IZ PRAKSE ZA PRAKSO
B Povečanje učinkovitosti poslovanja podjetja z vpeljavo MICROSOFT office 2007
Slavko Kužnik, Peter Baloh
Trimo, d. d., Prijateljeva cesta 12,8210 Trebnje, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Ljubljana, Kardeljeva ploščad 17, LJubljana slavko.kuznik@trimo.si. peter@baloh.net
Povzetek
Za podporo pisarniškemu poslovanju in delno odločanju se v podjetjih večinoma uporabljajo programi iz zbirke Microsoft Office. Ti so z novo različico doživeli radikalnejšo preobrazbo kot kadar koli prej. V nasprotju s predhodnimi prehodi na nove različice, ki so zahtevale le višjo procesorsko moč in izjemoma šolanje uporabnikov za novosti, gre tokrat za korenito spremembo načina uporabe programov. Zato smo se v podjetju Trimo, d. d., odločili za izvedbo zahtevnega informacijskega projekta, ki je bil usmerjen predvsem v ustrezno izobraževanje uporabnikov ob hkratni zamenjavi programov na njihovih delovnih postajah. Predstavljen bo uspešen projekt prehoda na novi sistem MS Office 2007, ki se je na podlagi analiz izkazal za pravilno odločitev.
Ključne besede: informacijska orodja za podporo pisarniškemu poslovanju, Microsoft Office 2007, podpora odločanju, IT-projekt, Trimo.
Abstract
IMPROVING BUSINESS PERFORMANCE WITH MICROSOFT OFFICE 2007
Microsoft Office is the most widely used productivity suite in the world. The change that occured in the new, 2007 version, is more radical than any of the changes in this suite before. It contains a number of new features and requires a significantly different approach from the user when using its applications. As the changes reportedly add value to information workers using them, and due to external compatibility issues, our company migrated all of its users to the new version. This demanding IT-project in Trimo, d. d., was oriented mainly at appropriate operationa-lization of user-training and timely technological migration. This paper presents a technological innovation project, that, based on post-project analysis, proved to be a successful one.
Key words: Productivity suite, Microsoft Office 2007, migration, decision support, IT project. Trimo.
1 UVOD	informatiko boji takšnih projektov, saj se lahko ob
Za podporo pisarniškemu poslovanju in v veliki meri odloča- slabo zastavljenem projektu izkažejo za zgrešene nju se v podjetjih večinoma uporabljajo programi iz zbirke investicije in nam ne prinesejo dodane vrednosti, ki Microsoft Office. Ti so z novo različico doživeli radikalnejšo je za podjetje tako pomembna. V prispevku je pred-preobrazbo kot kadar koli prej in tako predstavljajo za vsa- stavljen projekt prehoda na novi sistem MS Office ko podjetje pomemben izziv. Pri prehodu na novo tehnologi- 2007. Začnemo z opisom izziva, nadaljujemo z opi-jo vedno obstajajo dileme o smiselnosti početja. Pri Office som nekaterih ključnih dejavnikov uspeha projekta 2007 so te še toliko večje, saj so ključni programi zbirke ter prikažemo, kakšne so posledice uvedbe nove »zapakirani« v popolnoma spremenjen grafični vmesnik, ki tehnologije, se ga mora uporabnik najprej naučiti uporabljati, šele nato lahko izkoristi vse prednosti in novosti, ki jih ponuja nova 2 IZZIV PROJEKTA
različica. Podjetje se mora spopasti z izzivom, pred katere- Pri razmišljanju o prehodu na MS Office 2007 se pod-ga je postavljeno. Treba se je seznaniti z novostmi, poiskati jetjem povsem legitinmo postavljajo vprašanja, kot dodano vrednost za poslovnega uporabnika, vodstvu podjetja npr. »Ali ni dovolj kar stara različica ali pa kakšna druga, utemeljiti potrebo po prehodu, poiskati povezljivost z ohsto- morda celo odprtokodna programska oprema? Ali gre pri ječimi poslovnimi rešitvami ter pripraviti dober načrt izved- novem grafičnem vmesniku le za šminko ali tudi kaj več?« be migracije tako tehnologije kot znanja uporabnikov.	Novosti in sprememb pri Office 2007 je resnično
Glavno vlogo prevzame služba za informatiko, veliko, delež uporabnikov, ki v podjetjih uporabljajo seveda s podporo uprave. Velikokrat se služba za te produkte, pa tako pomemben, da si verjetno nobe-
no podjetje v ta projekt ne upa brezglavo. Dileme so bile še toliko večje verjetno tudi zaradi skoraj hkratnega Microsoftovega lansiranja tega produkta z novim operacijskim sistemom Windows Vista in zaradi vezanega marketinga obeh produktov (»kupite oboje ali nič«). Mnogi zgodnji privzemalci Viste so namreč imeli težave s kompatibilnostjo obstoječe programske opreme ter kompatibilnostjo in zmogljivostjo obstoječe strojne opreme, zato se pogosto podjetja pač niso odločala za prehod, zmotno pa so podobne težave predvidevali tudi pri pisarniškem paketu Office.
»Dovolj težav imam že z obstoječimi računalniki in opremo, ljudi [v službi informatike, op. avt.] pa premalo. Preprosto ne morem povečati kompleksnosti našega dela s tem, da dodam še eno linijo aplikacij v naš delokrog. Mislim, da nimamo dovolj zmogljivih računalnikov, stvari ne bodo delovale ali jih uporabniki ne bodo znali uporabljati. Uporabniki ne bodo imeli nič od tega, le težave, mi pa s tem še večje,« je pred kratkim na vprašanje o tem, zakaj ne izvedejo prehoda na Office 2007, v zasebnem pogovoru odgovoril direktor službe za informatiko v enem izmed petih največjih slovenskih podjetij.
Po drugi strani se je prehod v Trimu zdel neizogiben zaradi kompatibilnosti s poslovnim okoljem (poslovni uporabniki morajo imeti možnost dela na novih različicah datotek, saj jih uporabljajo nekateri pomembni poslovni partnerji), predvsem pa nas je v času splošne ekonomsko zmanjšane moči zanimalo, kako lahko izboljšamo poslovanje. V prid prehodu nanureč govorijo analize svetovalnih podjetij, ki so izmerila tudi do 20 odstotkov večjo učinkovitost pri pisarniškem poslovanju. Analitsko podjetje Forrester Research je leta 2007 izvedlo raziskavo in postreglo z zanimivi ugotovitvami. 42 odstotkov anketiranih je dejalo, da je novi uporabniški vmesnik enostavnejši kot predhodni, 44 odstotkov anketiranih pa je bilo bolj zadovoljnih z delom, ki so ga opravili z Office 2007. Le 3 odstotki anketiranih z novim uporabniškim vmesnikom ni bilo zadovoljnih. Na konkretnem primeru se je produktivnost dela z verzije 2003 na verzijo 2007 dvignila za 20 odstotkov oz. je za rešitev istega poslovnega primera porabljenega za 20 odstotkov manj časa (Forrester Research, 2007).
Seveda nas je zanimalo, od kje ti prihranki. Katere so novosti in prednosti pri uporabi sistema kot zbirke programov in pri uporabi posameznih programov? Kaj bo olajšalo in pohitrilo delo posameznega zaposlenega, kaj bo pridobil z uporabo nove verzije? Se bo kaj spremenilo tudi na ravni podjetja
in kako? Po podrobnem pregledu novosti in sprememb je postalo očitno, da ne gre le za »še eno« različico Officea (kot je bilo to pri preteklih prehodih), temveč za spremenjen koncept pisarniških orodij, ki zahtevajo miselni preskok tako pri njihovi uporabi kot pri njihovi vpeljavi (Baloh, 2008). Dobra stran je seveda ta, da so orodjem dodane številne nove fuiJccionalnosti: izboljšana varnost in zasebnost, krajša dolžina in lažje deljenje datotek z ostalimi, shranjevanje neodvisnih dokumentov v neodvisnih formatih PDF in XPS, zagotavljanje enotnega dostopa in kontrole dostopa do podatkov v podjetju, lažje povezovanje in integracija z organizacijskimi tehnološkimi rešitvami (SharePoint Server 2007, Exchange Server 2007) ter nova orodja za hitrejše oblikovanje dokumentov kot rezultatov dela (Baloh & Vrečar, 2007). Ob tem se je porajalo vprašanje, ali so to funkcionalnosti, ki so za poslovnega uporabiü-ka v našem podjetju pomembne ali ne. Jih bo videl kot dodano vrednost?
Slaba stran prehoda je na prvi pogled ta, da je popolnoma spremenjen grafičru vmesnik, ki zahteva tako imenovano »vstopno učenje« ob epizodni (ne kontinuirani) spremembi (Huber, 1991; Tsang & Za-hra, 2008; Weick & Quinn, 1999), ki ni povezano le z novimi funkcionalnostmi, ampak v veliki meri s takimi, ki so jih uporabrüki nekoč že poznali, a jih sedaj ne znajo več uporabljati, saj jih morajo sprva iskati (v novem grafičnem vmesniku). Hkrati novi grafični vmesnik - potem ko ga spoznamo - ponuja hitrejše in lažje delo uporabnikom, saj je prilagojen delovnim opravilom (angl. task) in ni zgrajen okrog monolit-skih menijev, ki so bili postavljeni okrog »tehnične logike«, namesto okrog rezultatov dela. Vprašanje je bilo, ali bodo uporabniki nov grafični vmesnik dojeli kot slabost ali kot prednost in kako uporabnike naučiti pravihie (iz)rabe (Baloh, 2008).
Postavljeni smo bih torej pred izziv, kako ustrezno zastaviti projekt vpeljave nove različice,, da bomo zagotoviU karseda hitro in neboleče privzemanje te tehnološke inovacije v podjetju. Slednje je v primeru paketa Office izrednega pomena, saj so to programi, brez katerih zaposleni ne morejo opravljati vsakdanjega dela, hkrati pa lahko - ravno zaradi magnitude uporabe - podjetje realizira prihranke zaradi povečane učinkovitosti zaposlenih.
Ugotovili smo, da bo bistveni izziv projekta prehoda ustrezno izobraževanje uporabnikov, uspešnost projekta pa odvisna od tega, ali bodo zaposleni znah
izkoristiti nove možnosti, ki jih ponuja nova različica. Izziv je sicer predstavljal tudi tehnološki del prehoda - kdaj in kako zamenjati obstoječe aplikacije, da bo delo zaposlenih potekalo čim bolj nemoteno.
V nadaljevanju po časovnih ali logičnih sklopih projekta povzemamo bistvene elemente in mejnike prehoda.
3 OPIS IZVEDBE PROJEKTA IN KRITIČNI DUAVNIKI USPEHA
3.1	Prepoznavanje prednosti in novosti nove različice ter sestava projektne skupine
Prvi pomemben korak je bil prepoznavanje dejanskih prednosti in novosti v novi različici. Te je iz prodajnih materialov proizvajalca programske opreme vedno težko natančno določiti. Vodja projekta prehoda je tako obiskal več predstavitev produkta in se udeležil izobraževanj, ki so temeljila na reševanju konkretnih praktičnih problemov iz poslovne prakse. Na podlagi tega je lahko pridobil najbolj primernega kakovostnega izvajalca, ki je znal zna utemeljiti in predstaviti spremembe, novosti in prednosti nove različice tistim, ki orodja dejansko uporabljajo pri vsakdanjem delu.
Pri tem je treba izpostaviti, da vodja projekta razume potrebe poslovnih uporabnikov v podjetju, se zna z njimi »pogovarjati« o njihovih »problemih« (poslovnih nalogah, ki jih s tehnološko rešitvijo rešujejo v okviru svojega dela) in jih zna pretvoriti v informa-cijsko-tehnološke potrebe ter funkcionalnosti nekega informacijskega orodja. Vodja projekta namenoma ni bil izbran izmed tehnoloških strokovnjakov v podjetju, temveč izmed tistih, ki imajo ustrezno kombinacijo poslovnih in tehničnih znanj (Baloh, 2007).
3.2	Testiranje in kompatibilnost z obstoječo informacijsko infrastrukturo v podjetju
S testnimi namestitvami na posamezne delovne faze smo ugotovili in zagotovili ustrezno hitrost njihovega delovanja, saj se lahko z upočasnitvijo pojavi odpor zaposlenih in s tem nezainteresiranost uporabe novega Officea. Drugi poudarek je bü namenjen povezljivosti MS Office 2007 z obstoječim internim informacijskim sistemom, saj je treba sisteme povezovati, ne razdruževati. Ugotovili smo, da ni ovir ne pri prvem, ne pri drugem tehničnem vidiku. Office 2007 nima zahtev po bistveno večjih strojnih zmogljivostih, kompatibilnost z ostalo programsko opremo pa ravno tako ni predstavljala težav.
3.3	Utemeljitev dodane vrednosti projekta vodstvu podjetja
Pri utemeljitvi dodane vrednosti vodstvu podjetja smo se naslonili na izkušnje zunanjega izvajalca. Utemeljitev mora biti podprta z dejstvi, kje bo poslovni uporabnik največ pridobil in na kako bo prehod prinesel dodano vrednost podjetju. Zunanji izvajalec je skupaj z vodjem službe za informatiko in organizacijski razvoj utemeljil vodstvu podjetja, da gre za projekt strateškega pomena, saj se tiče vseh zaposlenih in njihovega vsakdanjega dela, ter da bodo o uspešnosti prehoda odločili uporabiuki in njihova zmožnost izrabe nove različice. Vodstvo mora vedeti, kakšne učinke lahko pričakuje glede na investicijo, da potem projekt podpre in da razimie njegov pomen.
3.4	Izobraževanje uporabnikov
Prehod je problematičen predvsem z vidika znanja: kako dati uporabnikom prava znanja, da bodo izkoristili prednosti in novosti. Tako je projekt temeljil na izobraževanju vseh zaposlenih, ki uporabljajo pisarniška orodja. Delavnice so potekale v vnaprej pripravljenih skupinah, segmentiranih glede na kontekst dela zaposlenega. Temu primemo je bil izbran poudarek vsebin na posameznih delavnicah ter primeri, ki so jih udeleženci z izvajalcem delavnice reševaU, ko so se spoznavali z novimi orodji.
Delavnico sta izvajala dva predavatelja oz. predavatelj in asistent - prvi predava, drugi pomaga slušateljem za lažje sledenje predavane snovi. V začetku se predstavi novi grafični vmesnik, kje se posamezne funkcionalnosti nahajajo, primerjava med programi, nato pa se začne usmerjeno izobraževanje s praktičnimi primeri z uporabo vseh funkcionalnosti posameznega programa ali kombinacije dveh programov znotraj programskega paketa. S takšnim pristopom se slušatelji na najboljši mogoči način soočijo z novim grafičnim vmesnikom in dojemanjem spremenjenega načina dela z novejšo različico.
Vsak zaposleni prejme tudi priročnik »Prehod na Office 2007« s praktičnimi primeri (datotekami). Takšna podpora je koristna zato, da se udeleženci na delavnici osredinijo na snov, ne na pisanje zapiskov, da lahko sami po korakih ponovijo vsebino delavmce in da lahko kasneje na delovnem mestu poiščejo rešitve za enake ali podobne probleme. S tem izboljšamo raven znanja in učenje zaposlenega, upali pa smo tudi na manjšo obremenjenost Helpde-ska v službi za informatiko.
3.5 Hkratna namestitev programov na delovnih postajah
Strinjali smo se s predlogom zunanjega izvajeilca, da je treba prehod narediti v obliki korerüte spremembe. Posamezniku smo na dan, ko je začel z izobraževanjem, zamenjali različico Office. Tako se uporabnik zavede dejstva, da ni več poti nazaj in je bolj motiviran za pridobivanje novega znanja na delavnici. Novo pridobljeno znanje lahko uporabi in utrdi že naslednji dan na delovnem mestu. Hkrati se utrdi občutek pomembnosti projekta in vsakega posameznika v podjetju.
4 REZULTATI
Pri izvedbi tako obsežnega projekta, kot je prehod na Office 2007, je treba uporabiti merljive mehanizme, ki pokažejo učinkovitost in uspešnost vpeljave sistema Office 2007 v podjetje.
Projekt in njegove rezultate smo skupaj z izvajalcem spremljali s tridelno aiüceto. Pred začetkom izobraževanja vsak udeleženec izpolni prvo tretjino ankete, ki povprašuje o dosedanji uporabi različice paketa MS Office 2003. Vprašali smo jih tudi, kakšno je omrežje odnosov in povezav med zaposlenimi, kadar potrebujejo nasvet v zvezi z delom na teh programih, saj je to ključno za prenos in uporabo znanja v sodobnih organizacijah. S tem smo dobili dodatne informacije o kontekstu dela zaposlenega, da smo še na fino korigirali segmentacijo skupin. Ob zaključku so slušatelji izpolnili drugo anketo, v kateri smo jih vprašah o izvedbi delavruce. Zadnji del ankete spremljanja uspešnosti projekta smo izvedli po dveh mesecih; ugotavljali smo učinke uvedbe MS Office 2007 pri zaposlenih (zadovoljstvo z rezultati dela, hitrost, potreba po pomoči ipd.).
Rezultate uvajanja tehnoloških inovacij za področje novega Office v našem podjetju lahko obrazložimo s treh vidikov: z vidika posameznika, z vidika IT-službe in z vidika celotnega podjetja.
4.1 Vidili posameznika
Po dvomesečni uporabi 83 odstotkov zaposlenih trdi, da jim novi uporabniški vmesnik omogoča večjo učinkovitost pri njihovem delu, saj omogoča lažji dostop do večjega števila koristnih funkcionalnosti. 93 odstotkov se jih strinja, da ima novi uporabniški vmesnik izboljšan izgled in občutek. 75 odstotkov jih pravi, da do rezultatov njihovega dela pridejo hitreje kot v prejšnji različici, 65 odstotkov pa odgovarja, da
so rezultati njihovega dela boljši kot pri predhodni različici. Kot primere dobrodošlih novosti najpogosteje navajajo hitro delo z veliko količino podatkov v Excelu (manipulacija, oblikovanje), dodatne funkcionalnosti (filtriranje po barvi, izpostavljanje izjem s pogojnim oblikovanjem), razumljiva izdelava serijskih pisem v Wordu, preprosto shranjevanje in deljenje datotek v formatu PDF, razumljivejši vmesnik do funkcionalnosti vrtilnih tabel, oblikovanje slik v PowerPointu, nova profesionalna orodja za izdelavo diagramov idr.
Ankete o zadovoljstvu z izobraževanjem so pokazale visoko zadovoljstvo tako s predavatelji kot tudi s pristopom in praktičnim načinom učenja. 90 odstotkov udeležencev v našem podjetju se je popolnoma ali zelo strinjalo s trditvijo, da je šolanje nujno potrebno za učinkovit prehod na novi Office. Po raziskavi Forrester Research se je s to trditvijo absolutno strinjalo 70,3 odstotkov vprašanih (Forrester Research, 2007). Po mnenju avtorjev tega prispevka je izobraževanje za pravilno izrabo novosti in prednosti različice 2007 nujno potrebno. Vsi so se strinjali s trditvijo, da bo vsak posameznik pridobljeno znanje takoj uporabil na delovnem mestu.
4.2 Z vidika IT-služhe
Služba za podporo uporabnikom (Helpdesk) je sedaj manj obremenjena s podporo Office 2007. 37 odstotkov zaposleruh redkeje potrebuje pomoč Helpdeska in le 4 odstotki pogosteje kot pri stari različici. Ti rezultati so še posebno spodbudni, ker so bili ti odgovori zbrani dva meseca po uvedbi; pričakujemo, da bo po daljšem obdobju potreba po podpori še manjša. S tem zmanjšamo obremenjenost redkih virov v FT-službi in jih preusmerimo na druga opravila.
Večina tistih uporabnikov, kije potrebovala pomoč večkrat, je povpraševala po novem uporabniškem vmesniku. Zanimivo je, da je kar 45 odstotkov poslovnih uporabnikov povpraševalo po načinu uporabe novih, specifičnih dodatnih funkcionalnosti, ki bi jim omogočile boljše in hitrejše delo ter bolje izdelane rezultate dela (poročila, analize, predstavitve). Vidimo, da je izobraževanje za uporabo novega vmesnika dejansko pomembno, pomembna pa je tudi poizobraževalna podpora v obliki izurjenega Helpdeska in literature, ki spremlja izobraževanje.
V času pred prehodom so se začele vedno pogosteje pojavljati tudi težave s kompatibilnostjo datotek. Mnogi partnerji so namječ že prešli na novo
različico in so datoteke (zaradi dodane vrednosti novih možnosti v posameznih programih ali pa nevede) pošiljah kar v različici 2007. Uporabniki znotraj našega podjetja so imeli pred prehodom vedno večje težave z odpiranjem in delom na teh datotekah, služba za podporo uporabnikom pa vedno bolj obremenjena s takšnimi (rutinskimi in banalnimi) problemi. Te težave so s prehodom seveda samodejno odpravljene.
4.3 Z vidika celotnega podjetja
z vidika celotnega podjetja bi izpostavili predvsem dva najpomembnejša učinka. Prvi je splošen dvig ravni znanja uporabe sodobnih informacijskih orodij za podporo pisarniškemu delu in delno odločanju. Izkušnje kažejo, da je ta raven v splošnem relativno nizka. Če grobo posplošimo (a rusmo daleč od resnice), se v podjetjih po oddelkih znanje centralizira na določenih nosilcih (posameznikih), ki neke programe zelo dobro poznajo in jih zelo veliko uporabljajo. Večina ostalih (deiumo znotraj istega oddelka) pa programe pozna dosti slabše, kot bi jih za učinkovito opravljanje dela na svojem delovnem mestu morali. Pravilno izobraževanje pri prehodu na novo različico je nujno; podjetja lahko ta moment izkoristijo in pod kriiüco »prehoda na novo različico« izvedejo izobraževanje, ki vpliva na splošen dvig znanja uporabe orodij. Centralizirano znanje uporabe funkcij, ki so bile včasih označene kot »napredne« (in so jih poznali le nosilci, npr. posamezniki v službi za informatiko ali znotraj kakega drugega oddelka) se tako
razprši na več ljudi. Novi uporabniški vmesnik omogoča namreč dosti preprostejše dostopanje do funkcij, ki jih potrebujejo posamezniki pri svojem delu. Te funkcije niso več »slo-ite«, temveč so »dane« uporabniku v obliki ikon na posameznih ukaznih karticah. Posledica je, da povprečen uporabnik uporablja več funkcionalnosti znotraj programa in s tem izboljša rezultate svojega dela (naredi stvari hitreje in bolje). Iz vidika podjetja je poleg ostalih vidikov, ki smo jih omenili že pri ostaUh dveh kategorijah, zagotovo najpomembnejši faktor, ki bi moral pretehtati pri odločitvi za novo različico.
5
[1]
[3]
[4]
[51
16] m [8]
VIRI IN LITERATURA
Baloh, P. (2007). Slovenci še preveč tehnični. Finance (38,26. 2. 2007).
Baloh, P. (2008). Prehod na MS Office 2007, Delavnica na partnerski akademiji l^^icrosoft Slovenija »Rt za IT«. Ljubljana, november 2008.
Baloh, R, & Vrečar, P. (2007). Ob praktičnih primerih skozi IVIS Office. Ljubljana: Pasadena.
Baloh, Peter, Vrečar, Peter. Uporaba sistema Microsoft Office 2007 v poslovni praksi. 1. izd. Ljubljana: Microsoft, Slovenija, 2007. 117 Str., ilustr. ISBN 978-961-92143-0-5. http^/ www.enaa.com/Assets/datoteke/Sistem_Microsoft_Office_ 2007web.pdf.
Fon^ster Research. (2007). The Microsoft Office Fluent User Interface: Infonnation Worker Perception of Productivity, Training and Support Requirements.
Huber, G. P. (1991). Organizational learning: The contributing processes and the literatures. Organization Science, 88-115. Tsang, E. W. K., & Zahra, S. A. (2008). Organizational unlearning. Human Relations, 61(10), 1435. Weick, K. E., & Ouinn, R. E. (1999). Organizational change and development. Annual review of psychology, 50(1), 361-386.
Slavko Kužnik je diplomiral na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani na smeri za poslovno informatiko. V poslovni praksi se aktivno posveča izobraževanju in podpori uporabnikov, razvoju intraneta in ekstraneta v podjetju Trimo, d. d. Od leta 2002 sodeluje v pedagoškem procesu na Ekonomski fakulteti, kjer je habilitiran kot zunanji sodelavec za področje poslovne informatike ter sodeluje na treningih poslovnih uporabnikov za boljšo izrabo informacijske tehnologije. V podjetju Trimo, d. d., je bil vodja projekta prehoda na Office 2007.
■
Peter Baloh je asistent na področju poslovne informatike na Ekonomski fakulteti Univerze v gubljani. Deluje na področjih menedžmenta znanja, projektnega menedžmenta, menedžmenta tehnoloških inovacij, ki jih obravnava v luči uspešne uvedbe skozi načrt in izvedbo razvojnih projektov v organizacijah. Osredinja se predvsem na uspešno uporabo sodobnih informacijskih tehnologij v okviru prenovljenih načinov poslovanja podjetij. Med drugim je vodil projekte vpeljave Office 2007 v slovenskih podjetjih. Izsledki mednarodnih raziskovalnih in svetovalnih projektov, v katerih sodeluje, so bili objavljeni v več kot štiridesetih publikacijah in uglednih strokovnih revijah ter predstavljeni na mednarodnih simpozijih. Od leta 1996 je aktiven v pedagoškem procesu na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predaval pa je tudi na Kyungpook University v Južni Koreji, National University of Singapore, na avstralskih univerzah RMIT in Victoria ter na University of Salford v Veliki Britaniji. Je član uredniškega odbora Int Journal of Knowledge Management in Journal of Organizational Si End User Computing ter največjih združenj na področjih informacijskih sistemov tAISl in menedžmenta (AOM).
Iz Islovarja
Islovar je spletni terminološki slovar, ki ga od leta 2001 objavlja Slovensko društvo INFORMATIKA na naslovu http://wzvw.islovar.org. Namen slovarja je poenotenje temeljnega informacijskega izrazja, zbiranje in razlaga obstoječih pojmov ter ustrezno poimenovanje novih. Pri slovarskem delu sodelujejo poleg urednikov slovarja tudi številni uporabniki.
Objavljamo del aktualne zbirke izrazov, ki je te dni v obravnavi. Izraze lahko komentirate, tako da se prijavite v poglavju Nov uporabnik, poiščete izraz, ki ga želite komentirati, in zapišete svoj komentar ali predlog spremembe.
blog -a m (angl. blog, iveblog) spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih en avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo; sin. spletni dnevnik, spletnik
bloganje -a s (angl. blogging) urejanje, objavljanje in komentiranje bloga; sin. spletnikovanje
blogar -ja m (angl. blogger) gl. bloger
bloger -ja m (angl. blogger) kdor objavlja na svojem blogu ali kot gost na tujih blogih in komentira prispevke, članke, mnenja na drugih blogih; sin. blogar, dnevničar, spletničar
blogišče -a s (angl. blog site) spletno mesto, namenjeno objavljanju blogov
dnevničar -ja m (angl. blogger) kdor objavlja na svojem spletnem dnevniku ali kot gost na tujih spletnih dnevnikih in komentira prispevke, članke, mnenja na drugih spletiuh dnevnikih; sin. blogar, bloger, spletničar
dostop -opa m (angl. access)
1.	možnost uporabe informacijskega sistema, informacijskega vira
2.	uporaba informacijskega sistema, informacijskega vira
elektronska pošta -e -e ž (angl. electronic mail, e-mail, email) t. d.
1.	telekomunikacijska storitev, ki omogoča izmenjavo elektronskih sporočil; sin. e-pošta (1)
2.	pisno sporočilo v elektronski obHki, namenjeno enemu prejemniku ali več prejemiukom; sin. e-pošta (2)
forum -a m (angl. web forum, forum) t. d. spletno mesto za izmenjavo mnenj ali objavo prispevkov o vsebinsko izbrarü tematiki; sin. spletni forum
forumaš -a m (angl. forum user) kdor obiskuje forume, jih prebira, na njih objavlja, razpravlja
forumašenje -a s (angl. forum using) pogosto obiskovanje forumov
forumska priponka -e -e ž (angl. forum attachement) datoteka, ki jo udeleženec pošlje na forum kot priponko
informacijski vir -ega -a m (angl information source, information resource)
dokument, publikacija, podatkovna zbirka, kjer lahko uporabnik dobi informacijo; prim, vir informacije
javni forum -ega -a m (angl. public forum) forum, namenjen kateremu koli uporabniku
korporacijski blög -ega -a m (angl. corporate blog)
1.	blog, ki ga pišejo predstavniki podje^a za predstavljanje podjetja, izdelkov, oglaševanje
2.	blog, ki je namenjen internemu informiranju zaposlenih
obisk -a m (angl. visit) posamičen dostop (2) do spletnega vira
objava -e ž (angl. post) prispevek, članek, nmenje, objavljeno na blogu, forumu
oznaka -e ž (angl. label) ključna beseda za opis vsebine objave
poslati pošljem (angl. post)
1.	oddati sporočilo po elektronski pošti
2.	oddati objavo na blog, forum
spletni dnevnik -ega -a m (angl. blog, weblog) spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih en avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo; sin. spletnik, blog
spletni forum -ega -a m (angl. web forum, forum) t. d. spletno mesto za izmenjavo mnenj ali objavo prispevkov o vsebinsko izbrani tematild; sin. forum
spletničar -ja m (angl. blogger) gl. bloger in dnevničar
spletnik -a m (angl. blog) spletno mesto s prispevki, članki, mnenji, ki jih en avtor ali več avtorjev objavlja kot dnevnik in jih bralci lahko komentirajo; sin. spletni dnevnik, blog
spletnikovanje -a s (angl. blogging) urejanje, objavljanje in komentiranje spletnika; sin. bloganje
spletno mesto -ega -a s (angl. web site, website) skupek pomensko povezanih spletnih strani; sin. spletišče
spletopis -a m (angl. blog) gl. spletni dnevnik in spletnik in blog
vir informacije -a ~ m (angl. source of information) dokument, publikacija, oseba, od koder informacija izvira; prim, informacijski vir
zasebni forum -ega -a m (angl. private forum) forum, namenjen zaključeni skupini uporabnikov