto Marina Moriš, star 6 let. Informacije na telefon: (062) 856-104. popoldne.
NA TREBELISKEM prodam komunalno urejeno parcelo za vikend. Telefon: 858-567 po 19. uri.
UGODNO PRODAM-nov radiokase-tofon SOUND 4000. Naslov v uredništvu.
KUPIM parcelo z možnostjo gradnje do 10 km iz Titovega Velenja. Naslov v uredništvu.
UGODNO PRODAM karambolirano Lado SL 1500.52.000 km, letnik 1978. Ogled vsak popoldan pri Lebar, Koroška 32. Šoštanj.
PRODAM novo tovorno prikolico za osebni avto. Telefon: 853-708. ' PRODAM hišo, enonadštrpno iiazelo prometni točki, primerno za obrtni lokal v centru Šoštanja, takoj vseljivo. Informacije vsak dan od 21. do 22. ure na telefon: (063)26-621.
SPOMLADANSKO SMUKO na
visokogorskih smučiščih Kanina organizira 13. in 14. aprila 1985 AMD VELENJE. Prijavite se lahko v pisarni društva na Prešernovi 9 v Titovem Velenju. Cena prevoza s polpenzionskimi uslugami je 2.500 din.
PRODAM glasbeni stolp HI-FI TS 90 ISP z daljinskim upravljanjem in dvema 100 W zvočnikoma. Josip Suk, Špeglova 29. Titovo Velenje.
JO VEKOS, n. sub. o. DSSS
Koroška 37 b TITOVO VELENJE
Komisija za delovna razmerja DO VEKOS DSSS objavlja prosta dela oziroma naloge
IZVAJANJE DEL
VRATARSKIH IN ČUVAJSKIH
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: Da je
—	uspešno dokončal osnovno šolo;
—	da ni bil obsojen za kaznivo dejanje zoper temelje socialistične samoupravne ureditve in varnosti SFRJ, zoper družbeno in zasebno premoženje, zoper samoupravljanje;
—	da ni bil obsojen za kaznivo dejanje storjeno iz koristoljubja oziroma da ni v kazenskem postopku zaradi navedenih dejanj;
—	da je za to delo zdravstveno sposoben;
—	da je odslužil vojaški rok
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečno poskusno dobo.
Pismene prijave z dokazilom o nekaznovanju pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: DO „VEKOS" Koroška 37 b, Titovo Velenje, kadrovska služba.
Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestilrnajpozneje v roku 30 dni po objavi.
Skupnost pokojninsko invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Po sklepu delavskega sveta strokovne službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
objavljamo
prosta dela in naloge
Vodja izpostave
TITOVO VELENJE.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
diplomiran pravnik s štirimi leti delovnih izkušenj,
aktivno znanje slovenskega jezika in poznavanje osnov iz
AOP,
izpolniti merila družbenega dogovora o kadrovski politiki.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela mogoč s 1. 6. 1985 oziroma po dogovoru. Stanovanja ni.
Prijave z dokazili o pogojih je v roku 15 dni po objavi poslati na naslov: strokovna služba SPIZ — Območna delovna enota Ravne na Koroškem, Ob Suhi 11 b.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 4. aprila, dr.' Lazar Od 5. aprila do 7. aprila, dr. Pirtov-šek
Od 8. aprila do .9. aprila, dr. Stupar SREDA, 10. aprila, dr. Lazar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 6. aprila do 7. aprila, dr. Martina Ferdelji, Prešernova 22 B, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ:
Od 5. aprila do 12. aprila, Ivo Zagožen, dipl. veter., Vrnjačke banje 7, Titovo Velenje, telefon: 857-732
GIBANJE PREBIVALSTVA
POROKE:
Luka Čosič, roj. 1962, električar iz Titovega Velenja in Gordana Nikič, roj. 1963, medicinski tehnik iz Titovega Velenja; Anton Čosič, roj. 1964, rezkalec ii Titovega Velenja in Gordana Banovič, roj. 1966, delavka iz Kose; Marijan Nikolič, roj. 1958, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in Irena Pogorele, roj. 1958, absolvent fil. fakultete iz Titovega Velenja.
ROJSTVA:
V mesecu februarju in marcu se je rodilo 24 dečkov in 21 deklic
SMRTI:
. Jožefa Jan, gospodinja iz Bevč št. 21, roj. 1918: Avgust Triglau, upokojenec iz Titovega Velenja, Sercerjeva št. 13, rojen 1928"
Prazne so roke. V meni tišina. Le včasih telo krčevito vzdrhti: iz rane je težka solza kanila, težka in grenka me zdaj teži.
(I. Minatti)
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Alojza Salovena
se iskreno zahvaljujemo prim. dr. Fijavžu za skrb in zdravljenje, požrtvovalnim sosedom in sostanovalcem Uriskove ulice, govornikom, rudarski godbi, duhovniku za opravljen obred in vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji
poti.
Žalujoči: žena Pavla, sin Srečko in hči Marija ter ostalo sorodstvo
V SPOMIN
Antonu Berložniku
30. marca je minilo 10 let, odkar te ni več med nami, a v naših srcih še vedno živiš. Hvala vsem, ki ustavite korak ob njegovem grobu.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Nenadoma nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
AnaGlažer
iz Pesja 27.5.1900 — 23.3.1985
Globoko ganjeni ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, se v neizmerni žalosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tem težkem času kakorkoli pomagali. Predvsem pa iskrena hvala dr. Grošlju, dobrimsosedom in prijateljem, GD Pesje družbenim organizacijam KS Pesje, govornikom za ganljive poslovilne besede, godbi Zatja, pevskemu zboru ter duhovniku za
opravljen obred.
Iskrena hvala tudi vsem, ki ste nam izrazih sožalje, darovali vence in cvetje ter s svojo prisotnostjo
poveličali njeno zadnjo pot.
Žalujoči: VSI NJENI
V SPOMIN
Čas vrli se neprestano, seka rane in zdravi, meni pa nekdanjo rano, vsak dan zopet ponovi.
6. aprila mineva leto bridke žalosti odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče in stari ata
Rudolf Strigl
iz Florjana 20
Dan, ki nam vrezal je bolečino, dan, ki naredil je brazgotino in kruto bolečino, odkarje za vedno
nehalo biti srce našega dragega očeta. Prerana gomila je tvoj dom. Vedno boš živel v naših srcih, vedno se bomo s hvaležnostjo spominjali
tvojih pridnih rok, ki so skrbele za nas. Globoka praznina ostaja zdaj v naših srcih. Hvala vsem. ki se ga spominjate in ustavite korak ob njegovem preranem grobu ter mu prižigate
svečke in prinašate cvetje.
Žalujoči: Z bolečino v srcih vsi niegovi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Ivana Paterneša
upokojenca
se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, vsem govornikom, godbi, častni straži in g. župniku za opravljen pogrebni obred.
V SPOMIN
Letos mineva tudi 8. leto, ko je tragično preminil naš dragi sin, brat in stric
Ivo Paterneš
Težk^ je resnica, da te ni več med nami. Lepa hvala vsem, k: se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem mnogo preranem grobu.
Žalujoči: VSI NJUNI
Turistično društvo Titovo Velenje vas vabi. da aktivno sodelujete pri tekmovanju /a:
—	najbolj urejen turistični kraj
—	najbolj urejeno krajevno skupnost
—	zlalo. srebrno in bronasto vrtnico
Mesto Titovo Velenje se tudi letos
vključuje v tekmovanje Turistične /veze Slovenije in celjske turistične zveze, za pridobitev naslovu: »Najbolj urejen turistični kraj v Sloveniji«.
Želja, da postane naše mesto pomnilo najbolj urejeno mesto v Sloveniji. mora biti hotenje nas vseh. Da bi dosegli ta cilj, vabimo vse mestne in vaške krajevne skupnosti z območja Titovega Velenja, da se vključite v tekmovanje za »Najbolj urejeno krajevno skupnost«. Posebne komisije turističnega društva Titovo Velenje, bodo v mesecu maju in avgustu pregledale območje posamezne krajevne skupnosti in ocenile:
—	splošni izgled krajevne skupnosti
—	izgled kmetij in stanovanjskih hiš
—	urejenost šolskih zgradb, vrtcev, gasilskih domov in njihovo neposredno okolico
—	urejenost kulturno zgodovinskih spomenikov in pokopališč
—	notranjo urejenost gostišč in trgovin
—	izgled in urejenost javnih in stanovanjskih zgradb
—	urejenost javnih parkov
—	prometno urejenost.
Najbolj urejena krajevna skupnost
ho prejela prehodni pokal Turističnega
društva.
I)a poslane najbolj urejena vaša krajevna skupnost, lahko pomagale tako, da se sami vključite v tekmovanje /a: »zlalo, srebrno in bronasto vrtnico«.
Posebne komisije bodo v mesecu maju in avgustu pregledale urejenost in ocenile:
—	urejenost zelenic, vrtov, cvetličnih nasadov, balkonov, oken,
•— stanje fasad, izložb, reklamnih napisov,, reklamnih tabel
—	splošna urejenost in čistoča skupnih prostorov
—	urejenost in čistoča funkcionalnih zemljišč
—	urejenost športnih in otroških igrišč, ki spadajo k zgradbam.
Za nr.jboljše ureditve bodo podelili zlate, srebrne in bronaste vrtnice ter priznanja.
S temi tekmovanji želimo predvsem doseči, da bomo vsi skupaj spremenili odnos do svojega okolja, da bomo imeli urejene in čiste javne površine, da bodo lepo urejene zgradbe in njihova neposredna okolica, balkoni polni cvetja itd.
Zato vabimo vse občane, da se prizadevno vključite v tekmovanje, naše skupno geslo pa je:
»NAŠE MESTO TITOVO VELENJE JE TUDI MOJE MESTO, ZATO BOM PRISPEVAL SVOJ DELEŽ, DA BO UREJENO, ČISTO IN LEPO!«

«»> „ i

* lH -T. -T^^i^	—
■LJB.. HŽSfe*:^.^
'gpS«mM
fi^M

«1
Stebli£

mt

■ i-** ■ •».--M!. ... -
Otroško igrišče privablja v lepih sončnih dneh veliko obiskovalcev. Žal, tja pogosto zaidejo tudi takšni, ki se izživljajo nad vsem, kar jim pride pod roko. Na poti, ki vodi na igrišče, pa so pogostokrat razbite steklenice
Pregrade na balkonih je treba odstraniti
Balkoni v stanovanjskih blokih v Titovem Velenju in Šoštanju so iz leta v leto manj estetsko urejeni. Rože postajajo redkost, zato pa |ih »krasi« raznoliko perilo in to celo tam, kjer imajo urejene sušilnice. Se večji poseg v podobo balkonov, je zagrajevanje teh prostorov s PVC folijo, steklom, lesom in podobno.	,
Zakon o urejanju naselij in drugih posegih v prostor, ki je začel veljati v nreleklcmletu.določa.zakateradelain
posege v prostor ni potrebno lokacijsko dovoljenje. To so tekoča vzdrževalna dela. obnove s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, velikost ali namen objekta, začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi
ter pojavitev spominskih plošč, nagrobnih in drugih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del. Za te posege torej ni potrebno lokacijsko dovoljenje, zato pa mora izvajalec ta dela priglasiti pristojnemu upravnemu organu. Med takšna dela, ki jih je potrebno priglasiti pristojnemu upravnemu organu, sodijo tudi te balkonske pregrade, zato bo urbanistična inšpekcija v primerih, ko to ni bilo storjeno, tudi ukrepala. Urbanistična inšpekcija zahteva, da občani pregrade odstranijo najkasneje do 15. aprila, saj bo po tem datumu inšpekcija ukrepala z uvedbo postopka pri občinskem sodniku za prekrške, čemur bo sledila odstranitev pregrade po tretji osebi.
Takšne pregrade so prepovedane, zato urbanistična inšpekcija občane opozarja, da naj jih do 15. aprila odstranijo
Prvenstvo v smučarskem
Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem svetu ZSS Velenje je 30. marca priredila občinsko sindikalno prvenstvo v smučarskem teku. Na Rogli seje pomerilo nad 30 tekmovalcev. podelili pa so samo priznanja posameznikom, ne pa tudi ekipam, saj je bila udeležba skromna. Kljub temu pa je bilo to tekmovanje dobro pripravljeno, na lepem smučišču, čeprav so k organizaciji pripomogli nastopajoči sami.
Rezultati: Ženske A (3 km): 1. Slavica Foznič 10.23. 2. Marija Kovač (obe Gorenje) 12.32. in Tatjana Sre-botnik (Rek) 12.32; ženske B: 1. Ivana Lešnik (OS XIV. divizije) 11.15, 2. Edita Jerčič (SDK) 14.15, 3. Magda Krašovec (VIZ) 16.02.
Moški A: (6 km) 1 Rajko Gregorc 'Vpnlnsl 17.58. 2. Milan Krenker
teku
(Rek) 18.45, 3. Milan Zupane (Eko) 19.45; moški B: 1. Stanko Grudnik (Rek) 18.53, 2. Bojan Terče (Gorenje) 23.53. 3. Milan Burger (DU) 27.40, moški C: 1. Hinko Jerčič 22.58, 2. Viktor Poznič (oba Gorenje) 31.07, moški D: (3 km) 1. Roman Zager (CSS) 10.32, 2. Pogačar Jože (CSŠ) 11.02, Nardin Gorazd (Gorenje) 11.59.
Mladinci: (3 km) 1. Jože Kortnik 12.30; mladinke: 1. Martina Rednak 11.22; pionirji: 1. Janez Ocepek 9.52, 2. Miran Dobnik 10.51, 3. Beno Stvarnik 11,42; pionirke: 1. Bernarda Vranjek 11.41. 2. Bojana Pustinek 13.20, 3. Saša Vranjek 13.51,; cicibani: I. Anja Jerčič 17.03, 2. Rok Matjaž 18.10. 3. Jože Terglav 18.52.
H. JERČIČ
Ferrotehna Izola—
Šoštanj 20:25
Šoštanjčani so si vodstvo na lestvici utrdili, saj so na gostovanju v Sežani premagali svojega nasprotnika z rezultatom 20:25, polčas 9:12.
Gostje so bili v vseh elementih igre boljši od rokometašev Ferrotehne Izola in zasluženo osvojili nov par
točk.
V naslednjem kolu se bodo Šoštanjčani na domačem igrišču sestali z ekipo DVZ Ponikve.
Na gostovanju v Sežani so za ekipo Šoštanja igrali: Vajdl, Fater, Puc 7, Ocvirk 1. Plaskan 2, Frankovič, Bosun 3. Lesjak 4. Medved 2. Vrečar 6, Gradišnik.
Temeljno javno tožilstvo Celje - enota Titovo Velenje
Velika tatvina pločevine v Gorenju
Temeljno javno tožilstvo v Celju, enota Titovo Velenje predlaga kazenskemu oddelku sodišča, da obravnava in spozna za krive ter izreče kazen Darku Sebancu, rojenemu 23. maja 1954 komi-sionarju, zaposlenemu v Gorenju Pralna tehnika, doma iz Plešiv,ca 32; Rudolfu Rakunu, rojenemu 18. maja 1956, po poklicu trgovcu, nazadnje zaposlenemu v Gorenju, doma iz Titovega Velenja, Veljka Vlahoviča 53; Bran-, ku Sebancu, rojenemu 18. septembra 1959, vozniku, trenutno nezaposlenemu, doma iz Josip Dola 32, Ribnica na Pohprju; Brunu Valentiju, rojenemu 6. maja 1951, varnostniku, zaposlenemu v Gorenju, doma iz Titovega Velenja, Šercerjeva 17; Silvestru Hojanu, rojenemu 16. novembra 1975, delavcu, zaposlenemu v Gorenju, doiiia iz Titovega Velenja, Veljka Vlahoviča 65; Petru Simoniču, rojenemu 1. maja 1960, avtomehaniku iz Bružinske vasi 74/a — Štore in Drago Dobrotinšku, rojenemu 1. julija 1955 avtokleparju iz Glo-boč pri Vojniktt.
Kot navaja obtožnica je Darko Sebanc vzel tuje premoženje v Gorenju, in sicer 13 900 kg pocinkane pločevine v skupni vrednosti 1 989 400 dinarjev.
K temu dejanju ga je naklepno nagovoril Rudolf Rakun in tako pomagal pri storitvi kaznivega dejanja velike tatvine. Rudolfa Rakuna obtožnica bremeni, da je oktobra lani nagovoril Darka Sebanca, da je ta vzel iz skladišča 3500 kg pocinkane pločevine vredne 511 000 dinarjev, kije bila nato prodana. Nagovoril je tudi varnostnika Bruna Valentija in Silvestra Hojana, ki sta bistveno pripomogla k uspehu tega kaznivega dejanja s tem, da nista pregledala listin, ki jih mora izročiti ob izstopu vsak voznik, prav tako pa tudi nista pregledala tovornega avtomobila, ki je prevažal ukradeno pločevino. Iz obtožnice je tudi mogoče razbrati, da sta oba varnostnika vedela kaj prevažajo v tovornjaku, saj sta zato, ker nista opravila potrebnih pregledov, prejela tudi nagrado. Pločevino je iz Gorenja s tovornjakom
odpeljal Branko Sebanc, nato pa jo je, tako navaja obtožnica, Rudolf Rakun prodal Petru Šimoniču in Dragu Dobrotin-čku za 300 000 dinarjev. Rudolf Rakun je nato 22. novembra lani ponovno napeljal Darka Sebanca, da . je ukradel 10 400 kg pločevine, vredne 1 478 400 dinarjev, prav tako pa je poskrbel tudi za nemoten prehod mimo vratarnice, tako kot ob prvi kraji.
Obtožnica poleg omenjenih bremeni Petra Simoniča in Draga Dobrotinška, da sta kupila in sprejela v hrambo ukradeno pločevino — to sta vedela.
Temeljno javno tožilstvo Celje enota Titovo Velenje zato predlaga sodišču, da obdolži Darka Sebanca za storitev kaznivega dejanja velike tatvine, Rudolfa Rakuna prav tako za Storitev velike tatvine, Branka Sebanca, Bruna Valentija in Silvestra Hojana za pomoč pri storitvi kaznjivega dejanja velike tatvine, Petra Simoniča in Draga Dobrotinška pa za prikrivanje kaznjivega dejanja.
Pa ne, da imajo v Kavčah kače
Brežice: Rudar
rrv) 0:0
Nogometaši velenjskega Rudarja so na gostovanju v Brežicah osvojili točko, saj je bil rezultat srečanja 0:0.
V	prvem delu je bila igra obeh enajsteric groba, v drugem polčasu pa so oboji prikazali lepši nogomet. Na eni in drugi strani pa je bilo tudi nekaj lepih priložnosti za zdetek, ki pa so ostale neizkoriščene.
Velenjčani se bodo v prihodnjem kolu na domačem igrišču srečali z enajstrico Ilirije.
V	Brežicah so za ekipo Rudarja zaigrali: Verboten, Selimbašič, Bajec, Nabernik, Bojanovič. Božičevič, Ne-veršnik. Dolar, Boškovič, Stjepanovič (Gabrič), Osterc.
Elektra -uvrstili so se na finalni turnir
. Kadetom Soštanjske Elektre se je uspelo uvrstiti na finalni turnir kadetskega prvenstva Slovenije. Na turnirju. ki bo 20. in 21. aprila, se bodo za naslov republiškega prvaka borile naslednje ekipe: Slovan (Ljubljana), Triglav (Kranj), Domžale in Elektra.
V zadnjem kolu je Elektra doma premagala ekipo Tima MTT 103:79 (54:39). Domači so bili ves čas boljši in zanesljivo zmagali. Mariborčani so jim bili enakovredni do 8. minute, ko je bil rezultat 18:17. Kasneje pa so domačini zaigrali bolj zavzeto in zanesljivo zmagali.
Za Elektro so nastopili: Blagotin-šek. Sevšek 16, Lipnik 17, Pečovnik 2, Rotovnik 18, Brešar 9 in Marko.
Končna lestvica: Domžale 10, Elektra 8. Tima MTT 4, in Branik 2 točki.
Dvigalci v nedeljo
V nedeljo 14. aprila bodo začeli li-gaško tekmovanje dvigalci uteži v II. zvezni ligi zahod, katere član je poleg riješke Reke. zagrebškega Metalca, TAK Olimpije iz Ljubljane. TVD Partizana iz Domžal izCelja tudiTAM Rudar iz Titovega Velenja. Tekmovanje bo v telovadnici CSS v Velenju (rdeča stavba), in sicer po novih pravilih, v katerih iahko ima klub na tekmi osem tekmovalcev. Zmagovalci posameznih dvobojev po kategorijah pri-
Takšen pogled se je nudil turistom oziroma sprehajalcem v nedeljo pred spomenikom na Titovem trgu. Takšne okolice se lahko sramujemo
nesejo dve točki za skupno zmago na tekmi. Velenjski dvigalci imajo že v prvem kolu močnega nasprotnika.
Pomerili se bodo z Ljubljansko Olim-pijo, tekma pa bo ob 11. uri.
Za tekmo je veliko zanimanje med ljubitelji dviganja, zato pričakujejo velenjski dvigalci številčen obisk in vspodbude domačega občinstva.
Matjaž Koželj
Triglav— Šmartno 2:1
Kranjčani so bih očitno za nogometaše Šmartnega na nedeljskem gostovanju pretrd oreh, saj so se ti vrnili praznih rok. Ekipa Triglava jih je premagala z rezultatom 2:1.
Igra ni navdušila maloštevilnih gledalcev, saj so oboji prikazali več grobosti kot pa lepih akcij. Zlasti v drugem polčasu pa je svoje naredil tudi sodnik, ki je pokazal vrsto rumenih kartonov, v 74. minuti pa je
izključil Frangeša, ki je že v 8. minuti zatresel nasprotnikova vrata.
V nedeljo se bodo Šmarčani na domačem igrišču srečali z enajsterico Izole. Upamo, da se jim bodo Šmarčani oddolžili za jesenski poraz. Proti Triglavu so za nogometaše Šmartnega zaigrali: Pusovnik, Matko, Bolko (Makelič), Rednak, Raukovič, Pod-vratnik, Zvir, Grobeišek, (Korber), Frangeš, Kopušar, Kolenc.
Živko zmagal v Havani
Velenjski atlet Romeo Zivko nadaljuje svojo uspešno atletsko sezono.
Tokrat je zastopal Jugoslavijo na vehkem mednarodnem mitingu v Havani na Kubi.
Tekel je na 1500 m in zmagal v močni mednarodni udeležbi. Uspeh velja za enega največjih zadnjih let za jugoslovansko altletiko.
B. Šalamon
Sandi in Blanka odlična v Berlinu
Ze precej časa nismo nič slišali o plesnem paru Sandi Jeromel in Blanka Kavšek, iz Titovega Velenja, vendar to ne pomeni, da v tem času nista bila aktivna.
Ko je Sandi odslužil vojaški rok, sta prestopila v študentski plesni klub ,,Kazina" v Ljubljani in zdaj tam nadaljujeta svojo plesno pot še z večjimi uspehi.
Lani sta osvojila 6. mesto na državnem prvenstvu v kombinaciji standardnih in latinsko — ameriških plesov, nastopila sta kot člana naše reprezentance na treh tritedenskih .mednarodnih turnirjih Evropa pleše, ki so bili lani junija in novembra ter letos februarja, in v latinsko ameriških plesih dosegla lepe rezultate. Odlično sta plesala tudi na mednarodnem turnirju v Niirnbergu v ZRN in na vseh ostalih kvalifikacijskih in pokalnih turnirjih pri nas.
Največje uspehe pa sta dosegla marca letos. ,Na državnem prvenstvu v latinsko ameriških plesih sta se uvrstila v finale in osvojila 6. mesto, na tridnevnem mednarod-' nem turnirju, ki je bil od 15. do 17. marca v Berlinu (DDR) in sodi med največje, ki jih prireja ta država, pa sta dosegla svoj do sedaj največji uspeh. V kombinaciji standardnih in latinsko ameriških plesov sta v konkurenci osemnajstih parov iz Danske, Finske, Avstrije, ČSSR, Madžarske, Sovjetske zveze, Bolgarije, Polj-, ske, NDR, Nizozemske in Jugoslavije osvojila osmo mesto, za pokal v latinsko — ameriških plesih pa sta bila odlična druga.
Tudi v prihodnjosti se jima obetajo potovanja s turnirja na turnir in že v petek, 22. marca, sta nastopala na kvalifikacijskem turnirju v Novem mestu, takoj naslednji dan pa se je začela tritedenska turneja ,,Evropa pleše", tokrat po Hrvatski, na kateri nastopata teden dni, za tem pa bosta odpotovala v Belgijo na pomembno tekmovanje.
Želimo jima veliko uspeha.
A. J.
Plavanje
V mesecu marcu so bila zimska državna prvenstva, ki so se jih udeležili tudi velenjski plavalci. Na absolutnem in mladinskem državnem prvenstvu v Mariboru je nastopila Katja Oman in dosegla naslednje uvrstitve: 12. mesto 400 m kravi, 14. mesto 200 m kravi, 5. mesto 800 m kravi in 8. mesto 400 m mešano.
16. in 17. marca pa so velenjski pionirji nastopili na državnem prvenstvu v Sarajevu. Bili so zelo uspešni. Od 31 sodelujočih ekip, 167 plavalcev, so bili ekipno peli. Najbolj.uspešna je bila Kalka Mijoč. kije osvojila šest medalj, od tega štiri srebrne in dve bronaste, 2. je bila na 100 m kravi, 200 m kravi, 100 m delfin in 200 m delfin, tretji mesti je osvojila na 800 m kravi in 400 m kravi.	»
Medaljo je osvojila tudi leto dni mlajša Renata Rednak na 200 m delfin. četrla je bila na 100 m delfin, 200 m mešano in 400 m mešano, peta na 800'm kravi in 400 m kravi. Enajstletni Domen Majhen pa je osvojil 5. mesto na 100 m delfin in 200 m delfin.