PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne Let0 VI/Stev\ 47 C1735') Poštnina plačana Spedizione in abbo FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. nedelja 25. februarja 1951 Danes 6 strani • Cena 20 lir Nacizem to hominformize slabši do/ca^ie dejstvo, *$o£rr,!, - ,k0 S0 naci&i SVO. , vmh v znamenju an-'toiiarmA ■ ~ P°čcnmo koto rH"* lste ločine s tem. tomunhž?l° Vrivajo simboli to ZS"0*' 0 tem Zdočinu bo- račT^ aR slei Položiti tooiluin ktm razredu in Pa razkiinkujejo lai; j j”p kominf omnistične OOmi. K0™informistiino dema-3« oiitna Poslov Goljam V? ,° in besedami raz. ™huil?-?PoLn0ma ne le voj-S° naPedalnost ruske no Z. ^racije - in logič-rnooskn. Padalnost kominfor-toi) __ kolon in sateli- ^istitZnve,č tudi Popolnoma fsbijajg tehniko, ki jo upo- Aa t*ai in tUdi iix~ > ua >P ->1 7CCd ne brez je v ZSSR birokra- tola AHH’A vlada na vrhu, tliHe^lnilSr kadrom partije •najedaj _ Nampf« kot ,Za študij. Rezultati te- ?® studiih „ , 2eto vidni in ana- ‘UBliO , —m viuiu m uicvr 30, je ' jih uporabija- ta, a, f .^kko opaziti. Zdi se *• sinod? ontinfprmovski aSve-cotou;,,„ Pozabil Marksovo u-to se e tistih, ki trdijo, ločen, 90dovina ponavlja. Do-tojal 9 cn:inski dogodki, je ftajeaii, ®Tui^ Pojavljajo kot ln kiL- ,gii Pa kot farsa. ftia ^ml°rmcvska kampa-tesf;rra <771!r>> je naravnost gro-sto!a 'tr„ CTrozi da bo po- sle*; hiti gi?na kampanja, ki kstneon ki kampanji ža- KornirJiS2,nttna za *•** emir«. *rn.irj) ^"ntovska kampanja za kot timi- ^nsko nič drugega ®a ^ 1 Psihološka pripra- ^Pndaino vojno. Ta ^r°kim, fl0?e ustvariti med 'tOffifejj Množicami psihozo ne-b; a vojne; teži za tem, bolnih ^dredila rešitev vseh vrTčpoda!^lh in poli-hoki aŠ9ni> Kominformisti C* to tek>riue.sti široke množi-*t’,‘ da h? }09ke ((preparirano-gi želele vojno, kajti če 1,e neizogibna. je bo- ^ bi J,nride do uje čim prej, t1 *e e *dnja *° vsa JA i I i ?* 'rJja *e enkrat na ta na-ru, nerešena vpra- 'tookr^žrti ruske državne JS* lR 3J 50 enostavno knmi. S^jo n7 !i° stopinjo za sto-Hitu^tičnim načrtom. Tu-A OeiA ^ oovoril. da je za 'JeS0 R ^ nih-če drugi razen 5, "it pečji zastavonoša fludei bds v imenu miru je Avstrijo, nato Ceško- % yh i» nato. Poljsko, A Evro n s svojim pajdašem razume se ma- Sfto ~'C',n z zastavo «miru». ■ kdkrš t po- At. p° Evropo in končno ves b je StSnl-l S hM^nilen jltoa' akrsna je, bi deaem-11 • n. . Porialistična kasta (teo J If najprej sprožila h 1)4 dor-i r.eji- sedaj hotela. sprožiti vojno v 0 nnA.P01*™ v Nemčiji in hnA'j teakor so nemški ie?te. čeAs in zasužnjili Avli- ■ OpjČL P ie to njihova de-A su A vuško in Poljsko, fto ie Aedstavljali grožnjo. S’ - ruski dr- Razprava o kazenskem zakoniku pred Lludsko skupščino FLRJ , *t'0- ’e nni^Pitali-em >C"*“ tesij Pa ceradi izkoriščevalske z udarcem na Ko- !eic, dnt osvrf-UJe sP°dletel. pod usuoLod),tup Južnih Ko- m Pa so imeli, če ate- : sante marksistično, samote-, da bi se o- d„ h,ani ~ iri sedaj štu- Dijj '®a bi hA Po dn, m vs,li to storiti. 1 « • ariioi r,,,.-; ... (HoteiP^al v Juaos,a' %si rc,zbuBLstni!li se boji- da Cni*i ml°lavo>: Vredno je •kSJtett metode ki jih uporab-Jugo- »ijf_ socialistični ■ih^a/orn?n zlo°lasni resoluciji %ci PoZa; *° ™tki grabež-taJ; iug0s, ' l v OZN likvidi- i.C^TjA°^šanje tiL^tjo aa predstavili kot 11 o n«ladev?> ki se je pripe- interesni' sferi'in tu n,“Pad v, sv°bndne roke ■ Ho ki .« Nb? ie «0, Sem ^ a ju0osAdl- fneratenega s o ga imeli v načrta načrt propadel MJk> rJoyivl°v,anskih dpleaa-VMi^skušali 1«iVLffueriisti Ptl!“ iib madžarskih tolp lf>iK. nalašč izuežbali S * organizirati 9uerilstoo s pomočjo n ■ .. izvežbali i„ ' ‘- so teh Poskušata uto rr na jugoslovansko K^intA }e bil° takrat, ko M J* «0elJn°VS>Ci ias°Pisi v *treiUtono A J'11 Lavoratores tojto. ki Pozdravljali «prve ^>ke*JlAst!e']te ton- “trt* SO hiU ^ ° l l ŽQfol in vel že ot) rojstvu toktnto deaPJ-Jamih mejah. »Ujn'1 • TnorehiV;. K““I Prcd-fl6 češ dn 1 napad kot th0i Ptilijor,,?,.J ”• Jugoslavija in - h,a za n? Prebivalcev) to UjenJ J. ZSSR »Ob; i® mili'ZoSatelit0m tškup- °Pa; J1q niti smoiJ "n Ah grize, rJi nobene potrebe, da bi sklicali konferenco petih (in če bi že do te prišlo, če- mu petih in ne sedmih?) za rešitev tega vprašanja ker ima odbor za dobre usluge nalogo, da se pogaja za rešitev spora. Pozneje bi se velike države lahko sestale, da proučijo vpra. šanja Daljnega vzhoda v celoti in v tem primeru bi znova nastalo vprašanje ,priznanja LR' Kitajske. Sprašujejo se, a Vi bo Moskva v svojem odgovoru znova povzela vprašanje konference petih. Upajo pa, da tega ne bo napravila, ker bi to pomenilo pokopati možnost sestanka. Mac Arthur pravi v svojem zadnjem poročilu OZN, da je najvažnejše dejstvo pri teh o-peracijah morda «skrajna skrb, s katero so prebivalci Severne Koreje iskali zatočišča za linijami sil OZN». V poročilu izjavlja dalje, «da bi se praktično vse prebivalstvo Severne Koreje preselilo proti jugu, če bi imelo možnost«. Poveljnik ameriškega letalstva na Daljnem vzhodu general Stratemeyer je danes objavil poročilo, v katerem poudarja da je prav močno delovanje letalstva omogočilo suho-zemskim silam OZN, da so zopet prešle v napad na Koreji. Nato navaja poročilo posamezna obdobja letalskega delovanja in tozadevne rezultate. Važne so tudi izjave vrhovnega poveljnika ameriške vojske generala Lawtona Collinsa, ki je danes novinarjem izjavil. da bo ameriško letalstvo napadlo Mandžurijo in Kitajsko. če bodo Kitajci izvajali pomembne letalske in pomorske napade proti silam OZN na Koreji. Dejal je: »Odgovorili bomo na njihove napade in bomo udarili po njihovih suho-zemsV.ih in i- nerskin bazah. BEOGRAD. 24. — Skupina jugoslovanskih potapljačev, zaposlenih pri podjetju «Brodo-spas», je odpotovala danes v Haifo, da dvigne nekatere lad. je, ki so potopljene v tamkajšnjem pristanišču. Pozneje bodo ti potapljači odpotovali na o-tok Krf, da tam dvignejo neki potovljeni jugoslovanski parnik. Nemški očitki Franciji v zvezi s Schumanovim načrtom Pred prekinitvijo pogajanj? - Schumacher zopet postavlja vprašanje Posaarja HANNOVER, 24. — Voditelj socialistične stranke Schumacher je danes na sestanku funkcionarjev strar.ke v Han-noverju izjavil, da je sedanje stanje pogajanj v Parizu za Schumanov načrt pokazalo nem. ški socialdemokratični strar.ki nujnost, da ponovno postavi v ospredje vprašanje Posarja. Schumacher je izjavil, da je «globoko razočaran« r.-ad zadnjo tozadevno izjavo francoske-zunanjega ministra Schu- ga mana. Nato je Schumacher izjavil, da prestavlja Schumanov načrt v sedanji obliki poizkus, vključiti zainteresirane elemente Francije in Beneluxa v ključne položaje nemške težke industrije. Ce bi moral Schumanov načrt pomeniti samo sredstvo za francosko nadoblast. bi bili nemški socialisti prisiljeni zavrniti ga, je izjavil Schumacher, ki je nato govoril o Plevenovem načrtu ter ga označil za nepravičnega, za karikaturo evropske o-borožitve. Končno je še dejal. »Pogoji, ki jih postavljajo nemški socialisti za nemško oborožitev, morajo biti sprejeti. ker je drugače dolžnost Nemcev, da zavrnejo vsako misel na zopetno oborožitev«. Znano je, da je predstavnik Zahodne Nemčije Hallstein do- bil ukaz od svoje vlade, naj ne podpiše sklepov konference v Parizu. Obveščeni krogi pravijo, da je nastal spor, ker hoče Nemčija ohraniti svoj notranji premogovni kartel. Prav v zvezi z dekartelizacijo nemške premogovne in jeklarske industrije se je danes v Frankfurtu bivši ameriški vojni minister Robert Patterson razgo-varjal z ameriškim visokim komisarjem Mac Cloyem. Kakor je znano, je Patterson sedaj v Zahodni Nemčiji, kamor ga je povabila Zveza za obrambo interesov delničarjev, za katere je pripravil poročilo, ki kritizira zavezniške u-krepe o dekartelizaciji. Pravijo, da sta se Patterson in Mac Cloy sporazumela - o skupnem stališču. Glede tega je pripomniti, da je pred kratkim neki funkcionar ameriškega visokega komisariata izjavil, da se zavezniško stališče o dekartelizaciji ne bo v ničemer spremenilo v zvezi z ukrepi za obrambo Zahoda. Čs, bedo (V.vi . ; ',r talsice in pomorska Sile. da nas napadajo« Omenil je nato, da so bili Kitajci do sedaj popolnoma zavarovani za korejsko-mandžursko mejo, in Je poudaril, da sovražnik ne bo mogel več uživati tega. .privilegija«, če bo napadel, kakor rečeno, sile OZN. »Vojna«, je nadaljeval general, «bi tedaj prešla v povsem novo obdobje, ki bi zahtevalo novih ukrepov Z naše strani. Tedaj bi bili mi prisiljeni udariti po samih bazah sovražnika«. Od celotne fronte 250 km. ki se razprostira preko vsega korejskega polotoka od Inčona na zahodni obali do Samčoka na vzhodni obaii, je osrednje področje veano pozorišče največje dejavnosti po četrtem dnevu o fenzive sil OZN. Poročilo glavnega štaba VIII. armade* javlja, da so na tem področju ameriški oddelki vkorakali v Hoeng-song, ne da bi naleteli na odpor sovražnika. Severno-zahod-no od C'pjonga pa se sovražnik močno upira silam OZN. ki so na desnem boku srednje-vzhodne fronte malo napredovali. Na zahodnem delu fronte pa m opaziti nobenega stika s sovražnikom. Kakih 10 km zahodno od Pjongčanga so se a-meriške sile spopadle z manjšimi sovražnikovimi skupinami. ki so oviralg napredovanje sil OZN. Na vzhodni fronti pa ni nič novega. Jutranje poročilo generala Mac Arthurja Pa poroča o letalski dejavnosti in pravi, da so letala odvrgla 160 ton bomib na železniške mostove med Seulom in mandžursko mejo. Pomorske enote pa so bombardirale sovražnikove položaje ob vzhodni in zahodni obali Koreje. Poročilo severnokorejskega vrnovnega poveljstva pa pravi, da so enote severnokorejske vojske in kitajskih »prostovoljcev« nadaljevale svoje operacije na vseh področjih fronte. Medtem je vrhovni štab ameriške vojske javil, da sta dive divizij-i narodne garde (teritorialna milica) v pripravljenosti za morebitni odhod na Japonsko. Poročilo pravi, da je namen tega ukrepa «zajamčiti večjo varnost« Japonski, s tem da pošljejo dve diviziji na Daljni vzhod v bližino sovjetske meje. Omenjeni diviziji bosta odpotovali proti koncu marca in vrhovni štab ima namen držati jih «na varnem na Japonskem, da dopolni njihovo vežbanje«. PARIZ, 24. —Avstralski radio javlja, da bo ladjevje britanskega Commonwealtha nocoj odpotovalo iz Sydneya na največje pomorske manevre 'SfCjc 'z- kar 9*/je dnt- b'lo v ; \riral. sfcih vodah. Sodelovalo bo 50 kanadskih, novozelandskih, pakistanskih m britanskih vojnih ladij. CAMBERRA, 24. — Uradno javljajo, da je pri zadnjem bruhanju vulkana Lamingiton na Novi Gvineji zgubilo življenje 3500 ljudi. prav gotovo ni bilo na v s m svetu bolj zidov l.nih in sreč. rtih ljudi kot so bi i tržaški in italijanski fašistovski iredenti, sti. Titova nova Jugoslav ja je bila tedaj namreč izolirana in udarjali so pa njej z vzhodu in zahoda s severa in juga. Bilo je to tedaj, ko je pokojni veliki hrvatski p sntk Vladimir Nazor napisal slovečo Pesem «SAMI SMO« in Z grenkobo v duši vzkliknil ((Pa sami uvjek i bjesmo...!«. Kajti resnično ~ in na tiste težke čase je mislil veliki glasnik herojske partizanske borbe — jugoslovanski narodi so bili sami, ko se je z vso ogromno voj iško mašino in z vso nacistično bestialnostjo vrgel nanje pobesneli Hitler, kateremu so kot mrhovinarji sledili njegovi sateliti z megalomansko napihnjeno in Po i. glavo fašistično Italijo na čelu, ki je leto dni pred tern z zahrbtnim napadem na F.an-cijo ponovno pokazala sv c jo med vsemi ogabnimi in os ud. nimi lastnostmi na svetu najslabšo lastnost. Mislil je Nazor tedaj na tista leta nadčloveške borbe jugoslovanskih narodov, ki so prvi v vsei zasužnjeni Evropi dvignili zastavo upora — sami! In takrat so italijanski fašisti — in med njimi so se še posebno odlikovali sedanji fašistovski iredentisti iz Trsta — s pravim sadizmom lovili posamezne partizanske kurirje, požigali cele vasi. klali in ubijali gonili v internacije žene, otroke in starce. Podobni nagoni so prežemali italijanske fašistovske iredentiste po resoluciji Kominfor ma. In brezmejno je bilo njihovo veselje! IViiug (lai/kfi in žrlve na|jui/t:dujt:ji) v ZDA Dewey se strinja s politiko vlade o pošiljanju čet v Evropo Kobilice v Indiji NOVI DELHI. 24, — Nad dva tisoč policijskih agentov in prostovoljcev se bori proti milijonom kobilic, ki so preplavile v dolžini 80 km na najvažnejšo poljedeljsko pokrajino Indije, Pundžab. Kolibice so se pojavile pred tremi tedni in so se razširile že na 370 vasi ter ogro-žajo pridelek teh krajev. Sole so zaprte, zato da študentje lahko pomagajo pil kopanju jarkov, ki naj bi ovirali napredovanje kolibic. Jarke preplavijo ponoči s parafinskim oljem, ki ga potem zažgejo. V Kalkuti pa še vedno divja epidemija koz Pretekli teden jp zaradi te bolezni umrlo 462 ljudi. Od začetka epidemije, 11. novembra 1950, je obolelo 4512 ljudi, od katerih je umrlo 3500. Do sedai so cepili skoraj dva milijona ljudi. WASHINGTON, 24. — Ravnatelj mobilizacijskega urada za obrambo Charles Wilson je po radiu podal pregled ameriške mobilizacije. Dejal je, da dosedanji uspehi predstavljajo prvi korak k ogromni praktič. no neomejeni industrijski proizvodnji. Napovedal, je omejit, ve ir: nadzorstva, odločno borbo proti inflaciji in znižano življenjsko raven, ki pa da bo kljub temu «sijajna» v primeri s sovjetsko. Napovedal je Za ameriško ljudstvo «nekatere začasne žrt. ve«. Za izvedbo programa je označil dva ciklusa. V prvem se bo proizvajal vojaški material, ki naj zadostuje za vežbanje in opremo domačih oboroženih sil, tako da bodo nri-pravljene za morebitno borbo večjega obsega • V drugem ciklusu pa jo dejal, da bodo ZDA razpolagale z vsem; potrebnim; sredstvi, «da Preskrbijo r.ajiboliši in najučmkovi. terši vojni material obor~ž"nim silam in da bodo pripravljene za tota’no vojno ali pa za totalni mir«. Dejal je da je treba doseči, da ameriško gospodarstvo- v bodočih dveh ali treh l't h pripravi vojni material v vred. nosti 150 milijard doiariev Nato je še jziavil, da predriavlja. jo sedanji vojaški izdatki v ZDA 7 odst. narodne proizvodnje in da bi to razmerje znalo narasti na 15 odst. ob koncu tega leta Navedel -> nato še nekaj podatkov q zn-žanju pri. vatne UDorabe aluminija, jekla in avtomobilov. Nato je še izjavil, da se je treba boritj proti inflaciii in da mora kongres čimprej skleniti znatr.-o povišanje davkov. Bivši kandidat republikanske stranke za predsedništvo ZDA Thomas Dewey, sedanji guverner države New York, je izja- vil, da se popolnoma strinja s politiko vlade glede pošiljanja ameriških čet v Evropo. Te izjave je Dewey podal pred se natnima komisijama za zunanje zadeve in za oborožene sile. Izjavil je še, da bi sprejem Wherryjeve teze, ki zahteva predhodno odobritev kongresa za pošiljanje čet v Evropo, »paraliziral ameriško državo in ji odvzel obrambna sredstva«. Pripomnil pa je, da ta opozici ja proti Wherryjevi tezi nikakor ne pomeni odobritve vseh strani ameriške zunanje politike in tudi ne davčne politike sedanje vlade kakor tud! ne politike nadzorstva cen in plač. Za tem je Dewey še izjavil: «Ce zgubimo Evropo, bomo hkrati zgubili tudi naša oporišča v Veliki Britaniji, Severni Afriki in Sredozemlju. Ne pošiljamo čet v Evropo in jo skušamo utrditi morda zaradi usluge ali miloščine. Delamo to iz potrebe, da se ohranimo«. V NOVI DELHI, 24. — Kašmir-ski predsednik je danes izjavil, da ima kašmirsko prebivalstvo «vse vzroke biti razočarano« nad zadnjo angleško-ameriško resolucijo. To pa še poselbej, v kolikor ta načrt «hoče odrekati ljudstvu pravico do vrhovnosti in neodvisnosti in ne omenja dejstva, da je Pakistan napadalec«. Omenil je tudi, da imata vlada in ljudstvo Kašmirja namen izvoliti ustavodajno skupščino, ki naj odloča o svoji prihodnosti. RAZVOJ FR ANCOSKO-MAROŠKEGA SPORA BUDIMPEŠTA. 24. — Danes se je začel drugi kongres madžarske delavske stranke. Glavni tajnik Rakoši je podal poročilo o delu vlade v zadnjih šestih letih. Pomilostitev treh vojnih zločincev HEIDELBERG. 24. — Gene- Sultan razpustil vlado Posamezni člani vlade morajo v osmih dneh zavzeli nova meste v posameznih pokrajinah - Izjave voditelja nacionalistične stranke ral Handy, poveljnik ameriških sil v Evropi, je zopet pomilostil tri nemške vojne zločince, ki so bili obsojeni na večletno zaporno kazen zaradi mučenja internirancev v koncentracijskem taborišču Flossenburg. O-menjeni trije zločinci so danes zapustili z,apor Landsberg. PARIZ. 24. — Maroški sultan Sidi Mohamed Ben Yussef je dar.es razpustil svojo vlado. V Parizu so mnenja, da je to dejanje izraz sultanove želje, da prepreči popoln prelom v svojih odnosih s francosko u-pravo in da obnovi normalne odr.ose z rezidentom. Zaradi spora med sultanom in francoskim rezidentom generalom Juinom je zadnji čas prišlo do velike napetosti, zaradi česar so bili mnogi miienja, da bo silltar.a doletela usoda številnih drugih vladarjev, ki so v izgnanstvu po svetu. Ukaz. ki ga je danes izdal sultan, določa, naj posamezni člani vlade v osmih dneh prevzamejo druga mesta v posameznih pokrajinah. Znano je, da so vlado po večini sestavljali protiifrancoski nacionalistični elementi. Prav zaradi tega tolmačijo sultanovo dejanje, kot dejanje sprave do francoskega rezidenta. Znano je, da so bila dolgotrajna pogajanja med francosko vlado in sultanom prekinjena. Kamen spotike je bilo prav delovanje nacionalistične pi oti-francoske stranke Istiqlal. Sultan je odklanjal odločen nastop proti tej stranki. Ze lansko leto se je opazil spor med francosko-maroškimi odnosi, ko je sultan uradno obiskal Pariz in je tedaj upo rabil priliko, da je predložil spomenico, s katero je zahteval večjo samostojnost Maroka Decembra lanskega leta je prišlo do spopadov v maroškem vladnem svetu, neke vrste parlamentarne skupščine, ki pa ima samo svetovalno pravico. Tedaj je general Juin ostro pograjal dva zastopnika nacionalistične stranke, ki sta močno napadla francosko politiko, in ju je dal odpeljati iz dvorane. Od začetka februarja so se pogajanja nadaljevala v vedno večji napetosti in že je bilo govora o ultimatih generala Ju-ina, ki je pritiskal na sultana, naj obsodi nacionalistično stranko. Nezadovoljstvo obstaja tudi zaradi tega, ker je Maroko vključen v obrambni sistem atlantskih sil. ZDA nameravajo namreč zgraditi tu sistem oporišč za letalstvo in so v ta namen sklenile poseben dogovor s Francijo. ZDA bodo povečale in zgradile 7 pomembnih letališč. Voditelj nacionalistične stranke EL Fassy je včeraj novinarjem izjavil, da upa, da bo Francija razglasila neodvisnost Maroka in da njegova stranka hoče polno solidarnost s Francijo. Pripomnil je, da bi iskali posredovanje OZN ali kake tu- je sile za rešitev maroškega vprašanja, samo če bi »položaj postal brezupen«. Ce bi razglasili neodvisnost Maroka, bi u-stanovili začasno vlado, ki bi razpisala volitve. Glede stališča njegove stranke do generala Juina je El Fas-sy izjavil, da je njegova funkcija kot maroškega rezidenta neskladna z njegovo funkcijo kot namestnika generala Ei-senhowerja, ter da Maroko ni še pristopil y atlantski pakt. Dalje je El Fassy izjavil, da meni. da niso Maroka vprašali za mnenje glede ameriških o-porišč v deželi. Glede Tanger-ja je izjavil, da je ta sestavni del Maroka in da bo vedno njegov sestavni del, če bo razglašena neodvisnost. Zaključil je, da ni nobenega vzroka misliti, da je sporazum nemogoč. je prenehala in po huronskem veselju je zavladala v iredentističnih tržaških dušah globoka in črne žalost. Začeli so s pravim pravcatim alarmiranjem. Zahtevali so, dg jim Američani. Angleži in Francozi vsako jutro za zajtrk ali pa za dobro jutro jasmo in glasno ponovijo, kako je tristranska izjava o priključitvi STO k Italiji še vedno v veljam. To se je sicer tudi doga jalo. Sicer ne vsako jutro, temveč vsak tretji mesec v znamenitih poročilih conskega poveljnika Varnostnemu svetu, ki pa je zadnje čase sklenil, da ne bo oeč pošiljal jsoročil vsake tri mesece, temveč vsako leto. kar ie iredentiste spravilo naravnost v obup in presrečni so bili, ko so nekaj podobnega iztaknili v nekem švicarskem dnevniku. Toda očitno ie bilo vse to za njihove do otipljivih patoloških znakov razbolele italia-nissime duše — premalo. Zato so izsilili pred nekaj dnevi v sveti Margheriti iz Schumana neko megleno izjavo, ki pa jo v včerajšnjem uvodniku svojega jutranjega glasila očitno uvrščajo v tisto dobo, za katero pravijo, da ni bilo niti eenega avtoritativnega in za gotovo prijateljskega glasu, ki bi se dvignil, da bi nasprotoval ali zanikal« tistemu avalu najbolj absurdnih in najbolj pesimističnih hipotez«, v kate-re je zapadlo prečestokrat «mestno mnenje v teh zadnjih časih» Čudovita in predvsem protislovna je ta njihova nenadna trditev, ko pa so vendar vse doslej kljub svoji žalosti spričo vedno bolj jasnih znakov, da se je Jugoslavija prebila iz osamljenosti, nenehno zatrjevali, kako tristranska «obljuba« še vedno drži, celd še bolj kot nekdaj ter zahtevali s telegrami in delegacijami njeno takojšnjo uresničenje Iz istega uvodnika sledi, da so se nekako vendarle prepričali, da v Sveti Margheriti ni bilo baš govora o tej njihovi pobožni želji. Zato so se oprijeli tistih dveh mršavih in dvomljivih vesti, ki govorijo o domnevanjih, da se bo o tem razpravljalo v prihodnjih dneh V Londonu, kamor bosta prišla na obisk De Gasperi in Sforza in ko se bo mogoče zgodilo, da se bo v Londonu mudila istočasno tudi jugoslovanska parlamentarna delegacija na čelu z Mošo Pijadom «Z drhtečim srcem — tako pišejo — bo Trst sledil londonskim pogovorom« in nadaljujejo- «Obdolžili so nas celo alar-mizma, medtem ko smo iz gotovih podatkov vedeli, da mednarodna igra — ki so jo vodili okrog titovske fatn morgane — ni imela drugega kot en sam cilj: odvzeti vrednost obvezi, ki so jo dali zavezniki Italiji na predvečer njene znamenite protikomunistične bitke, popolnoma v prid zahtevam Beo-grada«. Nat c tržaški fašistovski iredentisti De Gasperiju in Sfor-zi polagajo na srce, naj v Londonu spomnijo merodajne, «da Italija ni več na kolenih s pepelom na glavi, da njeno pre-rojenje ni iluzija, temveč gotovost in da mora b iti ponižeZ val no poglavje odpovedi srna-trano kot za vedno zaključeno«. To Pa pomeni — in nikar se ne ustrašite! —; «V najslabši od vseh predpostavk, je bolje izzvati šk do sovraštva kot Pa skleniti sramotni k°mr>rom s, ki bi užalil Trst in s tem pon'žal vso Italijo ter kompromitiral nieno bodočnost svobodne in spoštovane nacije«. Ali ste razumeli, kaj hočejo pravzaprav tržaški fašistevski iredentisti? Oni pravijo: Če hočejo zapadne velrs'le da bomo pomagali braniti Evropo pred napadom, nam mora. jo dati Tržaško ozem’je! In sicer celotno Tržaško ozemlje kakor so pred tremi leti obljubili! Ce ne...! Ce tega ne dobimo gremo rajši v nagprat. ni tabori Ti'ova Jugoslavija, pred katero hočete v r ogledu tržaškega vP aš n a popuščali, Pa ni v tej obrambi zapadne Evrope vredna niti pol piškavega boba, ker je navadna fa-ta morganal Bistre fašistovske iredenti, stične glave so torej prepričane. da se bodo v Londonu u* sitrašili in rekli: Res je! Tržaški fašistovski iredentisti - to je sila in važen faktor v obrambi Evrope! Brez njih bomo propadli! Zato moramo še danes izpolniti vse. kar zahteva-jd! No, prepričani smo. da so te bistre glave napisale včerajšnji uvodnik prav zato, ker se globoko zavedajo, da ni Jugoslavija tista, ki je »jata morgana« — saj so morali nedavno pred to /ato morgano precej bežati — temveč da je fata morgana njihov fašistovski iredentizem, za katerega dobro čutijo da je prišla ura tiste trde realnosti, ko ga bodo morali dokončno pokopati- ČITAJTE NA ČETRTI . obširen članek o občini DEVIN-NABREŽINA! \ RADICHEVIM SINDIKALISTOM PREDE TRDA Pristaniški delavci so spregledali njih izdajalsko politiko Med tržaškimi pristaniškimi delavci se še vedno ni poleglo razburjenje in ogorčenje žara di ukaza št. 21, ki ga je pred časom izdala Zavezniška vojaška uprava. Kot naši čitatelji že vedo, predstavljajo določbe tega ukaza resno kršitev vseh pravic, ki so jih tržaški pristaniški delavci do sedaj uživali. Pošteni pristaniški delavci, ki so z nezaupanjem sledili delovanju in početju Radiche-vih sindikalistov, so že pred časom zasumili, da pripravljajo ti izdajstvo na škodo interesov delavskega razreda. Opozorili so tudi, da služijo zelo pogosti obiski' teh ((sindikalistov* v Genovi, Benetkah in Rimu vse drugačnim namenom, kot pa utrjevanju enotnosti med italijanskimi in tržaškimi pristaniškimi delavci. RadicheVi sindikalisti so na vse te trditve odgovarjali z grožnjami, klevetami in lažmi; toda prišel je končno dan, ko so se morali razkrinkati. Izdan je bil ukaz št. 21; pristaniški delavci So ta ukaz sprejeli z velikim ogorčenjem in razburjenjem. Za Radicheve sindikaliste, prav posebno pa še za Ghetza, Muslina in druge, je nastopil zelo težek in kočljiv trenutek. Kako naj dokažejo pred delavstvom svoje ogorčenje, obenem pa ne store ničesar proti ukazu, ki so ga sami že tako nestrpno pričakovali in za uveljavitev so imeli toliko zaslug? Pristaniški delavci še niso smeli izvedeti resnice. Zato so takoj po objavi omenjenega ukaza sledila sklicanja raznih skupščin pristaniških delavcev, na katerih so Radichevi sindikalisti poudarjali svoje «ogorčenje»; na teh skupščinah so prav tako poudarjali enotnost vseh pristaniških delavcev, ki so se vsi izjavili proti temu ukazu. Ker predstavljajo pristaniški delav. ci eno najmočnejših kategorij delavcev na našem ozemlju in ker so bili ti po besedah samih Radichevich sindikalistov enotni v obsojanju krivičnega zakona, je vsakdo logično pričakoval, da bo prišlo do protestne stavke, ali vsaj stavkovnega gibanja, s katerim bodo pristaniški delavci dokazali, da omenjenega ukaza nočejo sprejeti. Kljub vsej tej enotnosti, jezi in ogorčenju, je bil edini odgovor na krivični ukaz navadna protestna resolucija, ki so jo podpisali pristaniški delavci. Radichevi sindikalisti so jih skušali prepričati, da bodo z borbo za ukinitev tega ukaza še nadaljevali. Medtem pa so isti sklicali partijski plenum, na katerem so dali povsem drugačne direktive — takšne, kot smo jih mi in vsi pošteni pristaniški delavci že predvidevali. Na tem plenumu so namreč javili, da je treba pristaniške delavce prepričati, da sprejmejo brez oklevanja omenjeni ukaz; razen tega so vsi navzoči prejeli nalog, da prepričajo o pravilnosti tega stališča vse tiste pristaniške delavce, ki bi jim ne bila vsa stvar preveč jasna. Kot trdijo Radichevi sindika- listi so pristaniški delavci vsi enotni; prav tako poudarjajo, da se strinjajo s stališčem teh tudi vsi priložnostni delavci v pristanišču, ki prav tako obsojajo ukaz. Razen tega so izrazili svojo solidarnost tudi italijanski pristaniški delavci, katerih voditelj Marino De Stefan' se je na svojem obisku v Trstu meseca decembra 194-1 izrazil takole; «Pred kakršnim koli nasilstvom, tržaški delavci ne bodo osamljeni«. Danes razpolagajo torej pristaniški delavci s solidarnostjo raznih kategorij tržaških delavcev, kot tudi s solidarnostjo in pomočjo italijanskih pristaniških delavcev. In kljub vsej tej moči je njihov odgovor na krivični ukaz le uboga protestna resolucija, katere «uspeh» lahko že predvidevamo? Ali je treba pri vsem tem še ponovno poudarjati, da je ogorčenje in razburjenje Radi-chevih sindikalistov le krinka, s katero hočejo zakriti svoje podlo izdajstvo interesov pristaniških delavcev. Da je zadnji ukaz Radiche-vih sindikalistov na že omenjenem plenemu zelo razočaral celo vse, do sedaj najbolj vnete pristaše, nam kaže že dejstvo, da ni nihče izmed teh, ki bi navodila partijskega plenuma konkretno izvedel. Njihov molk dokazuje, da so tudi sami pričakovali, da bodo Enotni sindikati zavzeli vse drugačno stališče do tega vprašanja; zadnji partijski plenum jim je popolnoma odprl oči. Tako razočarani gotovo niso pripravljeni prepričevati druge delavce o pravilnosti zadržanja, ki ga, kot vse kaže, tudi sami obsojajo. Radichevi sindikalisti in pristaši preživljajo težke trenutke. Pristaniški delavci so kor.č. no spregledali njih umazano in izdajalsko politiko. DRAMSKA DRUŽINA z OPČIN PRIREDI DANES OB 16. URI V AVDITORIJU V TRSTU Golievo štiridejanko Pelrčkcve pesledi s je sanje OSEBE: Petrček - Gojka Berginc, Babica - Angelca Vremec, Be‘rač-čarovnik Grča - Ive Sosič, mamica - Irma Škabar, mesec - Jadran Dolenc, kralj Matjaž - Danilo Stubelj, kraljica Alenka - Nadja Dolenc, kraljična Alenčica -Magdiča Malalan, poveljnik telesne straže - Marcel Malalan, prvi vojščak . Ivan Hrovatin, drugi vojščak - Aleksander Sosič, tretji vojščak - Marij Furlan, glasnik -Lučko Daneu, Oče Hrast - Anton Kalc, čarodejka Bukva - Anita Skerlavaj, Meglica-krasotica - Jadranka Coccoli, Jezušček - Ada Sverc. Godba, Matjaževi vojščaki, vile, angeli, palčki in gozdne živali. Režija: MILAN JEREB Plesi: LJUBICA BERCE Vabila se dobe pri «Adria-Express» od 9. do 12. ure SLAVA PADLIMA BORCEMA 1 Ivan Tomasi Prihodnji teden ho skupščina pekarskih delarcet/ ERS Te dni se je sestal glavni sorji učiteljišča «Duca d’Aosta« so se plenuma udeležili, niti j i« nev * a~ * iT j. , ’ ikovskih delavcev V tem odgo- svet Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev, ki •je razpravljal o prilagoditvi mezd pekovskih delavcev v zvezi z uveljavitvijo določb, ki jih predvideva sporazum o novi delovni pogodbi, katerega so sindikalne organizacije ter združenje pekov podpisali 14, novembra 1950 Razen tega so proučili tudi vsebino odgovora. ki ga je združenje pekov dalo na upravičene zahteve pe. Čeprav se Je operacija posrečila Mali Miloš je umrl črhnil besedice nobenemu pristaniškemu delavcu, da bi ga prepričal o tem, kako pravilno in potrebno je danes sprejeti krivični ukaz. .Vsi so tihi in nikomur se še sanja ne, da V Borštu je danes knjižna razstava Opozarjamo na knjižno razstavo, ki je danes odprta ves dan v dvorani Prosvetnega društva v Borštu. Razstavljene so najnovejše slovenske leposlovne knjige. Danes v Mavhinjah kulturna prireditev Mavhinjce in vaščane okoliških vasi vabimo na veliko kulturno prireditev v Mavhinjah, ki bo danes 25. t. m. ob 15. uri.! Zanimiv program bodo izvajali barkovljanski pevski zbor, tamburaši Prosvetnega društva «Ivan Cankar« ter,člani srednješolske folklorne skupine. voru odklanjajo delodajalci zahteve svojih uslužbencev ter izjavljajo, da so Pripravljeni uveljaviti vse določbe r.-ovesa sporazuma, to se pravi tudi one. ki predstavljajo za pekov, ske delavce poslabšanje dosedanjega položaja. Da pomeni takšn ravnanje delodajalcev navadno špekulacijo na škodo interesov delavskega razreda, nam ni treba še posebe; poudarjati. Ppč pa moramo poudariti, da pomeni omenjeni odgovor tudi direktno grožnjo za vse pekovske delavce, ki se borijo za obrambo svojih pravic in interesov. Zaradi poslabšanja položaja, ki ga je odgovor združenja pekov še bolj zaostril, je sklenil glavni svet Enotnih razrednih sindikatov za pekovske delavce sklicati za prihodnji teden skupščino, na kater' bodo določili smernice za nadaljnjo borbo. Sklad za zimsko pomoč Ojavljamo četrti seznam darovalcev za zimško pomoč. Ralp Paoor (podjetje in osebje) 6,800 lir. voditelj in profe-1 kanje. 17.940. D. Resenfeld 5.000. Bruno Cattarinj 500, Ada Sacoo 500, Ignazio Potossi (podjetije in c-sebie' 6.200, Banca Popolare Giuliana (vodstvo in Gsebje) 10.000. Luigia Udinesi 100, G. D. 300, Liber© Bcsutti (podjetje in osebje) 5.000. CICA s. a. 2.400. podjetje Claudio Ra.nzini 2.400. Dimnikarska Zadruga 3.000. Deckich Giov. Marchis Angelo, Giotti Enrico e Fortu-nato 400. Antonio Paganelli 1.000. T.A.S. 500, Giuseppe Monti (podjetje in osebje) 2.000, ITALCABLE (društvo in osebje) 26.000. Leopolde Franco 1.000. Eugenio Vatta društvo z o. j. 10,680. osebje vodstva monopola 260. C.I.T. (društvo in osebje) 11.000, osebje podjetja H. Hausbramdt 4.250. civilna policija STO-ja 436.074, ravnateljstvo šole Sv. Vid. 12.700. iz-vozno-uvoztro društvo 5.000, SELVEG 125.050. lastniki in uslužbenci kina Impero 5.000, tržaški arzenal (društvo in uslužbenci) 83.670, manifakture Brunner 400. S.A.I.M.A. 85.118, osebje restavracija Chianti Fos-si 600. ravnateljca in učitelji šole «Stuparich» 8.000, Italijanski Rdeči križ 27.525, podjetje ZimoJo 5.650, Delavskp zadruge (ustanova in osebje) 200.000. Doslej nabrana vsota znaša 3.485.089 lir. Vsem.’ polagamo na srce. da Se oglasijo s svojimi prbpevki, da dokažejo svoj0 socialno solidarnost do onih, ki so nepreskrbljeni in, ld s svojimi revnimi družinami trpijo pomanj- IZPREP OKROŽNEGA SODIŠČA Odgovornost občinskega tehničnega urada pri tragični smrti Antona Čelika Javni tožilec se je med včerajšnjo razpravo pred okrožnim sodiščem docela upravičeno razhudil nad malovestnimi uslužbenci občinskega tehničnega urada, ki jim je poverjeno vodstvo pri popravilih odnosno regulaciji cest in javnih prehodov, a pri tem ne poskrbe za primerne označbe in varnostne, naprave. Prav po njihovi krivdi pride mnogokrat da hudih nesreč, zakaj pri stotisočih ni mogoče zahtevati od slehernika, da bi pazil na srvoj korak, zlasti še ponoči in v nerazsvetljeni uilici. Žrtev takšne malomarnosti drugih je postal 3. aprila 1948 leta 70-letni Anton Čelik, ki se je z Opčin proti večeru napoti) v Piščance, kamor pa ni nikdar dospel, ker ga jP na po-tj dohitela smrt. Nesrečni starec se je z blatne in temne poti umaknil na skrajni levi rob ter nadaljeval svojo pot bo betonskem diozidku, na koncu katerega je prežala nanj malo ne dva metra dolga in poldrugi meter globoka odprtina napolnjena z vodo. Tilk pred to pa sta bili zagvozdeoi v betonskem teri se je Čelik v terni spotaknil in padel. Nesrečnež je pri tem udaril z glavo ob betonsko steno vdolbine, ostal nezavesten ter sie zadušil v plitvem vodnjaku. Preiskava in fotografski posnetki so nesporno dokazali, da se je dogodek odigral na o-pisani način, čemur bi se starec prav gotovo ognil, ako bi bil vodnjak zaznamovan z lučjo, odnosno drugračno varnostno napravo. Javno tožilstvo je naložilo odgovornost za Čelikov© tragično smrt občinskemu tehničnemu uradu, odnosno takratnemu delovodji cestnih del na tej poti. 60-letnermu Luigdju Pisaniju. Akoravn© je pisani zatrjeval, da je bila tam vsak večer po končanem delu postavljena svetilka in vodnjak pokrit z deskami. tega oj mogel dokazati. Policijski stražnik Erminio Piščanec, kj tamkaj stanuje in je prvi prišel na kraj nesreče, je izpovedal, da tamkaj nikdar ni opazil luči. Svetloben signal so resda namestili na tej poti vsak večer, vendar je bil od kraja nesreče oddaljen okrog 800 m. Sodišče je spoznalo Pisanija Občinska seja v Zgoniku Danes ob 9. uri dopoldne bo j v Zgoniku seja občinskega sve. j ta, prva rednega — jesenskega — zasedanja, čeprav smo že j pred pričetkom pomladi. Dnev. i ni red je sledeči: čitanje zapis- | nika zadnje seje; imenovanje ] revizorjev občinskih račur.ov za 1950; javna dela na splošno: sedmi gospodarski načrt; grad. nja otroškega vrtca v Malem Repnu: gradnja otroškega vrtca v Grahovcu; ponovna proučitev predloga za imenovanje nameščenca v občinskem tajništvu; proračun za leto 1951; aktivne in pasivne na-jemnine; poročilo župana o sklepih, ki jih je d0 sedaj sprejel občinski svet ter razno. Seja je javna in ji lahko vsakdo prisostvuje, seveda če bi bilo dovolj prostora za občinstvo v tesni sobi. Ji Ivan Tomasi se je rodil v Trstu 1. XII. 1925. Odšel je partizane 14. VII. 1944, kjer se je boril v Udarnem bataljonu XXX. divizije in padel v borbi proti Nemcem 25 II. 1945. Svoje nadebudno življenje je daroval za boljše dni svojega ljudstva, Ostal nam bo v trajnem spominu. Anton Perossa KOLEDAR QhdaMče - '3&M-'3ladi6- Nedelja 25. februarja Sergej, Inosiav Sonce vziie ob 6.53, zatone ob 17.44. Dolžina dneva 10.5-. h;1" •v2-.de ob 22.15, zatone cb 8-lu- Jutri, ponedeljek 26. februarja Feliks, Sodka SPOMINSKI DNEVI 1940 je bil začetek vojaških ak. cij v Julijski krajini. Ta dan je bilo po žgano in uničeno italijansko vojno skladišče v Klani, severno od Reke. 1945 je pričel sovražnik močno ofenzivo na enote NOV in POJ v zapadni Benečiji. Anton Perossa se je rodil v Trstu 16, XII. 1925. Sledeč klicu svojega zavednega srca je šel v partizane leta 1943 in padel kot borec Tržaške brigade 25. 11. 1944. Mlademu tovarišu, ki je daroval najdražje za svobodo, bomo ohranili trajen spomin. Sestanek OF sektorjev Sv. Vida in Sv. Justa Člani Osvobodilne fronte sektorjev Sv. Vida in Sv. Justa so se zbrali včeraj zvečer na masovnem sestanku. Prof. Benu-lič je predaval o slovenski šoli v preteklosti in sedanjosti ter o borbi, ki jo mora voditi OF za naše narodne pravice. Gojenci Dijaškega doma so nato uprizori'; igrico v enem dejanju, ht , zbranim zelo ugajala. Prisotni člani so sklenili, da bodo z veseljem tekmovali za počastitev 10-letnice OF. mesecev zapora in plačilo stroškov. Kazni pa ne bo odsedel, ker se je okoristil s svetoletno amnestijo. Predsednik Pieoiola, tožilec - . . , ... , . De Franco zapisnikar Pivk, nisti, borzni agenti in ladijski Ukaz štev. 35 POSEBNA DOLOČILA ZA PLAČEVANJE PROMETNEGA DAVKA ZA LETO 1951 ZA DOLOCE-NE KATEGORIJE DOHODKOV TRST, 21. (PIO) — Ukaz ZVU štev. 35 vsebuje posebna določila, ki zadevajo plačevanje prometnega davka za leto 1951 za določene kategorije dohodkov. Ukaz, ki ima 66 členov, določa, da je prometni davek, ki ga morajo plačati osebe, ki so lastni, ki javnih obratov, potujoči obrtniki in obrtniki, ki so lastniki taksijev, ki dajejo v najem motorna vozila, motorne čolne in ladje za prevoz oseb, profesio- Umrli leta 1950 v repentaborski in zgoniški občini V naslednjem objavljamo imena umrlih leta 1950 v zgoniški in repentaborski oLčinl. . Lani so umrlj v zgoniški občini, Suc Rihard iz Briščikov 24 (star 15 let), Kocman Jože iz Samotorce 25 (29 let), Milič Emilija iz Saleža 41 (11 let), StoKa Batič Francka iz Saleža 44 (69 let), Milič Jože jz Zgonika' 21 (76 Irt), Briščik Kristjan iz Briščikov 26 (69 let), Verša Viktor * Deviščine 4 (63 let), Lavrenčič Štolfa Marija iz Saleža 46 (80 let), Milič J že iz Zgonika 10 (83 let) ter Kralj Zofka iz Gabrovca 39 (36 let). V repentaborski občini, kjer ni leta 1949 umrl noben občan, so pa lani umrli: R“bec Amalija iz V. Repna 56 (76 let), Guštin Amalija s Cola 28 (69 let), Škabar Franc iz V. Repna 27 (66 let), Guštin Zvonimir s Co. la 21 (3 mesece). Furlan Alojz s Cola 19 (65‘let), Dugulin Karlina s Cola 5 (70 let). Škabar Jože iz V. Repna 36 (72 let). V tržaški bolnici pa sta umrla; Semolič Rudolf iz V. Repna 58 (66 let) in Guštin Adela iz V Repna 121 (17 let). GLAVNI ODBOR OSVOBODILNE FRONTE slovenskega naroda za Tržaško ozemlje bo imel sejo DANES OB 9. URI na sedežu tajništva OF v Ulici Ruggero Manna 29. Dnevni red; 1. Politično poročilo (referent tov. Stoka) 2. Pravice Slovencev na Tržaškem ozemlju (referent tov. dr. Dekleva) 3. OF in kmečko vprašanje (referent tov. Bole) 4. Diskusija 5. Razno Smučarski leča j na Komni Kakor lansko leto priredi PDT tudi letos šest, oziroma osemdnevni smučarski tečaj, in sicer od 18. oziroma 20. do 25. marca v Domu pod Bogatinom na Komni. Absolutno prednost ima mladina. Vpisovanje se nadaljuje do 5. marca v dneh od ponedeljka do. četrtka pri ZDTV v Ul. Machiavelli 13 od 17. do 19. ure. ČLANI DELAVSKIH ZADRUG ! 28. februarja je zad- nji dan za izročitev nabavnih odrezkov, ki ste jih ob nakupu prejeli in zbirali pri D.Z. za leto 1950. Z odstotki lahko poravnate eventualno neplačani članski delež (500 lir). Nečlanom, ki posedujejo odrezke, se s tem nudi možnost, da se včlanijo in plačajo zadružni delež. OF Danes: Sv. Ana, seia sektorskega odbora ob 10. uri r.a sedežu v Skednju. SINDIKALNE VESTI Glavni odbor Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev vabi vse svoje člane r.a sejo, ki bo v četrtek 1. mar. ca ob 18. na sedežu v Ul. Machiavelli 13. Ker bodo na omenjeni seji razpravljali tudi o sporazumu glede prilagoditve plač ter o smernicah bodoče borbe., so vabljeni vsi člani, da se seje točno in polnoštevilno udeležijo. IZLETI PDT V PLANICO 10. in 11. marca bo izlet v Pia. nico s posebnim vlakom ali z avtobusi ob priliki smučarskih tekem. Vsa pojasnila daje «Adria-Express» Ul. Fabio Se-vero 5 b, tel. 29243. branilec Benussi. dozidku dve leseni latvi. ob ka-j za krivega in ga obsodilo na Starka je umrla naravne smrti Nekateri tukajšnji listi so s posebnim poudarkom in določenim namigovanjem pisali o okoliščinah, v katerih so 20 t. m. našli mrtvo 68-letno Roso Logarjevo na Istrski cesti 113. Po zdravniškim pregledu trupla je policija izpustila starkino hčer 43-letno Katarino, ki je bila v zvezi s tem pridržana. Katarina ne nosi nikaikšne odgovornosti za materino smrt, pač pa bo ovadena javnemu tožilstvu, ker je dopuščala, da je matj živela v tako žalostnih prilikah, .in se bo morala zaradi tega zagovarjati pred sodniki. agenti, mestne potovalne agencije državnih železnic, turistični uradi, agencije za rečno, jezersko in lagunsko plovbo, špedi-cijska podjetja, trgovci na drob-no in krošnjarji plačati pri registrskem uradu v pavšalu, ki se določi na osnovi skupnega prometa v letu 1950, kot ga je prijavil davkoplačevalec. Poedinci ali tvrdke, ki so po določilih tega ukaza dolžni plačati prometni davek pavšalno v obrokih, ki so sorazmerni s prometom, morajo predložiti najkasneje v februarju 1951 pristojnemu registrskemu uradu prijavo, v kateri je navesti kraj in vrsto podjetja ter skupen promet v letu 1950. Vsakodnevne objave prostovoljnih prispevkov za ((DIJAŠKO MATICO« so merilo visoke kulturne zavesti našega ljudstva. Važen dogodek v lovski kroniki Bazovice Skabec Lojze iz Bazovice je pred dnevi ujel v gozdu poleg vas} krasnega divjega mač. ka. ki je tehtal nič manj kot 6 kg ter meril od smrčka dc konca repa 115 cm Vest o tem zanimivem pler.u se je seveda hitro raznesla med prebivaL stvom Bazovice, kjer vedo le starejši vaščani povedati, da je lovska kronika v Bazov'ci zabeležila zadnji tak dogodejj že pred tridesetimi leti; takrat je namreč Franc Pirc ujel velikega divjega mačka. Od tedaj dalje je divji maček popolnoma izginil iz bazovskih gozdov. Razumljivo je, da so bazoviški lovef svečano proslavili ta dogodek; kot so nam povedali je bila prirejena velika lovska pojedina; pozabili pa smo vpra. šati če so ob te-j prilika pojedli tudi divjega mačka, ali pa so si privoščili kaj drugega.... Planinsko rajanje PDT V četrtek 1. marca priredi Planinsko društvo Trst od 20. ure dalje pri Subanu svoje običajno planinsko rajanje združeno s prosto zabavo in plesom. Člani, ki še niso dobili vabila, ga lahko dvignejo isti dan pri Subanu. TRŽAŠKA BORZA Zlati šterling 8900-9000, papirnati šterling 1700-1740, dolar 685-690, telegrafski dolar 690-693, švicarski frank 160-162, francoski frank 175-180. avstrijski šiling 23.25 23.75. URADNE OBJAVE Za lastnike zemljišč v Žavljah Občina obvešča zainteresirane, da je po zakonu 2359 in njegovih naslednjih dopolnilih od danes 25, t. m, na ogled na občini in, 15 dni po objavi v uradlnem listu pa na občinskem tehničnem uradu, seznam ponudbenih cen za razlastitev zemljišč, ki pridejo v poštev za dograditev industrijskega pristanišča v Zavljah. Tržaška občina obvešča, da bo 1. marca t. 1. ob 10. uri v sobi 202 prvega nadstropja občinske hiše petintrideseto žrebanje obveznic tržaškega posojila od leta 1916 v določeni meri načrta amortizacije. Izžrebane obveznice bodo izplačane 6 mesecev po izžrebanju pri občinski blagajni UL A. F. Nordio 11 v razmerju 60.— lir za vsakih 100.— neiz-mer.janih kron in v razmerju 1:1 za izmenjane. I RADIO m JUGOSL. CONE TRSTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) Nedelja 25. februarja 1951 8.00: Iz Leharjevih in Straussovih operet. 8.30; Kmetijska ura: Po vzornih kmetijah in zadrugah -razgovor s strunjanskim sadjarjem (slov.). 9.00: Glasbene slike. 9.30: Kmetijska ura (ital.). 10.00: Folklorna glasba. 11.15: Znani solisti pred mikrofonom. 11.45: Glasba po željah (slov.). 12.45: Poročila v ital. in slov. 13.15: Mladinske skladbe. 13.30: Pionirska ura: Domače pravljice (slov.). 14.00: Vesela ura (ital.). 14.45: Glasba po željah (ital.). 17.00: Oddaja za podeželje: Janko Kersnik: Kako je stari Molek tatu iskal (slušna igra); Reportaža: Kulturni življenje po naših vaseh (slov.). 18.30: Igra pianist Rubinstein. 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.). 19.15: Poročila v ital. in slov. 20.00: Večerni koncert. 20.45: Politični pregled (ital.) 21.00: Iz francoskega opernega sveta. 21.45: Ritmična glasba. 22.00: Soort (ital.). 22.15: Lahka in olesna glasba. 23.00: Zadnja poročila v ital. in slov. 23.15: Uspavanke. Ponedeljek 26. februarja 1951 12.00: Ludwig van Beethoven: Simfonija št. 1 v C-duru in uvertura «Egrr,ont». 12.30: Italijanske narodne pesmi, poje Bruno De-bracchi. 12.45: Poročila. 13.15: Igrajo klavirski virtuozi. 13.40: Dr. Mirko Rupel: Pogovori o jeziku. 14.00: Vaški kvintet. 17.30: Šport. 17.45: Igra orkester Gallo. 18.15: Operne uverture in fantazije. 19.00: Glasbena medigra. 19.15: Poročila v ital. in slov. 19.45. Simfonični plesi. 20.15: Zborovske pesmi slovenskih avtorjev. 20.45: Iz istrskega okrožja (slov.). 21.00: Iz simfoničnih del P. I. Čajkovskega. 22.00: Večerno branje: Šorli (slov.). 22.15: Lahka in plesna glasba. 23.00: Zadnja poročila. 23.15: Glasba za lahko noč RADIO TRST II. Nedelja 25. februarja 1951 8.00: Koledar in jutranja glasba. 8.15: Napoved časa in poročila. 8.30: Ponovitev komentarja o vojnem položaju na Koreji. 8.45: Vesela glasba. 9.00: Kmetijska oddaja. 9.30: Lahka glasba. 10.00: Prenos maše iz stolnice sv. Justa. 11.15: Ravel in Strauss. 11.30: Aktualnosti. 11.45: Tartini: Koncert za violino v D-molu. 12.00: Od melodije do melodije. 12.30: Valčki in polke. 12.45: Napoved časa in poročila. 13.00: Glasba po želji. 14.30: Fbpoldan v operi. 15.00: Danhne du Mau-rier: Rebeka - prva žena Drama v treh dejanjih nato: To, kar vsakdo tad posluša. 18.00: Plesna glasb? 18.30: Oddaja za najmlajše: Skopulja in cekini. 10.00: Srečanje1 z znanimi melodijami. 19.30: Liszt-Busoni: Španska rapsodija. 19.45: Napoved časa in poročila. 20.00- Odmevi iz operet. 20.30: Soortna kronika. 20.35: Pestra glasba. 21.00: Z domače knjižne police. 21.30: Arije iz slovanskih oper. 21.45: Lahka glasba. 22.00: Brrhms: Kon-ert št. 2 v Be-molu. 22.10: Dvorakovi slovanski plesi. 23.00: Z Lrhzriem in Straussom, 23.15: Napoved časa in poročila. 23.30: Polnočna glasba. 24.00: Zaključek oddaje. RADIO TRST >• Nedelja 25. februarja 1931 12.55: Koledar Antonetto. 13.00 Poročila. 13.25: Orkester lahke glasbe p.v. Franca Guerrinija. 14 40: Jazz. 15.00: Lahka glasba. 15.30: Pesmi. 15.55: Vremenske napovedi za ribiče 18.25: Plesi in pesmi. 18.55: Glasba filmov in revij. 19.40: Športna poročila. 20.00: Poročila. 20,35: Orkester Erika Wir,stona. 23.10: Poročila 23.20: Plesna glasba. Gledališče Verdi Danes ob 16. uri bo trtjjl predstava opere “Nuernbem mojstri pevci» Riharda "HfT1 ja z istimi pevci kot v P™* njih predstavah. Dirigira bert F. Denzler. Na redu W nenti reda «D». ■ . V torek bo zadnja | opere sNuernberški ' pevci«. Na redu abonenti ^ «C» za parter in lože ter «A» za galerije. = KINO Rosseiti. 14.30: »Beli boš živel«, Richard Linda Darnell. £xcelsior. «V vrtincu«, C«l*a ble, Vivien Leigh. - Dve » stavi ob 15.30 in 20.30. - G* 500 lir, parter 400. ...j? Nazionale. 14.30: «Lisica», fer Jones. Arcobaleno. 14.00: «Prva krii'2 Fenice. 14.30: «Sovražnik ™ ša», Stanio in Ollio. ,,i ti Filodrammatico. 14.30: «5*® ljubim«, Alida Valli. . oriii, Alabarda, 14.00: «Morski » y Armonia. 14.00: «Oko za o11 barvah. Jr Garibaldi. 13.30: «TolecfcW rt ljač«, John Carrolle, -tut ideale. 14,00: «Na zlatem Konj ^ Impero. 14.00: «Bastardi», ,ti(\ Morlay, Irasena DiUi*0’ Pierre Kerjen. m)- Kino ob morju. 14.30: lone, nja«. Pietro Germi, R- L are Italia. 14.00: »Ljubezen PrS-.iiiaiii ho«, Jeanne Crain, " Hakfen. nebMi Savona. 13.30: ((Rumeno ' R(p- Viale. 14.00: »Jetnik iz Ft”JaSs«. sa», Nelson Eddy, Hona M t Vlttorio Veneto. 13.30: «S»lrc orožju«, Claudette Colbem ^ Azzurro, 14.00: «Nebesa 13'w“ kajo«. »er Belvedere. 14.00: «Gospa J, jjj, melinu«, barvni film, B. o jp. Marconi. 14.00: «Velika nag Massimo. 14.00: «Cloveška 13 (jj. Novo Cine. 14.00: »Državna nosi«. . jk Odeon. 14.00: «Krvava zarja’1' ria Felix. „ Radio. 14.00: «2iva P0£2p Vittoria. 14.30: ((Upornik Venezia. «AIi Baba in 40 nikov«. itv(). Sv. Vid. 16.00: ((Ostrina brnv ROJSTVA. SMRTI IN P Dne 24. februarja 1951 9* j, v Trstu rodilo 8 otrok, » je 14, poroke pa so bile ■ @ Cerkvene poroke: ^ Antonio Longo in vof Anrza Colbasso, kaprol a*' ske Robert E. Dunne in 3 ((j. dinja Emma Dobrilla, mu ^ jec dr. Silvio Luzzatti ij> spodinja ‘ Margerita cz.th jtl študent Eric Edvvard S^rti knjigovodkinja Ondina “ -jj Umrli so: 46-Ietna Danieli; 66-letni Santo W £ 67-letna Katerina SkrlavaJ' h Antonini; 63-letni Marceli ^ del; 88-letni Giuseppe ,j--perle; 92-letna Caterirsa. ^ zier, por. Gherlandi; jr' jd Iris Fogorer, por. NarmO’.rj letna Maria Nardin; f-nisS’ Carmela Podesta, por-no; 75-Ietni Karel Skrl;„ ni Rodolfo Fischer; 71' «« Federico Mosc-or.-i; 62-letn jjj-mando Schsvarz; 83-ltena rija Marušič. MALI ii!iiiuiiiiiiiiiw,!" a\ oglM1 --------------------------- PRODAM nov električni fon ((PHILIPS«. - Pavlovič, ljana, Kolodvorska 18. KUPIM četrtinsko violin« °V jo izposodim proti nagradi*'' p Rozman, Ljubljana, ZrinsK^j^ __________________ PRVOVRSTNA MEDNA9 id' ZAVAROVALNICA išče 2*1 fir je za Goriško, proti dobrcjj Čilu. Naslov na upravi ADEX-i2tf11 10 MARCA bodo '*|f" rmo (Pola), ifuoil in Pcrec (Per ^ ,u»fjs Vpisovanje do 26. te m f pri «Adria-Express»^ Severo 5 b. tel. 29243- V borbi s smrtjo mora zno-no*t često položiti orožje V našem listu smo po, očali o malem Milošu Sempu iz Sv. Križa, ki ga e. mučUa takoimeno vana «modra bolez n». Por čn-li smo tudi, da se je zanj zavzel švicarski zdravn k ipe"i ilis>. ki ga je operiral Pr spelo je domov veselo sporr čilo da se je operacija posreč la. Toda.. ičo bi ne pilo komplikacij in kc bi bile te vrste operacije že tako pocoste, da bi zdravniki mogli računati z vsem, kur »e | LgTJ’ takim operacijam lahko Pri i druži Glasbena sola Glasbene Ma- Ni nam še točno znano, ka- v Trstu je mlada šola. ko se je razvijalo Miloševo sta- i Kljub temu se v popolni meri nje po operaciji; zvedeli smo zavedo, velikega pomena resne za sedaj le to, da je osem div in pravilne glasbene vzgoje, lipo operaciji. t. j. 22. t ni . m/d \ čenče navaja k učenju najraz- iiiiiiiiiiiiiiiiiiimtin Glasbena Matioa v Trstu kaže v letošnjem letu v svojem delovanju izredno živahnost in napredek. Zaradi resnosti svojega delovanja dobiva vedno večji ugled med slovenskimi prebivalci Tržaškega ozemlja. Prirejanje kvalitetnih koncertov Glasbene Matice zelo ugodno vpliva •na vzgojo občinstva, ki se teh koncertov v velikem številu udeležuje. Glavna naloga Glasbene Matice pa je brez dvoma vzgoja mladega glasbena naraščaja, ki naj bi bil sposoben v bodočnosti vzeti v svoje roke vodstvo celotnega našega glasbenega življenja na deželi in v mestu. Iz glasbene šole naj bi izšli glasbeniki vseh vrst, od izvajalcev do skladate- mmiMimiiiiiimiirriiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiH L javna produkcija Glasbene šole v Trstu deček, za kafer gn usodo je ta ko rekoč trepetal v s Sr Križ, umrl Baje mu ie kri zalila možgane. (Ko bomo zvedeli podrobnosti, bomo še poročrl j. Vsem nam je hudo po malem Milošu, vsi žalujemo z njecovi-mj starši in svojci. POPRAVEK V članku o Dragi Podbršček 31. t. m. je pomotoma izostalo ime pokojničinega brata Frar> ca- S tem popravljamo to pomoto. ličnejših instrumentov. Saj se v tej glasbeni šoli poučujejo klavir, violina, čelo, kontrabas, klarinet, trobenta in manj pomembni instrument harmonika. Za vse učence je obvezen študij teoretičnih predmetov kot so n. pr. teorija, solfeggio, harmonija m zborovo petje. Učenci višjih razredov pa obiskujejo tečaj za kompozicijo. Na I javni produkciji smo imeli priliko slišati učence večine profesorjev, ki poučujejo na glasbeni šoli. Nastopili so učenci prof. Vrabec Eme (klavir), Vrabca Ubalda (violina), dr. Demšarja Gojmirja (klavir), Pertota Milana (klavir), Maliča Stanka (klavir in violi-naj ter Sancina Belizarja (so-lopetje). Z deti bi bilo, da bi na prihodnjih produkcijah nastopili tudi učenci profesorjev za klarinet, čelo, kontrabas in trobento Prav tako bi bil razveseljiv nastop šolskega mladinskega zbora, kar bi prav gotovo poživilo program produkcije. Na produkciji je nastopilo pet učencev Vrabec Eme. Jankovič Nora (2. razred pripravnice) je zaigrala na klavir Tomčevo «Pastirček poje» tehnično dobrtr. Nato pa sta s Turkom Glavkom izvajala štiriroč-no Maykaparjev sAndante moderator,. Pri tej skladbi bi bilo želeti, da bi bila izvajana nekoliko skladnejše. Turk Glavko (2. r. prlp.), je dobro zaigral dve težji otroški skladbi P. Sinica in sicer uMiki plesen in uMiki je tepen«. Najboljša u-čenca proj. Vrabec Eme sta brez dvoma Buzis Ivan (1. r. nižje šole) in Milič Savina (1. r. n. š.). Prvi je doživeto in lepo zaigral Tomčevo «Babica pripoveduješ ter Mihelčievo ((Otrokova trma». Miličeva Sa- vina, ki kaže s svojim muzikalnim prednašanjem skladb precejšnji talent za muziko, pa je z uspehom predvajala Mirkovo «Romanco št. 1» in Kazinov o skladbo aAndanten. Iz oddelka za violino je nastopilo pet učencev Ubalda Vrabca. Med njimi skoraj ni mogoče razlikovati, kdo 'je boljši ak slabši. Tinta Darko, Valetič Marta, Zidarič Boris, Valetič Nevo in Sardoč Lucijan so začetniki na violini. Pri vseh lahko opazimo, da se borijo z začetnimi težavami. Za vse pa je značilno to, da uporabljajo lok in levo roko že dokaj pravilno, kar je znak temeljitega študija. Omeniti moramo le še to. da se morajo mladi učenci violine še in še truditi, da bo njih igranje into-načno čisto. Vsi omenjeni učenci so igrali Vrabčeve priredbe narodnih pesmi. Tinta Darko je zaigral pravilni uporabi prstne' tehnike, ker se odraža v jasnosti igranih tonov. Smeraldi Anica (2. r. p.), ki jo poznamo že iz prejšnjih produkcij, stalno napreduje. Odigrala je ritmično dobro in pa tudi dovolj muzikalno skladbo Saše Šantla «Dimnikar gre» in Bošnjakovičevo tiSumadinsko kolo«. Uršič Tatjana kaže naravni dar za muziko. Letos je prvič nastopila na javni produkciji, ter lepo odigrala tri Pavšičeve otroške skladbe za klavir: eSonček čez hribček gre«, uJaz pa pojdem«, in »Moj očka ima«. KoJarič Savica (2. r- p.) je dokaj dobro izvajala Škerjančevi skladbi »Rej« in «Otožnost». Znaten napredek je opaziti tudi pri Verk Marti (1. r. n. š.), ki je nastopila na tej produkciji s Tomčevo «Pesmico» in skladbo Rebi kova sOtrok jezdi na konjičku«. Najboljši učenec dr. Demšarja je pa gotovo Švara Boris. Na pamet je zaigral dva Chopinova preludija in Vilharjeve variacije na narodno pesem «Po jezeru«. Švara Boris obiskuje 3 razred nižje šole in kaže s svojo igro in prednašanjem izrazito nadarjenost. V njegovem nastopu smo zaslutili stremljenje mladega pianista, da skladbe posreduje občinstvu m čimbolj umetniški način, kar mu je tudi na mnogih mestih uspelo. Učenci Milana Pertota so se tudi dostojno predstavili številnemu občinstvu. Jagodic Darko (2. r. p.) lepo prednašal Pavčičevi skladbi «Umrla sirota« in «p0 jezeru«. Tudi Tre-biciaoi Marija (2. r. p.) ima mnogo smisla za glasbo, kar je bilo lahko spoznati iz izvajanja Pavšičeve skladbe «Kaj nam pa morejo« in Pahorjevega vAllegretta«. Lavrenčič Mira (2. r.p.) pa je precej dovršeno zaigrala tehnično težko skladbo Poldinija «Na konju«. Prašel Onorina (l. r. n. š. ) je z uspehom predvajala Mirkovo »Romanco« m Matičevo «Uspavanko«. Prav tako kot Praši jeva, je tudi Gerdol Maruška (1. r. n. š.) pakazala svoj talent za glasbo ob nežnem in doživetem izvajanju Ipavčeve "Pri zibeli» in pa Mallčeve "Male romance«. Malič Stanko se je predstavil kot pedagog za klavir in violino. Grgičeva Marija C1, r. p.) je zaigrala na violino Grečani. nov. "Valček«. Ludvik Luciana (2. r. p.) pa je zaigrala precej gladiko Cajkovskijevo «Moja mamica«. Kar smo rekli za u-čence Ubalda Vrabca, velja tudi za omenjena dva učenca violine. Viden napredek od Umskega leta sta dosegli Berce Vlasta (2. r. n. š.) in Berce Ljubica (4.r.n.š.). Prva je zaigrala Maličev almpromtu« in Cajlwv-skijev ((Valček«. Druga pa je izvajala Maličevo «Barkarolo« in Cajkovskijev ((Zvonček«. Tudi Skerlavaj Ada ;e °d lan- ; skega leta precej napredovala, j Dobro je odigrala Hartmanovo , «Uspavanko« in Pavčičev »Spo j min na prvi ples«. Kot edina solopevka je nastc- j pila na produkciji glasbene šo- I le sopranistka Berce Ljubica i Petje študira pri Belizarju Sancinu. Njen glas, ki je še šibek, se b0 z nadaljnjim študijem še razvil. Zdi se. da se bo razvi-' la v koloratumi sopran. Na produkčiji je Berce Ljubica zapela Pavšičevo pesem ((Vrabci in strašilo«. Tehnično in into-načno težko pesem je pevka zapela s Prečejšnjo gotovostjo in s primernim prednašanjem. Produkcija glasbene šole Glasbene Matice v Trstu je vsestransko uspela. Točke Programa so bile dobro pripravljene in na splošno tudi dobro izvajane. Poslušalcev je bil0 tudi dovolj, kar dokazuje, da se nosi starši in ljubitelji glasbe resnično zanimajo Za razvoj glasbene kulture in za vzgojo glasbenega naraščaja na Tržaškem ozemlju. BOŠTJANČIČ KAREL Izžrebane loterijske številke Bari 15 78 68 49 81 Cagliari 18 56 88 35 4 Firenze 55 88 5 78 83 Genova 29 45 19 30 78 Milano 77 50 40 13 82 Napoli 12 62 77 34 33 Palermo 38 70 81 72 90 Roma’ 1 33 31 6 36 Torino 88 82 76 17 87 Venezia 46 64 73 56 57 Izlet' v Planic0 pri čo. «ADK1 '.-b-At1*4 ob priliki smučarskih te: 11. MARCA. Skok) tf metrski skakalnici. ^ pp/ z avtobusom in si-'0' v avtobus odide iz Trst® boto 10. marca z-i"!raier vratek 11 - marca zN J Trst, Drugi avtobus °”utrp nedeljo 11 marca l\ $■ povratek 'stegs d-ne "“-s 1 :e c*- , Za izlet U. marca J jn* 1.400 lir. (vožnja, vst in značka) jf,; Prijave do vključno i)l- m. pri «Adria-Exprc-Fabio Severo 5 b, ,e Po dolgi in mučni brJeznj je 22 t, m. umrl ■ ■>■■■ \r ■ v Ivan Filipčič 2alostno vest naznanjamo po pogrebu otroci-torija, Josip, Ladislav, Albin, Ivan, Ema, Herman sinahe, zeti, vnuki in ostalo sorodstvo. ertC Družine F.ILIPCIC, BOLE irt Trst - Dutovlje 25. februarja 1951. Vik ter LUIGI SALV INI: ZIMZELEN IN ROŽMARIN izšL letos je v Rimu »Semipreverde e nm-0’! nieni 50 izbra-fcsnl 1 genskih modernih uvod LV' s£e.smf i.e Prestavil, je napisal gtsf*? zlYljenjepise ter bio-sraiske pripombe *<• — *5> Salvini. *ai se je še zelo mlad terirni zlastl l neka- bterato^vanAlm‘ jeziki in ko >““• S slovensko liri-kvamf.'*. Pričel podrobno u-nekai rje ?red vojno, ko je Teda fc! ?ivel v Ljubljani. W hA }UQi Akademska za-Bdala v njegovem pre- Vodu 7u.- pic Da nS °- scenske lirike. stiki s slovensko bili zgolj snio u„J~9®nega. naročenega, ^.t^i P° vojni, ročila JUibenega, naročenega, že tak fih Wl*° T ^.listih Zasledili njegova po-°. novih slovenskih eeprav go mu bile OBIITItllCA VOIKDVE smrti -JU"*- \ bo 8. obletnica ju-smrti našega primor* narodnega heroja Jan-pr«nria — Vojka. I^1*0 « bil in ©stane sim* borbe našega ljudstva za “lOgOv* svobodo in neodvisnost ■ • ‘ simbol našega upora bron vsem tistim, ki so nas *** in ki n35 hočejo zabiti ^ ■ Proti vsem tistim, ^tn kijoh vsem krvavim to mucemstvu brez* Junakov, ki so nje* ^ u *Sledu sledili, še veri* 5. *£f%'jo nase najosnovnej-toavice. Si,v spominu narodnega Vojka! jetlirt l v ^och re<&£ na razpola-3 srn*.J v lem so se razmeji'1* Pri ™*le na bolje in Sal-Htere ]1 knjlgi že navaja . e tLi* razmer°ma še zelo v Ham \ Prižujoča knjiga 2 Posvifn '’ da Je Salvi-Log. , et‘l slovenistiki še 1 djigo vYsY’ na koncu uvode- v še svoil j* a upanje' da bo . 'raj - le delo nadaljeval in h-- hto v Vesem° nas bo, v h « n^e§°vih nadaljnjih 4 po^očja slovenske 2 Hcl.L lahko napisali, da it^Ci; ,e- k°t ta njegova At:jari-.a sl°yensko poezije v S « J* ;. !e‘imo pa, da bi V^Unje knjig*. celo H dv,Je O, '* dov/Y 28 sv°i° zbirko 91] posrečen neslo v: Po?n2 rožmarin». Zim. Prava 12 Aškerčeve S. -.. de, kot znak upor- •loT’ Daj n,’mk0t znaR uP°r-v ehskPo- azon trdoživost *Ve,° krioLar°da' ki se zna HJ.obsto] , lh trenutkih za !lo-Inom n .d* upreti, z rož-žgipriska . .. Je Ponazoi »jA kme6P«no?t. naše pode-»e v • ln ž'vlje-'Hlipani 5 ne zaletavajo tih. valovi v silovitih V s Preleteli Salvinije. Jn dognali, katere V svoj izbor P'ae‘"‘ or« ’ —J — da Pri4enja s tis.? ri-I Je za nas v oznaki £>!£***« u.. > i.;,’skoro brez moderni« zad- pome- da ?* j! tako' pritegne ‘uvod, skorai podrobno V Sg °.T,Y,r.ai t>° strani. Ne v Nočemo seveda reči, da Selvi-r.i jega namena ni imel. Ce pogledamo, kako je se. stavljen izbor prevodov, tedaj vidimo, da ima Prešeren 20 prevodov (in še nekaj v življenjepisnem sestavku) Levstik 4, Stritar 1, Jenko 9, Gregorčič 6, Aškerc 9, Kette 5, Murn 5, Cankar 2, Zupančič 21, Gradnik 12, Sardenko 1, Golar 1, Mole 1, Galia 3, Majcen 1, Fr. Albrecht 1. Lovrenčič 3, Gruden 2, Seliškar 2, Jarc 1, Anton Vodnik 4, France Vodnik 1, Pogačnik 1, Tauferjeva 1, Kosovel 5, Klopčič 2, Vodušek 1, Fatur 1, Bor 2, Kajuh 1, Fr. Kosmač 2, Ne bi mogli reči, d& smo od Grad. nika naprej z izbiro imen in številom odbranih pesmi najbolj zadovoljni, vendar pri tem Salvini ja lahko opravičimo, ker je razvidno, da zlasti za novejšo dobo ni imel pri rokah dovolj gradiva. Ne bi bilo nemogoče, da bi se bil obrnil za pomoč na svoje znance ali prijatelje v Ljubljani, vendar jP mogoče še bolje, da je ostalo pri tem: tako je njegovo delo popolnoma samostojno, brez vplivov ali sugestij, ki bi mu jih v Italiji marsikdo nerazumevajoč zameril. Cim pričnemo citati prevode, moramo takoj ugotoviti, da SalviVii pač prevede na svoj jezik vsebino, oblika je pa več ali manj. zabrisana. In če lahko rečemo, da so se pre. vajalcu nekateri prevodi še dokaj dobro posrečili, pa moramo z žalostjo tudi ugotoviti, da se mu je pni prevajanju vrinila marsikatera netočnost in napaka. Za nas, ki smo vajeni slovenskih pesniških prevodov — od starogrških, preko Shakespeareja m Goet-teja do sodobnih pesnikov — kjer sta z vsebino prenesena v slovenščino tudi ritem in oblika, je romanski način prevajanja nekaj pomanjkljivega. Tako zaman iščemo v prevodu odrezavosti iz Zdravljice ki vtopi vse skrbi kar je prevedeno z e che annega ogni affanno ali pa da. rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak z ... ..... libero šara ognuno e il conjine vedra buoni vici/ni mogočih stvari na pr. v Prebujenju. V splošnem velja, da bi bili prevodi lahko boljši, zlasti tistih pesmi, ki jih je Salvini že objavil pred vojno v Liri-che slovene modeme in pri katerih je bil verjetno opozorjen na napake. Vendar pa štejemo Salvinijevo knjigo za visoko pozitivno — če že ne toliko zaradi prevodnega dela pa zaradi uvoda (in bogate bibliografije). Prepričani smo, da bo marsikateremu Italijanu vzbudila zanimanje za nadaljnje spoznavanje slovenskega naroda. In če je medsebojno poznanje eden od pogojev zs medsebojno sporazumevanje, tedaj lahko pre. rokujemo, da bo ta knjiga opravila važno nalogo, Salvi-niju Pa čestitamo in smo mu hvaležni. ro (|V) Naslovna stran Salvirujeve antologije slovenske poezije v italijanščini, ki je izšla januarja v Rimu. NEPOZNANO ŽIVLJENJE ZNANIH RIB EIJSEIITIDEL v Sovjetski zvezi? Knjiga, ki je izšla te dni (Založila Gregorčičeva založba, februar 1951; 160 strani) ima na-slsn: Tržaški ribji trg. Ta naslov nam ni všeč, zato ker je nejasen, preveč trgovski, tak-šen, kakršen je. Profesor Penko je mislil na tržaški vRibji trg«, knjiga hoče povedati o ribah, ki jih lahko vidimo in kupimo na tržaškem «Ribjem trgu», v tisti veliki stavbi na obrežju, ki diši Po freškmu in ki je polna srebra in šuma naših gospodinj in krika prodajalcev in štropotanja vode. Zal pa nas naslov zapelje malce vstran od te žive slike. Toda pustimo nasUrv. Okusno opremljena knjiga je tu in Veseli smo je, kakor smo ob malokaterem dogodku veseli! Tni. zato, ker je v nji intimno življenje šparov in škombrov! mušolov, jegulj in škampov-Morda bo kdo zakričal o absurdu, a nam je nadvse všeč poudariti, da je za nas knjiga o morju in podvodnem svetu bolj važna kakor kopica ko-njunktumih borb in vsakdanjih taktik in strategij. Važna Hi' uvoda, lahko L’ bi bilo mo-Nli °E>oriL ?n' Salvinijevi C tUdT ati; lahko bi na- \ Hi pri^1ar1slkatero naPa-velii da moramo veoi- ‘ti uY°d Pisan z hrt|T~ ko d. do Predmeta Zr,?f,Lza tuJca - z “hH z"hi?em- Ta uvod, H s“meznfhafskimi zapiski celn terature, pred-c*fnske p0f.,mal° rodovino sDloh° sloverilif in nek°Lko Sa|'. e zgodovine Llivt Podčrtan'61 it' ,fVojem »^11 C nismo niko- fc r-e a ,Preteklosni!hi,stikov z °teh vpiivov?rv.tu; l'iis|imoe-Umestno'rSp?> Prel'ra- ^i‘8° bralf i*13 t>*te k°gled* m* d0 »hirej d b®. Razumlji-Sr>ga, daa nam ie mno-tUj- soče • v“°rr» v *'*uva^ “■"•v.)«' s® Prikaže PRVI LEPI DNEVI Ob r r — SEDAJ JE TREBA POHITETI Z Z 0BVEZ0VANJEM VINSKE TRTE! lenja rib na našem morskem dnu, njih borbe za obstanek, njih ljubezni — in življenja ribiških ljudi, ki strežejo ribam po življenju? Tone Penko Pa je eden od tistih svojevrstnih ljudi, kateremu «za muhe ljudske ni mam, kot Gregorčičevemu Veselemu pastirju, in ki iščejo modrost bivanja in zdravo utripanje stvarstva v mogočnem elementu, ki je zarodil prvo protoplasmo, prvi živ organizem. To so stvarni, empirični ljudje, so pa hkrati ljudje obogateni s živim, drobnim li-rizmom in s prisrčno pesniško zamaknjenostjo. Zaradi tega je knjiga več kakor spoljudno - znanstveno kramljanje». Je vse to ,a je več kot to. Je album pisanih sličic, ki nam razkrivajo podmorske skrivnosti. Vsa umetnost pisatelja — naravoslovca pa je v tem, da ujame njegova kamera podvodni ritem zmeraj iz najbolj učinkovitih kotov. Pri tem ima njegovo oko izvrsten smisel za barvne učinke. Pri tem pa še povezuje ribe in njih barve, njih strasti in vrline z duhovitim komentarjem šega-vega modreca. To je knjiga, ki nas seznanja z nekaj več kot osemdesetimi ribami in školjkami, ki jih je najti na našem Ribjem trgu. Ker pa delo ni nikak suhoparen in dolgočasen leksikon o morski favni ,bi radi, da bi razdražilo našo mladino, Bi radi, da bi naši mladi ljudje bili ljubosumni na Toneta Penka, ki ve vse to o življenju v morju, medtem ko morje zanima nas le nekaj mesecev poleti, ko ga obiščemo v kopalnih hlačkah. Bi radi, da bi knjiga premotila kakega mladega filatelista pri zbiranju znamk; da di zvabila kakega mladega športnega navdušenca od no gometnih lestvic. Radi bi, da bi zbudila tudi pri nas mlade ljudi, ki bi, kakor drugod po svetu, bili ljubitelji naravoslovja, vneti raziskovalci svoje zemlje in svojega morja. Doba, ki jo živimo, je doba vojn, bomb in laži, — a je tudi doba preosnove ter iskanja nove organizacije življenja. V tem iskanju pa je ni trdnejše in lepše osnove za človeka, ki veruje v življenje, kot poznanje organskega sveta. In še nekaj. Ko govori o škomhrih, pravi Tone Penko: vMogoče bo kdo od mojstrov slovenske besede zmajal z glavo, ker govorim kar naprej o škomhrih, ko pa vendar uvajajo naše knjige ime skuša in lo-karda. Slovenci smo obmorski narod in imamo naše ribiče, toda ti ne poznajo ne skuš ne lo-kard, poznajo le škombre». Da. prav je tako. Morda se bomo sčasoma navadili na krajše in lepše slovensko ime za katero ribo, toda predvsem naj velja naša obmorsko-ribi-ška tradicija. Naj velja stoletna praksa naših ribičev, ki imajo nešteto tehničnih pristno sloven skih besed, čeprav so si morali izkristalizirati in ponositi tudi dober del benečanskih izrazov. Naša naloga je, da se lotimo teh vprašanj, da se jih lotimo prav mi ki smo iz ribiških hiš; in • do ne čakamo na učene leksikone. Ce bo torej kdo od naših srednješolcev šel vneto na pot spoznavanja morskega živalstva, potem bo knjiga prof. Penka dosegla svoj namen. Njemu pa predlagamo naj bi predaval o svoji knjigi ter o podvodnem svetu. zato ker se ne borno nikoli utrudili govoriti in poslušati o morju. Pa naj se temu ali onemu še tako otročje, zdi. O vonju po jodu in algah, o mrežah in ribah, o ribičih v čolnih in o kaporocolih v peščenem dnu. O lamparah v noči in o ribičih pod latniki na poštnih. O ribičih na poštnih, ki so zeleni balkoni nad modrim morjem. BORIS PAHOR Moji tovariši so me naprosili, naj napišem svoje vtise iz ZSSR. Prav tako me je neki moj ruski prijatelj ob odhodu iz Moskve zaprosil, nai nikdar ne napišem laži o ZSSR. S tem mislim, izpolnjujem obe želji Tu ne vom govoril o tovarnah, podzemeljski železnici, o-gromnih zgradbah, kakor se to navadno dogaja. Od časa carske Rusije je 'bil pri tem storjen velik korak naprej. Toda, da ni to tisto, kar smo mi pričakovali, bom najbolje povedal z besedami nekega našega pol-kovnika, ki je rekel; «Mi hočemo socializem in ne to«. Ali z besedami študenta Fadila Butu-roviča: «Veš. moj brat i oče priti sem. Risal sem mu, naj ne -pride, ker se bo razočaral«. Zakaj sta obg tako govorila bomo videli v teh nekaj sličicah. ki sem jih izpisal iz svojih zapiskov. * # * Čistilka v našem domu, Paša, je imela najprej 90, potem pa 270 rubljev mesečne plače. Plača majorja Fulusona je znašala okrog 5.500, da ne govorim o generalih. Ko so leta 1947 zamenjali denar, se je govorilo po Modkvi, da je pisatelj Fadje-jev zamenjal 1.600.000 rubljev. To ogromno nesorazmerje nam pove; če Paši zadostuje 270 rubljev, potem imajo ti drugi preveč. Ce pa je zanje dovolj, tedaj je za Pašo več kot premalo. Ko smo o tem govorili z našo učiteljico ruskega jezika V. A. Spiricinovo, nam je odgovorila; — Paša mora še prati perilo. * * * Najbolj nas je presenetilo-veli ko primerov kraje in prosjačenja, to tudii med invalidi. Ne vem, če so ibili to vojni invalidi, delovni ali So se poškolo-vali v pijanosti. Dejstvo je, da se predstavljajo za vojne invalide in s tem pokažejo svojo pravico do prosjačenja in te prisilijo, da jim ugodiš. Kako ie z vprašanjem invalidov v ŽSSR?... Število invali- Tovariš vojak! Ne vidiš voljnega invalida? — Vidim tovariš, vendar ni moja dolžnost, da storibim za vas. Država vam bo najbolje pomagala. On je pričel psovati in me izpustil. * # * Naš učitelj marksizma major Surajev je bil precej pazljiv in relativno umirjen človek. V predavanjih je n- pr. omenil tudi Jugoslavijo. Seveda z obvezno; «... hvaležnostjo veliki ZSSR«. Ne vem, zakaj so ga zamenjali. Prišel je neki mlad kapetan. V pričetku je bil malo vznemirjen, pozneje Pa je pričel streljati z; «velik j modri edini svetovni«, ko je imenoval Stalina in ZSSR. Š svinčnikom v raki smo pričakovali, da se bo pričelo predavanje in ura se je končala, vendar ®o mi Ie malo zapisali. Predavanju je prisostvoval naš «načaljnik» podpolkovnik Jeremejev. Po uri je prišel k men; in pripravljen na pohvalo, vprašal; — No, kaka je ugajalo predavanje našega novega predavatelja? — Slabo, sem odgovoril. On se je vznemiril; — Torej kako? — Tako. To je govor na pred-volivnem mitingu in ne predavanje na visoki šoli. To je propaganda. Mi ne potrebujemo propagande, mi sP hočemo učiti. * * * Jesen 1947. Imamo seminar o temi: ((Leninska teorija socialistične revolucije«. O delu te teme referira tov. Dovjak. Dolgo je premišljeval, če bi postavil, da se je pri nas izvršila socialistična revolucija. Vsi smo Ibili za to, da to postavi kljub temu, ker je že večkrat rekel, da je dov z beraško palico daje do- j socialistična ^revolucija zmagala volj verjetno sliko. Nekoliko' ‘v “ ’,c c r’ primerov: V bližini našega bivališča je cerkev neke verske sekte, ki je zelo obiskana v nekaterih dnevih, tako da se mora služba božja vršiti v nekaj zaporedikih od jutra do mraka. Na drugi strani ceste je Dem vojno-in-ženirske akademije V. V. Koi-biševa. Tu smo živeli in smo vsak dan gledali na številne berače, kako čakajo miloščine. Med' njimi so bili mladinci in tudi otroci. Ugotovili smo, da od časa do časa prihaja neka žena in od teh otrok pobere ves denar. To nas je zelo prizadelo. In smo to omenili nekaterim ruskim oficirjem. Odgovor nas je presenetil. — Pri nas je široka demokracija. Dovolj je dela vendar oni nočejo delati. Ce so norci, da jim dajo svoj zaslužek — Pa-žatujsta — naj ga dado! Na neki postaji jfe vstopil slepec v iTiOrnar&K uniformi. Vodil ga je civilist brez roke. Slepec je nosil «garmoško» in pel, civilist pa je pobiral dlenar. Rekli smo, da nima smisla to dovoljevati. «Pojasnili)) so nam Rusi na kratko; — Kljub temu so to vojni invalidi. Ni preveč ugodno vreči jih ven! Pomlad 1948. Prišli smo iz parka Sokoljuški. Pred parkom je trg in na njem je bilo več invalidov, ki so prosili miloščine. Dogovorili smo se, da ne bom0 dali nikomur nič, ker prvič nismo hoteli biti norci in «dati svoje plače«, drugič pa s tem ne bomo mogli pomagati pri rešitvi invalidskega vprašanja ZSSR. Ce bi ga mogli rešiti bj to storili zelo radi. Hoteli smo iti mimo. Vendar kakor nalašč me j^ najbližji invalid prijel za plašč; Bile sq tudi povsem drugačne stvari. 16. julija 1948 sem na pr. kupoval pipo med Puškin-stoo in Petrovkovsko ulico. Neki mlad pomorski kapitan se mi smeje z vidnimi simpatijami; — Jugoslovan? — Da. — Potujete v domovino? — Da. potujem. — Tito vam ng dbvoli, da bd bili še pri nas? — Se nasmeje, kot bi ne veroval v to, kar je rekel. — Ce bd šlo samo zaradi Tita, bi stvari bile drugačne kot so. Na poti pratj Petrovki se m; je pridružil, se obrnil na vse strani ih mi zašepetal: Potujte, potujte! Molodoi, ne dajte se. Pravijo, da pri vas ni demokracije! Pr, nas je ni... Bil sem v Jugoslaviji in opazoval volitve. Bil sem pri Titu. Velik človek in kakšna reprezentativna osebnost! Ali ta primer; S tramvajem se peljemo proti Trubnoj. Nek simpatičen starček nas opazuje, na kar sm0 se sdcer v Mo* skvi že navadili. — Oprostite kakšna je vaša uniforma? — Jugoslovanske armade. On široka odpre oči, obraz mu zažari in se razvleče v širok prijateljski nasmeh. V očeh Pa sta se mu pojavili dve veliki solzi. — Dragi prijatelji. Iz srca vas pozdravljam.... Ha — ha, Sedlaj ne morem več. Pogledlai sem tovariše. Ganjen sem. Ali so nas pozabili ti krasni ljudje? Sigurno nas niso-Kapetan A. MUMINAGIC UMRL Andrč JE Gide edino v ZSSR — Pri vas se> tudi druge stranke, katerih ne morete za-braniti, ukloniti njih voditeljev, ker bi to izzvalo odpor dela prebivalstva. — Dobro tov. major, ne boste trdili, da se piri vas del prebi- j valstva ni branil sovjetske ob- j J lasti. Vi ste po revoluciji vadili j ' državljansko vojno. Pri nas do tega ne more priti. Z oblasti je odšel voditelj ((demokratične stranke« — Grol — oporišče reakcije. Mi imamo oblast v rokah — in ljudstvo za seboj. To je glavno, mi smo izvršili revolucijo prot; tistim, ki so se upirali. — Zakaj hočete tako ognjevito trditi, da je pri vas izvršena socialistična revolucija. Vi iboste do tega prišli, venčtar malo počakajte, (dokler ne da na to «Pravda» svoj blagoslov). Prekinil je diskusijo. Vsi so odlšli. Ostala sva sama* Bil sem nerazpoložen. — No kaj je tovariš Mumina-gič, Vi ste nezadovoljni z našimi zaključki? — Da, z vašim zaključkom. — Zakaj? In je znova pričal s citati. — Dobro tov. major. Tu je manifest komunistične partije. Glejlte, kaj piše o nalogah komunistične revolucije: progresivni davek, konfiskacija premoženja emigrantov in upornikov. centralizacija kreditov države, prevoznega sistema, graditev tovarn, obvezno delo za vse... itd. Kaj nismo vsega tega izvedli pri nas? Ni zato. da bi hoteli, da smo izvršili socialistično revolucijo, temveč smo jo izvršili. — Ne. Vi rešujete naloge socialistične revolucije, vendlar revolucije niste izvršili. Povejte to tovarišem. V noči med 19. in 20. februarjem je v Parizu ugasnilo življenje enega izmed tistih ljudi, kj so kot redko kdo drugi vznemirjali duhove od zahoda do vzhoda. Človek, ki so si ga lastili sedaj katoličani sedaj komunisti. ki pa je zopet vse razočaral To ie bij francoski pisatelj Andre Gide, čigar ime je že davno šlo preko meja njegove domovine. Tudi Slovenci smo ga spoznali že nekako pred dvajsetimi leti in pozneje. In značilno za njegovo osebnost je dejstvo, da ga je prevedenega izdala najprej katoliška založba («Oz- i./' c- • r cr *■ Andre Gide ka vrata»), a kot zanikanje te knjige so pozneje rzšle »Vati kanske ječe«. Vendar polarnost Gidovega značaja v tem še ni zajeta. O njem, bodo še mnoge razprave in m dvoma, da bodo sodbe o njem tudi ostre, neugodne. Poudarjali bodo o njem. da je vedno stremel da se je vedno oklepal resničnosti. Pn tem se bodo pa nujno drugi vpraševali, ali je zaradi subjektivnega gona po resničnosti dovoljeno oddaljevati se od objektivne resnice. Kajti kakor je mogoče Gida hvaliti in ga povzdigovan, tako je mogoče na njem vse grajati. Gidova privrženost resničnosti je bila obenem privrženost njegovi lastni osebnosti. V svojem dolgem življenju, polnem metamorfoz, je Gide zase ne-odjenljivo zahteval pravico, da [D lo V zadnji kitici so Pa vrstice dokaj dni naj živi vsak, kar je nas dobrih ljudi prevedene s štirimi vrsticami: lunghi giorni viva ognuno di noi viva; noi siam gente dabbene! Priznati pa moramo, da pri marsikateri pesmi čutimo dih originala; (poleg drugih zla. siti pri 2upawčiču — Z vlakom, Duma — dasi je prav pri Zupančiču tud« nekaj skoraj ne- zato, ker je taka knjiga dobljena bitka. Dobljena lritka Pa zato, ker je konkretizacija tiste obmorske zavesti, ki je, nerazčiščena in zaupana samO trdoživi vztrajnosti sili našega ribiškega življa, premagala stoletja. Ali ni smrten greh, da beremo v znanih potopisih in romanih čudovite opise o ribah, meduzah, polipih in morskih zvezdah — in se ne domislimo svojega brega, peska, kamnov 27. januarja 1951. je poteklo 50 let, kar je umrl veliki mojster italijanske opere Giuseppe Verdi. Melodije njegovih’ oper srečuješ v kavarnah, na vrtiljakih, na lajnah siromašnih slepcev, otroci jih žvižgajo po cesti, skratka, srečaš jih povsod. Vse to pa Verdiju ne zmanjšuje cene, temveč je le dokaz pravega ljudskega umetnika in bogastva, ki ga je svetu zapustil. Verdijevi operni junaki so vse do «Falstaffa» tragične o-sebe, ki jim je s svojo genialno ustvarjalno silo daj tako močno izrazno moč, da poslušalca resnično pretresejo. Zelo priljubljen motiv je bilo Verdiju tragično žrtvovanje Žene za ljubezen svojega moža ali ljubimca, Leonora v »Trubadurju« je izrazit primer nebrzdane ljubezni, ki slepo drvi preko vseh ovir v neogibno pogubo. V tem Leonora sliči strastno zanesenim Shakespearovim junakom, kakor tudi Gilda v «Rigolettu», Aida v istoimenski operi in Desde-mona v «Othel]u». Njegova Violetta pa je naslikana s čudovito ljubeznijo ter je Verdi dobro poudaril obdobje časa: pravico srca proti predsodkom družbe, zaradi katerih mora Violetta žrtvovati svojo veliko ljubezen do Alfreda. Verdijevo delo je resnična umetnost, ki človeka vedno na novo dvigne in oplodi. Verdijev operni prvenec je bil «Oberto, conte di San Ba nifacio«. Opera je bila uprizorjena prvič leta 1839 v milanski Scali. Z njo ni dosege omembe vrednega uspeha. Leta 1843 je bila premiere «Na-bucca«. Uspeh je bil dovolj dober, vendar slave mu ne bi prinesel, če bd z njim zaključil svoje delo. Libreti obeh oper in tudi kasnejše «1 Lombardi« so bili skrajno slabi, muzikalno pa kažejo te tri o-pere kasnejšega Verdija še v zač-tnem stanju. Desiravno imajo dovolj dramatičnega akcenta in polno blestečih me- in alg? da se ne domislimo živ-1 lodij, najdeš v njih še mnogo banalnosti. Leta 1845 seže Verdi prvič po snoveh nemškega dramatika Schillerja: «Gio- vana d’Arco» (Devica Orleanska) mu docela propade, verjetno zaradi tekstovne primitivnosti. Nesrečna doba, ki je sledila z ((Macbethom« in drugo opčro po Schillerju ((Razbojniki«, kmaiu mine, kajti tretja opeia iz Schillerjevega zaklada «Louisa Miller« (Ko-varstvo in ljubezen) uspe leta 1852 tudi v Parizu. V tej operi se kaže prva Verdijeva preusmeritev in odklon od stremljenja P° zunanjih efektih. Mladostna doba Verdija se zaključi z oper0 «Stdffelio», ki zopet trpi na slabem libretu. Do danes je v glavnem ostal znarv edinole septet v g-molu iz prvega finala, v zreli moški dobi se Verdiju zvrste kar tri opere, ki mojstru zajamčijo nesmr-nost: «Rigolet- to», ((Trubadur« in «La Tra-viata«. Dela kažejo Verdija na višku ustvarjanja, muzikalna sila in dramatičnost ostaneta sočni do danes. Čeprav Verdi tudi v .tej dobi še ni bil posebno izbirčen in se še vedno brezskrbno oprijema motivov, ki so se mu zdeli odrsko učinkoviti, docela odstopi od banalnosti in ga zunanji efekti notranje več ne zadovoljujejo. Niti iznajdljivosti se ne pretrga, vsaka arija, vsak zbor prinese novo presenečenje. «Ples v maskah« in «Moč usode« pomenita nov odklon Verdija od trivialnosti, mojster sc v svojem umetniškem ustvarjanju duševno poglobi v delo. ki postaja čim dalje bolj skrbno, dramatičnost zavzema vedho višjo stopnjo ln izpeljava posameznih del traja že daljšo dobo. Ze se opazi nemški vpliv, mnogo bolj kot francoski, tudi že v letu 1856 komponiranem «Simonu Boc-canegri«. V umetniškem vzponu nastopi nov preokret, ki je skoraj neverjeten. «Aida», ki jo je naročil egiptovski podkralj za priliko otvoritve Sueškega prekop® (prva izvedba leta 1872 v Operi v Kairu), je Verdijeva popolna umetnina. Partitura kaže temeljito obdelavo in največjo skrbnost v izpe-, Ijavi. Ob melanholiji, ki preveva opero, ni zaznati niti za hi/p monotonosti, marveč se ope ra dviga do grandioznih momentov, ki dosežejo višek v velikem duetu med Aido in Radamesom v tretjem dejanju. Sijaj slavnostnega finala kljub pompoznosti ne postane vulgaren in drži poslušalca v napetosti, ki raste vse do ganljivega predsmrtnega dueta nesrečnih zaljubljencev. Vpliv Wagnerja je očiten, vendar v dobrem smislu. Verdiju prirojena muzikalna linija s tem ni bila zlomljena, ampak ie pridobila na širini. Po «Aidi« stopa šestdesetletni mojster smelo naprej in na začudenje kritikov, ki vne-prej zmajujejo z glavami, komponira «Requiem» in z njim ustvari muzikalni biser, s katerim doseže morda višek svojega ustvarjanja. Starajočemu se geniju ostanejo ustvarjalne sile zveste. Porodi se «Othello», mojstrovo sijajno delo, ki ga je ustvaril ob sodelovanju komponista in libretista Arriga Boita. Forma opere je še bližja Wa-gnerjtu, recitativ postane enakovreden ariji, orkester, ki sicer ni tako močno simfonično obravnavan kakor Wagr»erjev, ima polno najpestrejših muzikalnih domislekov. Verdijeva popolnost izzveni v njegovem zadnjem delu ((Falstaffu«. Devetinsedemdesetletni starček, ki se po daljšem ustvarjalnem odmoru znova vadi v kontrapunktu in dela teoretične naloge, sedaj napiše edino vedro delo. in. izpove v njem svoj življenjski credio: «Svet Je predpustni oder«. Giuseppe Verdi je bil polnokrven umetnik, ki mu je glasbeni navdih vrel iz polnega. V svojem delu je našel samega sobig in si ustvaril ču- $(teU riovito umetniško pot, kakršno zgodovina pozna morda edino še v osebnosti Richarda Wag-nerja. Umrl je 27. januarja 1901 v Milanu. Z njim je legel v grob zadnji muzikalni genij XIX. stoletja. Pri Slovencih ima Verdi častno mesto med opernimi skladatelji. Saj je bilo Verdijevih večerov v slovenski operi do danes nič manj nego 716! Največ predstav so doživele opere ((Trubadur«. «Rigo-letto« in «Traviata». Se v letošnji sezoni bo uprizorjena po 12 letnem premoru opera «Falstaff», ki bo Verdijev repertoar pri Slovencih še obogatila. Prva Verdijeva opera, ki je bila izvajana v Ljubljani, je bila ((Trubadur« leta 1895, torej šest let pred mojstrovo smrtjo. Izmed zasedb izpred 30 let navajam nekaj najbolj značilnih: Leta 1921 so peli «Ri-goletta« tile pevci: Vojvodo Drvota, Rigoletta Levar, Gil-do Lovšetova, Sparafučila Zupan, Monterona Terčič. Dirigiral je Anton Neffat, režiser je bil Trbuhovič. Zal, trije glavni nosilci predstave niso več med nami; Neffat, Levar. Drvota. Leta 1922 je bil «Trubadur» zaseden pri nas večinoma s tujimi pevci: Grof Luna je bil Romanovski, Leonora Lovšetova, Azucena Rewiczeva, Manrico Sovilski in Drvota. Dirigiral je Neffat, režiral F. Bučar. Kot Azucena je v TRUBADUR RIGOLETTO ERN ANI TRAVIATA PLES V MASKAH AIDA OTHELLO MOC USODE FALSTAFF sezoni nastopala tudi Thierry Kavčnikova in Sterkova. Naslednje leto so peli v «Rigo-lettu« vojvodo Kovač, Rijavec ir» dr. Nasta. Rigoletta je pel Balaban, Gildo Vesel Polla, Sparafucila Zathey in Monterona Pugelj. V isti sezoni so nastopali v «Aidi» Pugej, Sfi-ligojeva, Zikova. Šimenc, Levar in Ovejič. V lepem spominu hranimo prvake, ki so peli: Batetta kot Monterona, Dr. Adrijana kot vojvodo Mantuanskega, in v isti vlogi Svetozarja Banovca, Roberta Primožiča, Kovača kot Alfreda, Knittla kot Manrica in Janka kot Montana v Othellu, dalje Lovšetov« in še mnogo slovenskih umetnikov, ki so .z velikim uspehom in ljubeznijo peli večer za večerom melodije nesmrtnega Verdija. V «Ernaniju» so nastopali: Robert Primožič, Josip Križaj. Majdičeva in Marčec. Pri prvi izvedbi opere «Moč usode« leta 1930 so peli: Zupan. Jura-ničeva. Grba, Marčec, Rumpel, Janko, Kogejeva. Dirigiral je Anton Neffat, režiral pa Mirko Polič. Prva izvedba «Fal-staffa« je bila v Ljubljani šele leta 1939. Peli so Primožič, Janko. Banovec, Marčev, Sancin, Zupan, Vidalijeva, Ribičeva, Kogejeva in Poličeva Režiral je Mirko Polič, dirigiJ ral A. Neffat. tej E. R. 18. januar 1895 158 19. november 1896 145 28. januar 1897 13 29. oktober 1897 234 26. november 1897 41 29. september 1898 96 6. oktober 1903 18 30. oktober 1930 6 22. april 1939 5 V 56 letih je ljubljanska Opera odigrala 716 predstav Verdijevih del. si postavlja svobodne odločitve. In to ne enkrat za vselej, temveč od časa do časa. kakor so pač v nijem dozorevala nova spoznanja. Pri tem se je vedno pokazal dovolj pripravljen, da zgradi v sebi nekaj novega in prepusti staro propasti. Sam meščan, po očetu potomec pro. testantskih kmetov iz Langue-doka, po materi pa potomec katoliških normanskih meščanov, se je imel za popotnilcat «Kje hočete, da naj se zakore-ninim?i> Leta 1291. je izšla njegova prva knjiga «Les Cahiers d’Andre Walter». Sam je dejal, da so v knjigi vsi njegovi dvomi in duševni boji, vse njegove Olodnje in isktmja, zlasti pa vsa njegova ljubezen. Potem so prišle sPaludesu, eVlmmo-ratiste«, «Leis Faux-Monna-yeurs», «Si le protin ne meurt», r.UEcole des Femmess, «The-see»; to pa je le del vsega njegovega dela. Leta 1947 mu je Švedska akademija podelila Nobelovo nagrado za književnost z utemeljitvijo: za njegove globoke in umetniške ustvaritve, v katerih kaže človeške razmere in probleme z odkrito resnicoljubnostjo in psihološka tankočutnostjo. Pri človeških razmerah in problemih gre pri Gidu pravzaprav vedno za njegove izkušnje, kajti vse njegovo dela je vendarle ena sama avtobiografija. In čeprav se ves razgalja, se to vendar godi pod budnim nadzorstvom. Gide, ki je o mladosti nosiš v žepu Novi testament da ga je lahko ob vsaki priložnosti čital, je poznejg postal komunist. Povgbili sn gg tudi v Rusijo, O svojem, bivanju v Rusiji je napisal knjigo («Povratek iz ZSSRi), zaradi katere so era, smrtno zasovražili vsi, ki so ga tedaj imeli za asvojegas. Gide se je vrnil iz Rusije razočaran ln namesto hvalnice Sovjetski zvezi je napisal uničujočo obsodbo. Dejal je, da ne verjame, da bi bil še kjerkoli na svetu človeški duh bolj zasužnjen in pod hujšim pritiskom in terorjem kot v Sovjetski zvezi. Reakcija je njegovo knjigo sprejela s pravim zmagoslavjem. Na mah so bile pozabljene prejšnje Gidove pretvorbe, slavili so ga kot svobodnega duha, ki se ne pusti vkovati. Na splošno je bil učinek njegova knjige oziroma njegovega ravnanja silen: ne da Mh je mogoče mnogo potegnil za seboj, vendar se ne more zanikati, da je tudi v tistih, ki so ga prekleli, ostal grenak občutek. Kajti Gidove metamorfoze vendar niso imele ničesar skupnega s kakim obračanjem plašča po vetru. Gide namreč le ni bil neki kdorkoli. Prišla so pa tudi letd, ki so zahtevala od vsakogar, tudi v Franciji, preizkušnje. Gide te preizkušnje — namreč med nemško okupacijo — ni najbolje prestal; ne le kot anti-hitlerjanec, ampak niti ne kot Francoz. Očitki na ta račun mu niso ostali prihranjeni, in še zlasti ne prav takrat, ko so na Švedskem sklenili, da mu po-dele Nobelovo nagrado. (Ako bi na Švedskem bila nemška okupacija in proti njej odporniško gibanje v Franciji, tedaj bi mogoče nekatere stvari drugače razumeli in Gide bi ndjbrž ne dobil Nobelove nagrade, vsaj že leta 1947. ne, pa čeprav nihče ne dvomi, da teža njegovega zgolj literarnega dela taikq priznanje zasluži, Ker Pa spomin na življenje ljudi kmalu zamre, ostanejo pa le še njihova dela, bo tudi Gide žive% naprej v svojih delih, ko bodo njegove življenjske zmote že davno pozabljene. ro IZŠLI SO PRVA LETOŠNJA ŠTEVILKA LETOŠNJIH ((RAZGLEDOV«, E-DINE SLOVENSKE LITERARNE REVIJE PRI NAS JE ZELO PESTRA. NAJTI BI JO MORALI V VSAKI SLOVENSKI HISI! ■ r T ji. £ « DEVINSKO - NADREZINSKA OBČINA ob najzanadneiši slovenski in slovanski zanadni obali Koliko nas je Naša občina meri 4395 ha in zajema severozahodni del Svobodnega Tržaškega ozemlja med Sv. Križem in zgoniško občino, jugoslovansko mejo in morjem, od Medje vasi do Sti* vana. Povprečna nadmorska višina je 150 do 200 m. Površina pada od Trnovice proti Devinu in Stivanu, med kate. rima se med Medjo vasjo in Cerovljami dviga Grmada (323 m). V naši občini je 317 ha (7,2 odst.) orne zemlje, 1615 ha (36,7 odst.) pašnikov in senožeti, 680 ha (15,4 cdst.) zapuščene zemlje in 183 ha (4,18 odst.) neplodne zemlje. V r.a-brežinski občini živi 4632 duš, med njimi 3450 ali 74 odst. Slovencev in 1182 ali 26 odst. Italijanov. Poleg teh je še o-koli 600 priseljencev..Na km2 živi nad 100 ljudi. V naši občini so naslednje vasi: Cerovlje, 38 hiš, Devin 81 Mavhinje 53, Medja vas 21, Nabrežina 373, Praprot 29, Prečnik 27. Sesljan 76, Slivr.o 24, SemFolaj 44. Stlvan 28. Trnovica 14, Vižovlje 17. Vasi v notranjosti občine sestavljajo male kmetije, na. vezane bolj ali manj na zaslužek drugod. Zelo malo je samostojnih kmečkih domov, mogoče vsaki deseti. Ni velikih zemljiških posestev, razen onega devinskih gospodov, ir. še ti imajo tudi večino zemljišča okrog Tržiča v Italiji. To razmerje je bilo pred pol stoleUa in prej malo drugačno. Od tedaj se je gospodsr-sko-politični pomen kmetije krčil. Ta pojav si moramo razlagat; z gospodarskim in industrijskim razmahom Trsta, in deloma tudi Tržiča, ki sta izvabljala mladino Iz naših in ostalih vasi in ji nudila boljše Življenjske prilike. Kmečki živelj je v razvoju zaostajal, de- lovni učinek je bil vedno bolj skromen, zemlje, je opešala in menjala gospodarja. Sedanje stanje je razen tega tudi posledica prve in druge svetovne vojne. Govoriti o po sebnostih našega kmetijstva bi bilo odveč, ker je enako v ostalih kraških vaseh. Moramo pa poudariti, da vse preveč gojijo nekatere poljske kulture (žito, fižol), ki jim tla in podnebje ne prijata in zato ne nesejo. Zamenjati bi jih morali s krmskimi rastlinami, s katerimi bi pospeševali živinorejo. Vinska trta je med najstarejšimi kulturami in ims že svojo dvatisočletno zgodovino. Rimljani so jo gojili med1 De , vinom in Prosekom in so vi. ( soko cenili «Puccinium» kakor i so imenovali tukajšnje vino in ! so mu tudj pripisovali zdravil-1 no moč, češ da daljša življe-1 nje. Ne vemo, če so tudi naše j stare grče, ki jih je razmeroma dosti, tega mnenja. Od konca prejšnjega stcietja do prve svetovne vojne je bil vinski pridelek večji od sedanjega. Sama Nabrežina je imela več vina (okrog 1200 do 1400 hi danes okrog 400), kot vsa sedanja občina (1000 hi). Sadjarstvo je skoraj ' popolnoma propadlo, tako da o njem skoro ne moremo govoriti. Danes je v naši občini 347 glav govej? živine 180 konj, 252 drobnice in 221 prašičev To število je skromno in je nižje od prejšnjih let. Živina je lepša od nekdanje, čeprav ni po kakovosti najboljša. Tu so vprašanja pasme, odgoje, u. reditve hlevov, gnojnico ih jam itd. Za ta izboljšanja bi se morala razen kmetov smotrno zavzemati tudi upravna oblast. Kljub temu, da je naša zemlja skopa, so vendar njeni pridelki izbrani in predstavljajo lepo vrednost. Naš kmet potrebuje materialne in moralne pomoči, da bo lahko še več in boljše proizvajal. Nekaj težav naših vasi Kmeta tarejo številna vprašanja. Dotaknimo s« le najvažnejših. Tu je prilagoditev gospodarstva novim državno-političnim prilikam. Vprašanje je- tudi v tem, kateri kmetijski veji bi odstopili prvo mesto in katera bi morda lahkp odpadla. Pri sedanji razdelitvi na poljedelstvo, vinarstvo, ži. vinorejo in sadjarstvo, so tudi vprašanja delovne moči. skupnih nakupov potrebščin ir, pro. tri tvrdke: Jug, Rimski kamnolom (Cava Romana) in družba Scalmaninl pri Sv. Križu. Te tvrdke »o pozneje nar«sle na 20 velikih in nekaj malih. Z njimi je raslo tudi število zaposlenih delavcev. Ob največjem razmahu je bilo ob koncu prejšnjega stoletja zaposlenih okrog 3000 kamnosekov. Njih delovni pogoji so bi. li težki in so delali brez d-elov. ne pogodbe po 12 ur na dan. .iX.-sj.if SKLADI MARMORJA V ENEM IZMED NABREZINSKIH KAMNOLOMOV daje pridelkov. Govejo živino bo treba zavarovati. Neurejena je zadeva katastre. Tudi vprašanje jusarstva čaka rešitve. Naše ozemlje je prepredeno Z električnimi vodi, vendar je v Medji vasi, Cerovljah in Mavhinjah na mizi še vedno petrolejka. Potrebni so kmetij, akii tečaji, kjer bi vzgajali strokovno našo mladino v svojem materinem jeziku. Dvakrat je tod divjala voj-r.a, drugič hujše od prve. Človek se čudi, da je ljudstvo ohranilo toliko življenjske mo. č , posebno ono iz Mavhinj, Vi. Žovelj, Cerovelj in Medje vasi. ki je šlo skozi ognjeni fašistični krst. Vendar oolašajo z obnovo in odlagajo s poravnavo vojne škode iz neznanih vzrokov. Kdo naj rešuje ta ir, druga vprašanja, če ne prizadeti kmetje? Vendar 30 prav tako številna vprašanja, ki zahtevajo rešitev od oblasti. Kmetje se morajo zavedat:, da so še možnosti za razvoj kmetijstva. Teh ne bo mogel ustvariti vsakdo sam, ločeno od ostalih, temveč le s svojo strokovno organizacijo, ki naj združi interese posameznika in interese skupnosti. Ta resnica naj bi zmajala vse tukajšnje kmete, brez razlike na politčno mišljenje ali mo. goče na njih trenutno povoljno gospodarsko stanje, ki se lahko vsak trenutek spremv.nl. Ta organizacija že obstoji v Kmečki zvezi, ki je dokazala upravičenost svojegs obstoja in po-posnen.) za kmečki stan. Maš kamen -naš nekdanji kruh Starejši rod se rad spominja nekdanje cvetoče kamnoseškp industrije. Iz nabrežmsk h kamnolomov je šel surov m ob. delan siv kraški marmor daleč po svetu. Zapuščeni rimski kamnolom so baje izkoriščali še v 15. stoletju. V drugi po. lovici prejšnjega stoletja je ta že skoraj pozabljena industrijo po dolgotrajnem mrtvilu spet oživela. Pričele so obratovati Fašizem ni prizanesel niti kamnu. Zatrl je tam vir kruha skoro 100 odst., razgnal nabre-žinske kamenarje na vse vetrove in tako ohromil gospodarsko življenje Nabrežine in okoliških vasi, ki so bile navezane na to industrijo. Novi rod se je moral posvetiti drugim poklicem in išče svoj kruh v Trstu, Tržiču in drugod. Nabrežinski kamnolomi so danes podobni odprtim grobni, ca m m ob njih že davno pripravljeno kamenje sliči nagrobnim spomenikom. V podjetjih Orlatto, Rlmaiki kamnolom, Montecatini, Marangon, Pizzul SMAT in drugih manj. ših je zaposlenih okrog 160 delavcev brez jamstva na daljšo zaposlitev. Vse visi od danes na jutri. Gospodarstvo ima svoje za- jjf ! kulturnorprosvetnega življenja po naših vaseh. Pevsko društvo «Ladja» v Devinu, pevski zbor «Nzbrežina» v Nabrežini, ki so ga poznali daleč Preko Slovenskega Primorja, Ljudski oder v Sempolaju in aktivnost Mavhinj, so orale plodne braz-zde dramski in glasbeni kulturi. lepi govorici, narodni zavesti in ponosu. Naj omenimo nekatere zaslužne delavce nc kultumo-prcisvetaem polju. V Mavhinjah je deloval pok. uči-telj Koren, njemu je sledil še živeči učitelj Skof. Devinčani imajo še v spominu učitelja-sklaaatelja Volariča, agilnega domačina Pecikarja, Plesove, Kocmana iz Stivana ir, druge. Duša pevskega zbora v Nabrežini je bil pok. učitelj Tan.ce. Za knjižnjično in dramsko delovanje v Nabrežini gre zasluga Pertotu Lambertu in pok. Helerju. Ti in drugi so se žrtvovali Za NABREZJMSKA OBČINSKA HISA Frankovuj m Okretičev mlin. ostane v Nabrežini samo še 25 obrtnikov, od teh 6 čevljarjev, 2 krojača, 2 kovača, 3 mehaniki, 2 mizarja. 3 peki, en slaščičar, 2 mesarja in 4 brivci. Od 53 trgovin je 15 trgovin z jestvinami, 13 kramarij in 6 manufakturnih. trgovin. Trgovina Trčon v Nabrežini preskrbuje občane z železnino, gradbenim materialom in posodo. Druga trguje z vinom v Sesljanu. Pri trgovini nastaja zopet težko poglavje visokih in vedno višjih cen, s katerimi so dohodki v stalnem nazkrižju. Sem spada tudi gostinstvo ;n tujski promet. 42 gostiln služi domači potrebi, majhne izjeme so le v Stivanu, Devinu in zlasti v Sesljanu. Sesljan ima vse pogoje za tujski promet in pri tem že svojo tradicijo. Uprava-devinskih knezov Thurn-Taxis je ob koncu prejšnjega stoletja privabila v dva hotela na ro-martičn sesljanski obali goste iz raznih delov Evrope. Danes se za to letoviščarsko točko živo zanima italijanski kapital, kateremu je ta kos naše zemlje posebno pri srcu. Ker nima Trst dovolj zaledja »e je pojavila posebno okrog Sesljana potreba po udobnih gostinskih obratih in poleg dobrih cest bi bili tu potrebni vsaj ponekod primerni nasadi, elektrika, vo. dovod itd. Tudi naši gostilničarji bi najbrž radi razširili svoje obrate, a niso kot Slovenci pri ustanovi za turizem v seznamu izvoljenih. Vprašanje tujskega prometa bi morala občinska uprava skrbno proučiti in rešiti v korist domačega življa. Ribištvo odprli prye redne osnovne šole s poklicnim slovenskim učiteljstvom (Devin, Nabrežina, Mav. hiinje, Sempolaj). Ljudstvo in učiteljstvo je jemalo šolski pouk, zelo resno, ker je razumelo njegov pomen in važnost. Ob koncu prejšnjega stoletja so zaradi rastoče kamnoseške industrije ustanovili obrtno šolo v Nabrežini. Kakšno j’e bilo naše šolstvo do prve svetovne vojne, naj govori starejši rod, kaj je iz njih napravil dvig kulturne ravni v naših vaseh. Posebej omenjamo na. brežinskega pesnika Iga Grudi na, upornika proti fašističnemu krvoloku. Bogata je njegova dediščina, prežeta z najglobljo ljubeznijo do njegove zemlje in njenih kamensrjev-minerjev. Mladina se mu bo oddolžila, če bo sledila njegovemu klicu/ Naše vasi se vedno bolj zal vedajo potrebe po prosvetnih domovih. To razveseljivo dej. stvo pa zahteva, da zavihamo rokave ir. kakorkoli pome gamo, da se to čim prej uresniči. Navedemo zdravo misel mladinca, ki smo jo nedavno slišali: ((Plačujemo davke za kritje naših skupnih potreb. Tudi prosveta je ljudska potreba. Ce gradi Trst kulturne dvorane s prispevki davkoplačevalcev in z drugo pedporo, ali ne smem" tudi mi imeti kulturnih domov?« Mi te besede pozdrav. Ijamo. občina pa naj j.ih uva-žuje. Socialni sestav in še kaj Največ .ie pri nas delavcev in kmetov. Veliko delavcev je brezposelnih in njih število raste. Naši ljudje se povsod znajdejo in izkažejo kci dobra delovna sila, saj so sinovi kraških polkmečkih in proletarskih zdravih in ojeklenelih grč. Kljub težkim socialnim prilikam ohranijo delovno sposobnost in življenjsko voljo do občino. Nov občinski dvorec ob postaji Bivio je nadomestil stare občinske prostore v vasi Nabrežina. Občinsko upravo sestavljajo: tajnik, 3 nameščenci tajništva, pisar. Nameščeni so tudi; 2 občinski stoge, 4 cestarji, 1 po-srtrežnica. Zdravstvena služba: zdravnik (oba konzorcialna) in 2 babici. Otroški vrtci: 3 vrtnarice in 25. februarja RUŠEVINE STAREGA IN NOVI DEVINSKI GAD Ze dolgo je od tega, ko so se nekrteri Devinčani. Vižovci in Nabrežinci lotili ribištva. Vsi skupaj so bili obenem s Križani devinski podložniki in so morali gradu oddajati svoj delež, zlasti ob lovu na tune. Takratna ribiška oprema je bila zelo preprosta. Nabrežinci so imeli v tistih časih 17 čup; to so bili preprosti čolni, izdolbeni iz kraškega topola, lipe ali hoje. Naši ribiči si danes ne more. io nabaviti tako modeme opreme kot številnejši in boljše organizirani ribiči iz Chioggie, ki ribarijo po tukajšnjem za. livu. Danes jP v naši občini 16 ribičev (Devin 10, Sesljan 1, Nabrežina 5, če vključimo naj. starejše ribiče-Babjčeve). Njih posel je vsak dan težji, ker j m konkurira ribiško združenje v Trstu z modernimi napravami, prav tako tudj od ZVU podpirano novo ribiško naselje v Stivanu. Naši ribiči od Devina do Barkovelj se ne bodo nikoli uveljavili, če bodo še naprej ribarili vsak zase. Kot zakon nujnosti velja tudi za njih stro. kovna povezava in samopomoč. Zato moramo namero kriških ribičev glede ustanovitve svoje zadruge, le odobra. vati. Med gospodarske postojanke spadajo tudi denarni zavodi. Blago gre v denar in denar v blago. Pravilno je, da denar naglo kroži in poživlja gospodarsko dejavnost. To nalogo vršijo denarni zavodi, ki u-smcrjtjo denarni obtok in to v škodo ali korist delovnih ljudi. Bančni zavodi v kapitalističnem gospodarskem siste. mu so njegova mogočna opora. Takšer. zavod ima svojo podružnico v Sesljanu. Nasprotno imamo v Nabrežini že pred 36 leti ustanovljeno kreditno zadrugo, »Ljudsko hranilnico in posojilnico*. Njena naloga je zbirati odvišne prihranke in črna Je naša preteklost, težka in polna žrtev; a polna tudi nepretrgane in neugnane težnje za samostojnim in neodvisnim življenjem, ena sama borba za življenjski in narodni obstoja Kljub tolikim navalom, izžemanju in nakanam, da bi nas tujci uklonili in kot narod iztrebili, smo ostali živa veja svojega naroda, vedno bolj zavestno živa in odporna> ostali bomo, ker so tukaj naše korenine, ki zgovorno govorijo. rja (3 nameščenci) gresta v breme države. Od 44 uslužbencev je 9 stalnih (tajnik, 3 nameščenci tajništva, pisar, zdravnik, 2 babi. ci in 1 občinski siuga) od katerih je 7/10 Italijanov, name. sito da bi bilo vsaj sedem desetin Slovencev. Glavne letne dohodke sestavljajo: užitnima (okrog 50 odst.) občinski davki (na zgradbe in zemljišča, družinski davek, da. vek na živino in pse, dovolilnice in dr.) in pristojbine, skupno okrog 25 odst., dohod, ki iz kamnolomov (okrog 3,5 odst). Glavni izdatki se nanašajo na občinsko upravo (osebje). Lani je ta postavka zahtevala okrog 30 odst. vseh proračunskih izdatkov (od 32 in 1/2 milijona, okrog 10 in 1/2 milijona) m POGLED NA DEL STIVANA. PRAV NA LEVI RUS,<3 VINE STARE SLOVENSKE CERKVE, KI JO SEDAJ OBNAVLJAJO TROMEJA MED STO, JUGOSLA VIJO IN ITALIJO POD MEDJO VASJO lcone In obnova te gospodarske veje ne odvlsi od naše volie. Hočemo le podčrtati, da je temu mrtvilu krivo preavsem vključenje našega ozemlja v i-talfjanski gospodarski sistem. C e bo ZVU hotela oživiti to industrijo, bo morala mimo ita. lijanskega izvoza marmorja, ki mu je napoti nabrežinski marmor. Obrt in trgovina sta povezani z osnovn ma gospodarskima vejama, industrijo in kmetijstvom Zaradi tega in bližin* Trsta ni tukaj velike obrti in trgovine Ako izvzamemo ap-nenico ob nabrežinski železni, ški postaji, tovarno sodavice jih na najcenejši način, posredovati potrebnim. To pomeni, da ne služi kapitalističnemu načelu čim večjega profita, ampak načelu medsebojne po. moči, oziroma samopomoči. Zato naj ta naš zavod zajame vso našo gospodarsko dejavnost, vse njene veje, sloje, posameznike. Šolstvo Naše šole segajo v dobo, ko je nastal avstrijski šolski zakon (pred 80 ieti). Iz prvotnih zasilnih šol po župn ščih. kjer so poučevali duhovniki, so fašizem, pa pove pečat, ki ga je njegova «šola* vtisnila mladini. Danes se moramo za te svoje pravice ponovno boriti. Ljudstvo je v tem vedno bolj zaskrbljeno, ker po eni strani želi, da se njegovi otroci čim bolj izobrazijo po drugi pa nima nika-kega jamstva, da se bo to vprašanje reševalo nepristransko. pravično in po načelu enakopravnosti. Šolska politika preteklega in prejšnjih let s protislovenskimi težnjami nas samo opozarja r.a budnost in enotnost v zahtevi naših pravic, uči nas, da si moramo vse, kar je v zvezi z našim nacionalnim obstojem in razvojem priboriti sami. V naši občini je: 9 slovenskih in 4 italijanske osnovne šole s 345 slov. ir, 117 ital. učenci ter 29 slov. in 11 ital. učitelji: 1 slov. In ena ital. strokovna šola s 65 slov., in 18 ital. učen. ci ter z 9 slov( in 6 ital. učitelji; 3 slov. iri 2 ital. otroška vrtca s 84 slov. in 44 ital. u-čenci ter s 3 slov. in 2 ital. u-čitelji. Šolskih stavb je 7 in sicer v Nabrežini, SesljsnU, Devinu 2. Medjivasi, Mavhinjah in Sempolaju. Ne bomo s tem prispevkom ponavljali javnosti že znanih dejstev o zapostavljanju našega šolstva, čeprav bi mogli glede razlike med slovenskim in italijanskim šolstvom povedati marsikaj o šolskih stavbah, učnih prostorih, učilih, šolski opremi itd. Sempolaj, Praprot, Trnovica in Prečnik, ki sestavljajo šolski okoliš z nad 70 otroki, se borijo za novo šolsko poslopje že nad 30 let. Vsi se spotikajo nad sedanjo šolsko stavbo, £■ rešitve le ni. Preskrba z učili 3« pod kritiko. Ce bi ml bili odgovornim činiteljem pri srcu, bi že davno imeli šolo, slično Leg in emu šolskemu dvorcu v Devinu. Ni še rešeno vprašanje stro. kovnih kmetijskih tečajev na osnovnih šolah v Medjivasi, Cerovljah, Mavhinjah, Slivnem in Sempolaju. Poslednji ima tudi dovoljno število otrok za šolski vrtec. Z borbo za enakopravnost slovenskega jezika bo OF še nadaljevala borbo za samostojno šolsko upravo in tako izra. žala voljo vsega tukajšnjega ljudstva. Ljudska prosveta Dediščina fašistične vzgoje, hladna voina, vedno težja borba za obstanek zmanjšujejo potrebo po prosvetnem življenju — potrebo, ki Je v fašizmu docela zamrla. Povojni kultur, no-prosvetni zalet je po prizadevanju kominformistične stra. tegije docela odpovedal, ker so »zaščitniki* slovenske kulture z razbitjem enotnosti delovnega ljudstva in njegovega naprednega gibanja razdvojili ta žq riiča Po prizadevanju Slovensko hrvatske prosvetne zvez® sta bili obnovljeni prosvetno društvo v Nabrežini s pevskim zborom in dramsko družino in proevetro društvo v Sempolaju s pevskim zborccn. Se zija velika vrzel v naši prosveti. Nismo š* 6'osegll predfašistlčnega razgibanega visoke starosti. Pri nas je precej 70-80 letnikov in nekaj 90 letnikov, čvrstih in zdravih. Med srednjim in mlajšim rodom »e pa pojavljajo želodčne in, pljučne bolezni, precej je tudi revmatičnih. Omeniti je treba tudi sanatorij zg tuberkulozne ((Pineta del Carso* v Nabrežini. Kmalu bo treba črtati naziv «pineta», ker zgi-nja tistih par borov, ki zalaga jo bolnike z dobrim zrakom. Občinska uprava Naša občina je sestavljena iz 5 bivših občin; nabrežinske, šem. polajske, slivenske, mavhinjske in devinske (k poslednji so spadale tudi Jamlje, ki so sedaj pod Italijo). To je fašizem pustil pri življenju do leta 1928 oziroma Ie do 1. 1926, ker jih je takrat začel upravljati fa. šistični komisar Brovedani, kasneje nabrežinski podešta in jih po nalogu od zgoraj po dveh letih združil v 3edanjo 5 postrežnic. Sole: 12 šolskih postrežnic. Tehnični urad: 1 tehnik (konzorciaien). Za pobiranje užitninskega davka je tudi konzorcij za nabrežinsko, zgoniško in repentaborsko občino z 2 uslužbencema. Volilni urad (2 nameščenca) jn prehra. 1950) v kritje izrednih izdatkov krila ZVU in sicer skupno 24.7 milijonov lir. Upravne volitve so dale naslednji rezultat; Kominformisti 7, SDZ 6, združena ital. skupina 4, Ljud. ska fronta 3 svetovalce. Ta pester sestav presoja interese občine z različnih in večkrat med sabo nasprotnih vidikov. Upravljanje tako velike občine s takim socialnim in narodnostnim sestavom, je občutljiva zadeva in zahteva precej razvit čut dolžnosti, od. govornosti in socialne pravičnosti; zahteva ono objektivno obravnavanje občinskih zadev, ki ge precej pogrešamo. Kakršno kol j preziranje upravičenih interesov tukajšnjega delovnega ljudstva, zlasti onih slovenskih vasi, pomeni preziranje načel in pridobitev narodno o-svobodilne borbe in podrejanje interesov tukajšnje delovne skupnosti protiljudskim intere. som. pa naj so ti nacionalno šovinističnega, oportunističnega, nizkotnega strankarskega ali kakršnegakoli značaja .... Zupan in tajnik v praksi ne zedovoljujeta Občinarjev zlasti ne onih slovenske narodnosti in posebno ne pristašev na-,predraga gibanja. Pravijo, da se župan vse premalo zavzema za občino pri oblasteh, da ne v pozr.a in uvažuje problematike l I in . dalje pridejo v poštev prosveta, socialno skrbstvo, po. I in utemeljenih zahtev vasi, po. Iicija, zdravstvo in higiena, sebno po vojni prizadetih, ne kurjava, upravni stroški in zavzema se za pomoč in njih drugo. gospodarski m ostali napredek Primanjkljaj je doslej (1949-Im podobno. koi ga izraža gornja ,;i Starčkov, pohabljenih s‘rvr0lj. drugih je okrog 150. S » £ nimi polporami ne niorejv stojno živeti. Invalid:, /™ ^ ir, žene v vojnah padlihjt žine žrtev nacifašizu13 v ^ majo neznatno vzt-mši one iz narodnoo’ p. diine borbe, ki jih - podP*r gcirlaVljt. So tudi politični njenci in interniranci s ®' j, pos policami, kateri so v P ljenju. Vsi ti so družbi koli služili, družba naj Cl dostojno vračala. -g. Tudi se pogreša dom o1* p glih in posebno pereče je .pisanje stanovanj za nase ^ če delavske družine, saj 1 ro vsaka deseta družina, ( strehe. Zgrajenih je j,i<: štiristanovanjskih ljudsa11 2 v Devinu, 2 v Seslja™. ^, Nabrežini-kamnolomU. A z drugih del (skupno za okrog 1 milijardo) izvršenih na račun pomoči, služijo pospeševanju gospodarstva davkoplačevalcev 111 v koliko. Občinarji pravijo, da je kljub temu še mnogo vprašanj in potreb, ki čakajo rešitve. Msvhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medljavas, 90 na p>r. v narodno osvobodilni borbi drago plačale svoj odpor proti fašizmu; 120 domov je popolnoma, 7 p>a deloma upepelil plamen fašističnega sadizma. Leta 1948 je (po prvem delu obnove) ostalo neobnovljenih 18 hiš, 12 hlevov, 40 skednjev, 34 lop in 75 svinjakov. Prizadeti in tudi drugi gospodarji pravijo, da bi bilo bolje, da bi ne bili imeli nikoli opraviti s takratnimi stavbnimi podjetji, ker da so varala oblast in še bolj nje. Civilni tehnični urad je bil v mnogih primerih skrajno slabega dela obveščen, v brez uspeha. Zahtevajo, da se jim to (strehe, stropi, okna, vrata in drugo) popravi. Vsi pa se pohvalno izražajo o sedanjih obnovitvenih napravah. Kmečki gospod« rji želijo, da se jim čimprej obnovijo gospo, darske pritikline vojni oško. dovanci pa izplačilo vojne škode. Z odlašanjem izplačila so zaradi rastoče draginje gospodarske vedno bolj prizadeti. Socialno skrbstvo Ce »e pomudimo ob poglavju o socialnem, skrbstvu, ne moremo mimo odseka za so. cialno skrbstvo pri okrajnem narodnoosvobodilnem odboru Nabrežina kot pridobitve narodnoosvobodilne borbe. Ta odsek jt samo v letu 1947 in 1948 razdelil kot podporo družinam padlih, pogrešanih in žrtvam tiačiiašizma, invalidom iz NOV, za mladinsko skrbstvo, potrebnim družinam in. drugim nad 1 milijon 600 tisoč lir. Čeprav ne moremo trditi, da se občina za to vprašanje ne bi zanimala, vendar je res, da ga na upošteva s takim razumevanjem POGLED SKOZI KOjir)V1' DVORIŠČE HISE V CE-n Borba za svobodo Tudi tukaj je že pred pol I nja ali simpatij do stoletja vodilo tukejšnje delav- ra morali v nemška stvo prvo borbo za svojo so-1 smrti. Vseh žrtev J6 ' a Trnov* VODOVOD BftOjtUlCA IZLIV SOČE 'iagrcidtc , . cialno osvoboditev. V pogostih in večkrat dolgotrajnih stavkah organiziranih kamnosekov, v zaporih, ustanovitvi delavske konzumne zadruge (leta 1904) in javne ljudske knjižnice v Nabrežini (leta 1906) v teh in dirugih pojavih, se je kazala težnja za obrambo in uporni duh. Po prvi svetovni vojni se je z ojačeno levičarsko strujo v socialistični stranki pojavil tod nov socialistični val. Napadi fašističnih krvolokov so la val še pojačili. Ko je fašizem leta 1926 onemogočil delovanje nefašističnim strankam, je ko. munistična stranka prešla v ilegalo, kjer je delovalo mnogo borcev za delavske pravice tu. ai iz te občine. Njih naloga je bila izredno težavna in skrejno nevarna, ker jim je bila stalno za petami tajna policija OVRA. Niso klonili nitj pred bičem niti pred zaporom. V drugi svetovni vojni je zlasti naša mladina prispevala k zrušer.ju fašističnih okov. Po razsulu fašistične «večne» trdnjave, jih je iz njene vojske mnogo prešlo v partizanske e-dinice, prepričani, da vodi edino tod pot v boljšo usodo vsega ostalega delovnega ljudstva. Njim so z isto zavestjo pomagale v raznih oblikah naše vasi ne glede na poklic ,spol in starost. Izdaj ic, razen nekaj izjem, med našim ljudstvom ni bilo Mnogi so zaradi sodelova. padli po*reS' 1 8 5 12 4 5 2 10 3 4 4 D 1 Cerovlje Devin Mavhinje Medjavas Nabrežina Prt prot Prečnik Sesljan Slivno Stivan Trnovica Vižovlje 4 $ Njih oporoka, lij goceno krvjo. Je nota, kii jo cenijo jn P tf jo vsi dobronamern jC(,l)13j/ ni, vsi p revico m ^e. % člani delovne drU R,;h # nam nadaljevanje .^0 ^ za končno A nja človeka po cl . ^ s/1 delovanje med nar ■ enakih pravic m nosti. Za tako borbo « jS* vzemaiti tudi n J F no, ker se nam tf o ne pravice, 1* , ce f sebno trdo ***&£*& t kolenje. Kot vemo stvari kot ^ pf™ * it 3 šivan oj v m ■ ker bi v nasprotij wr»/ naša prizaDevcnja jih ,/ boljšo usodo tuk . nih množic ne r°a ga uspeha. ^ 25. februarja 1951 IZ SVOBODNE GORIŠKE Podružnica uredništvaui uprave Primorskega dnevnika v - UL Hazrnah sinu jr. F. v Šempetru pri Gorici v v H„jj_ • ^__ _ W w _ zgradili noslouie na Trairnihu tev tla T • avn'h uslužben-S°ra & ^avniku bo imelo pro-irr»la ®tai»vamj, ki bodo %ov Ta, tr! do pet pro-ponmT0 se br> lice Travni-temVr. ^emenilo. Med-sWa Vn:Je. bda tam pred leti tos!r;p,je ,sn*'Ja' bo stalo novo Dalaa 1 « poleg že izgra-tb-enriem-i \ *®sso», bistveno iz-110 ta del mesta. ponarejevalci! niem bo prostora za 44 družin Zaradi n.,rn=n . , . ‘Rihard, 1 dan star Carlovini Jurij, • 56-letni mizar Biasilli Hermini, 42-letni delavec De Nardi Gelindo, 42-letni mizar Simšič Anton, 61-letna gospodinja Ušaj por. Slamič Leopolda, 48-letoi rudar Vidoni Avgust, 67-le.tni kamnosek De Col-le Angel, 85-letna upokojenka Popek vd. Gabršček Alojzija. Vkmjižene poroke: elektro- na eharidk Bradaschia Jordan in pletilka Pon toni Vanda, dr. Brezigar Aleksander in Stanta Frančiška, policist De Filippds Mihael in Gastoldi Vincenca, policist Arrigo Letterio in trgovka Tavagnutti Loretta, fi-nancar Di Stasio Alojz in uradnica Luciani Ana, gasilec To-madin Edvard in gospodinja Ziliofto Norma, policist Pintar Kudolf in uradnica Signoris Marija. Poroke: mehanik Cosolo Ren-zo in gospodinja Duriatti No-vella, aviatik Palmerini Pio in uradnica Reščič Milana, šolski sluga Doles Srečko in tkalka Nanut Ema, visokošolec Man-tovan Gianitalo in visokošolka Bratina Vlasta, tkalec Rivo Da-njel in zasebnica Macoratti Ave, delavec Giaeonelli Marjan in šivilja Selli Ana, upokojenec Coderma Narciz in gospodinja Tribusson Marija. vanj .Pomanjkanja stano-Pcslopif Ji- Zavod za gradnjo (INCjs “davnim uslužbencem čil, J 2e Pred meseci odlo- Siopij H?vČne Z Sradr>S° PO- fcebarn a ?° zadostil tako po-? tei atfe^avnih nameščencev S te tniaru0 vB?vezi je bili 13. fe-Za oJl " ,lmu razpisan zakuo Ba S? 44 stanovanj INCIŠ va;0 !!f’ku; za katere namera-Zaradi 86 miiijonov lir. <*v udeležen- kruariT^ ni bilf>- ^di 7- *e-ttu dalij. 50 Prav tako v Ri-stanovani' im/?SUp §radrlit> 24 59 3S S -V,.U1' Ristori’ Uov ^' "°locili 50 milijo ft&db. * premalo po- W,zta0tdaišSlm pa ie mz' b®**8a oodil I,eke2a srad-itu, Ihn v našemi me- tel dela tvfiug’ da mora pove' in MortWv, am,a Casalgrande Gradni1 “ Modene-bo v _ a oplenjenih poslopij številni t meri zaposlila “ašem m~fZposeln* delavce v pričetkom S U’ ?4as^’ Pa bodo ž ?aslužew ?menienih del dobili tezaki in nepoklicni £29oselrJih"r€<3stavljaijo večino !? u številki Zalete- s^Tn0 z Očita nam, da „ tee uk0 Pe Gasperi. m„SanekJeb?laria v™ ob^ar 2? lHi katerem smo ute- J1?. da jast cen. Zapisali °he logična posledica »jih Koreji. V svojih iz- il li »no h bili še boli t Pot)2Tn- ;a ie Sovjetska zve-rZileli korejske vojne SSi i»e!jlca le Pa v°ina ce« kri- t lna-m. To smo rekli nfl enkrat ponavljamo, JSifeff10. da je za komin- teh® PHsez zločin ie iVhi.^Dfia da bi SZ utegnila “tej, eaflatec z vsemi posledi- l‘rs. 2? članku nas «Delo» jb da «je panika že V i*siždle»... •ticno «Delo» se so se cene Pr4r-e zajela italijam- Pa stoji zapisa- jp^Jn znf^ysem konec decem-**>»* P°Pnsn j^erja- Sedaj se cene 0 , Predvsem cene C uelifco,,. te ?° Se ^ 'Sli.cihrain e} že odločili da te!0*! dn Pbtem bi morali 5a DOto,^ S1'"1' J* ZALUi\J& trvJ- bi uVanie naših trdi-Ch * L**t izvirni bi jim Jim je zadosto- Hovpu,ov.ariali, kajti sle-h fe>i na itLr1. zasleduje giba- ^et°vnem Janskem 4X1 tudi o ol/ratšču, je o tem teh9.® Pisa>^escen in bi ®1 iz *ž)ela» ustvaril l Za ki se skri- b riitev, om’ h faperi** da mislimo kot tei et>a j3e .zato neutemelje telo’ bi l,.Je. bilo pač zapi- ter.. .Prenri^ i0je redke poslu-tKiu a cen ■' da sedanjemu 'tei^aparinle- kriva SZ, am-‘d Titi1 ,zah°d,li tmpe-**%)>, ‘to kot njihov za- V — «oriškfMRTl IN POHOKlB 6 19 a ni»Stnl °bčini je ? ’ u° 5\ februarja t. 1. Izlel v Planico Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča članom, da priredi 11. marca izlet na mednarodne smučarske skakalne tekme v Planico. Izleta se lahko udeležijo izključno člani SPD, ki imajo osebni potni list. Da bo SPD za udeležence lahko pravočasno preskrbelo prenočišče, se morajo ti prijaviti najkasneje do 27. t. m Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku. Vpisnina znaša za sedaj 500 lir. Smučarski izlet v Ovčjo vas Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča vsem članom in prijateljem, da priredi v nedeljo 4. marca smučarski izlet v Ovčjo vas. Odhod bo s Travnika ob 6. zjutraj z avtobusom. Povratek okrog 22. ure. Prijave sprejema Darko Šuligoj, urar na Travniku samo do vključno srede 28. t. m. Izgoni Z izgonskim listom je gori-ška policija odposlala v njegov rojstni kraj 28-letnega Cabra-nija Andrea iz Coma. Cabra-nija so izgnali iz varnostnih razlogov. OSEBNO IZKAZNICO, denarnico z 10 lirami in druge osebne dokumente je včeraj izgubil 73-letni Brisco Peter s Standreža 184. Izgubo je prijavil policiji. Nova odredba finančnega ministrstva Finančno ministrstvo je odredilo odpust denarne kazni zamudnikom in neplačevalcem taks in neposrednih davkov. Omenjena odredba velja samo za prestopke zagrešene pred 1. januarjem 1950. Vsem onim, ki so že plačali denarno kazen za prestopke zagrešene pred 1. januarjem 1950, bodo denarno kazen povrnili v celoti in to tudj v primerih, če so jo plačali po 15. februarju 1951. Prizadeti naj se zato obrnejo na pristojni fmančni urad, kjer bodo dobili vsa pojasnila v zvezi z izbrisom kazni in povrnitvijo plačanih zneskov. Vas Ažla v Slovenski Benečiji im i Darovi Za Dijaško Matico so darovali: Rebula V., Doberdob 200 lir; Tomšič Peter, Sovodnje 200 lir; Tomšič S., oče padlega partizana iz Poljan 1000; mati padlega partizana 1000; Marušič M., Doberdob 500; Frandolič K., Doberdob 500; Lakovič M., Doberdob 1200; Jarc J., Doberdob 1200; Tomšič P., Sovodnje 200; Malič Viktor, Gorica 3000; N. N., Sovodnje 5000; N. N., Steverjani 4000; namesto cvetja na grob pokojnega Josipa Klanjščka sta darovala L. K. iz Gorice 1000 in M. iz Pevme 1000 lir. Odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Tatovi v kleti V petek ponoči so se neznanja tatovi zopet vtihotapili v hišo Franca Savrina y Pevmi. Splezali so na teraso, na kateri se je sušilo perilo m so po njej prišli tudi v klet Iz sušilnika na terasi so pobrali v5e perilo, iz kleti pa so odnesli nov kotel in več orodja v skupni vrednosti okrog 30.000 lir. Savi in, ki je v kratkem doživel že več po. dobnih nočnih obiskov, je tatvino prijavil orožnikom v Podgan. Obmejni blok zaprt zaradi slinavke Zaradi pojava slinavke pri goveji živini so pristojne oblasti prepovedale prehod živine na obmejnih blokih v Dolenjah, Jenkovem in Mirniku, da bi preprečile razširitev te nalezljive bolezni. Kot znano si bodo morali lastniki goveje živine preskrbeti za vprežne živali ži-vinozdravniško potrdilo, brez katerega ne bodo smeli z omenjeno živino zapustiti okuže-jnega kraja. Urad za mednarodno pomoč sporoča, da so v prodajalni v Ul. Petrarca na prodaji UNRRA čevlji po 2200 lir par. Prodajalna posluje vsak dan od 1. do 18.30 ob četrtkih pa tudi dopoldne, in sicer od 9. do 12.30. V prodajalni ne sprejemajo de-r*arja v gotovini, temveč samo poštne položnice naslovljene Uradu za mednarodno pomoč. Na razpolago potrošnikom so v našem mestu tudi tkanine UNRRA, in sicer: moško volneno blago po 2500 do 2700 lir, sive odeje po 1700 lir komad, rjave odeje po 2500 lir, odeje tipa plais Pa po 3000 lir. Za vsak meter blaga je treba oddati 10 točk, za odeje pa po 30 točk. Urad za mednarodno pomoč nadalje sporoča, da bo nakazila za UNRRA blago izdajal samo še do torka, 27. t. m. ===== kino = VERDI, 15. «S teboj na otoku«. E. Williams. VITTORIA, 15: «La malque-rida«, D. del Rio in P. Ar-mandarez. CENTRALE, 15: »Indijska kri«, A. Quinn. MODERNO, 15: «Zapeljiva guvernanta«, M. 0’Hara. EDEN, 15: »Rdeči orli«, Lees. T. Sindikalno kulturno umetniško društvo «Fr. Prešeren« v Šempetru pri Gorici je bilo ustanovljeno komaj pred letom dni. Ze takoj v začetku je odbor naletel na vrsto težav in zaprek. Ni imel svojega lastnega sedeža, ni imel svoje dvorane in tudi ne denarnega fonda Treba je bilo orati ledino v pravem pomenu besede. V Šempetru so razna večja in manjša podjetja. Odseki za prosveto njihovih sindikalnih podružnic bi se bili morali povezati s SKUD. V polni meri pa se je na ta poziv odzval le okrajni magazin. Zaradi tega se SKUD ni mogel razvitj tako, kot bi se moral. Ustanovili so mešani pevski zbor, mali orkester in dve dramski družini. Mali orkester je po nekaj tednih rednih vaj pričel javno nastopati. Namen orkestra je bil. da vzgaja preprostega delovnega človeka na vasi v razumevanju resne, kvalitetne glasbe. Izbor skladb je bil ob vsakem nastopu skrbno in posrečeno izbran. Poleg klasikov so izvajali tudi dela domačih slovenskih avtorjev. Organizirali so tudi gostovanja v bližnje in daljne vasi; orkester je povsod vzbudil zanimanje ter navdušeno in iskreno odobravanje. Na oblastnem tekmovanju pa si je pozneje priboril prvo mesto. Mešani pevski zbor ni bil nič manj aktiven. Skozi celo leto je imel redno svoje pevske vaje. Sodeloval je na vseh prireditvah in proslavah v kraju, da ne omenjamo številnih gostovanj po okolici. Zaslovel je kot dober pevski zbor. Na tekmovanju pa je v oblastnem merilu dosegel pod kategorijo C drugo mesto. Tako pevski zbor kot orkester sta od časa do časa nudila uro razvedrila bolnikom v lokalni bolnici za kostno tuberkulozo. Izmed dramskih družin je bila najaktivnejša skupina iz Okrajnega magazina. Tu sodelujejo izključno uslužbenci ime. novanega podjetja. Naštudirali so bili dve igri. Javnosti- so se predstavili z Nušičevo trode-janko «Dr» (doktor«. Igrali so jo na izrecno željo ljudstva večkrat in vselej z velikim uspehom. Gostovanj je bilo kakih deset. Fedorja «Matura» pa je imela do danes že štiri uprizoritve. Skupina je v razmeroma kratkem času dosegla lepe in nadvse zadovoljive uspehe. Igralci so pokazali pravi odnos in predanost stvari. Kljub vsakodnevnemu napornemu delu redno posečajo igralske vaje in stremijo po vsestranskem izboljšanju. Njihov trud je bi-l vedno obilo poplačan. Ljudstvo jim je hvaležno za lepe kulturne večere, ki jim jih od časa do časa nudijo. Ko bo te dni stari odbor polagal svoje račune pred letnim občnim; zborom, mu ne bo treba biti v strahu pred morebitnimi očitki., Začetek je bil sicer skromen. Uspehi zgoraj navedenih skupin pa so jasen dokaz, da se je delalo, da se je napredovalo. Upamo, da bo tudi novi odbor izpolnjeval naloge, ki si jih bo zadal. Prof. Zorko Fon ■težer,.-!4 Primerov 'smrti, Porok in 7 porok. S>: teill^riii, Y‘'JV,ni Jurij, (jo Batten8d®1,ena: Giusto - Flavija. Son- Mervič 87-letn. Marina. '“tth H k’'A'-'na gospodinja te, ŠOsk, ,teančič Urška, 74-Furlan por. 9-letna gospo. Tomšič Ton-Bidoli Vd. u ni , zasebnik dm star Crasselli gHifo zasebnik Dolfin •~-l-llttUlljllllllnilllin n, Kmetijske zadruge in kmetje imajo danes težave, z nabavo potrebnih semen in umetnih gnojil. Vzroki tega so deloma vremenske nepnlike, kot suša v lanskem letu, na drugi strani pa brezbrižnost zadrug in kmetov, ki se niso pobrigali, da bi semena sami pridelali. Ce vzamemo samo proizvodnjo graha paradižnika, čebule, fižola in o-stalih povrtnin, vidimo, da znaša proizvodnja teh 24.000 ton v našem okrožju. Od te količine pride na trg približno 80 odst. celotne proizvodnje. Za to ne bi smelo obstajati vprašanje preskrbe s semeni. Da ne bi trpela proizvodnja zaradi pomanjkanja semen, so pristojni organi poskrbeli, da dobimo zadostne količine semen na razpolago. Ta semena se nahajajo sedaj v skladiščih okrajnega Kmetijskega servisa v Kopru m kmečke — nabavno — prodajne zadruge v Bujah. Da bodo naši kmetje in delovne zadruge prišli čimprej do semena je odvisno od kmetijskih zadrug, v kolikor se bodo te pobrigale, da semena dvignejo in razdelijo zadrugam in kmetom. Na razpolago je grah vseh vrst, senator, ekspres, «mezzo frasco«, piccolo proven-zal, katerega je že precej zadrug dvignilo. Nadalje je v zalogi fižol kok, cipro, čebulček, seme čebule vrste žitavka in macco. Semena čebule je dovolj na razpolago, tako da si lahko preskrbijo, vsi dovoljno količino čebulčka v jeseni, da ne bo treba čakati drugo leto na zadnje dni februarja ali marca. Takrat je za naše okrožje za saditev teh že prepozno, kar se tudi občuti na nizkem hektarskem donosu. Nadalje je na razpolago zelje (kapus), zgodnje ditmar m pozni brun-švik, špinača virofley in vie-toria, melancane, peteršilj, solata vrste ljubljanska ledanka, kraljica majnika. maslena glava, zimska nansen, poriluk ca-rentan, ohrovt, vertus, korenje za krmo, cikorija, vrtna pesa itd. Na razpolago so tudi seme. na krmskih rastlin kot detelje lucerne, irikamatke, grašiča, in lupina Vsako leto moramo za dobavo semen imeti na razpolago devize, ker moramo semena u-važatj iz vseh koncev in krajev. Za ta semena nam ne more nihče dati jamstva o čistosti vrste, njihovi kaljivosti in ali bodn odgovarjala podnebju na- šega okrožja. Zato morajo naše KDZ, kmečke nabavno-pro-dajne zadruge in tudi kmetje sami planirati proizvodnjo semen doma tako. da bomo imeli tudi te iz lastnega pridelka sami. Le tako bomo z gotovostjo vedeli, da imamo dobro seme in da bomo iz tega semena dobili res dobre pridelke. Ce bodo KDZ, kmečke nabavno prodajne zadruge in kmetje vzeli to vprašanje resno, bomo prihranili veliko dragocenih deviz in dvignili našo proizvodnjo zelenjave. To bomo imeli tudi o pravem času na razpolago za domačo uporabo kot tudi za izvoz. Dobava umetnih gnojil iz FLRJ se je zavlekla vsled zakasnitve uvoza surovin iz inozemstva. Upoštevati je treba tudi, da v FLRJ rabijo umetna gnojila skoro dva meseca kasneje kot pri nas. Zahvaliti pa se moramo ljudskim republikam v FLRJ, ki so dale našemu okrožju prioriteto za doba. vo umetnih gnojil, tako da smo prve pošiljke supersfosfata prejeli že 20. in 21. t m. Amonijev sulfat (arnon sulfat) bo pričel predvidoma po pogodbi prihajati okoli 25. t. m. Gnojila, ki jih dobivamo, deli -za okraj Koper Okrajni kmetijski servis, za okraj Buje pa Obče Trgovačko poduzeče Umag na podlagi naročil, ki so jih dostavile kmečke zadruge. Tiste kmečke zadruge, ki niso dostavile prijav, naj to store čimprej, ker čg ne bodo pravočasno dobile gnojil za člane svojega področja, bodo pred njimi nosile za to vso odgovornost. P. P. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Pl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 OBČNI ZBOR ZADRUGE ČEŽARJI * POBEGI Zadružniki so imeli vletn 1951 3*158.000 din dohodka Novi vozni red parnikov v ve-pami- 29. I. 1951 je stopil ljavo sledeči vozni red kov: Iz Kopra iz Trsta za Trgt: za Koper: ob 6.00 ob 7.00 6 40 10.15 7.30 11.00 8.00 12.30 9.10 * 13.30 12.00 15.00 13.15 16.30 14.30 17.30 17.00 18.20 Nedeljski in prazniški urnik pa ostane kakor do sedaj Letošnji občni zbor članov KDZ je zelo zanimal tudi privatnike, ki so prišli, da slišijo iz poročil ir: debate, kako živijo in delajo zadružniki. Poleg teh so bili na občnem zboru tudi zastopniki KDZ in Berto, kov, tov. Emil Babič in Franc Benčič od poverjeništva za kmetijstvo, Valerij Jakomin od okrajnega odbora SIAU ter še zastopniki komisije za gradnjo zadružnih domov, KLO in Kmetnaproze. Delovni člani za. druge so bili navzoči 100 odst. Iz podanega poročila je bilo razvidno, da so imeli zadružniki v letu 195o okoli 2 milijona 158 tisoč din dohodkov. Člani so prejeli za delovni danl56din plačila. V začetku leta so planirali 150 din za delovni dan. Tako so dobili še šest dinarjev več, kar je znak, da so dobro delali. Nekateri člani so napravili nad 300 delovnih dni, največ 320. Povprečno pa so dosegli vsi od 240 do 250 delovnih dni. Pri raznih kulturah so plan še presegli. Tako za zgodnji grah in zelenjavo. Grozdja so kljub suši in toči pridelali toliko, da je bil plan dosežen. Slabše je bilo s krompirjem, koruzo ir: fižolom. Od posejane koruze niso dobili niti semena Pridelek pšenice je bil srednji. Precej so izboljšali v preteklem letu prostore za živino, kamor so napeljali vodo in luč. Prav tako so napeljali luč v stanovanje oskrbnika živine. Zgradili so tudi poslopje za shranjevanje poljskega orodja in vozov. Popravili so tudi zapuščene poti v vinograde in r:a polje. Za tekoče leto imajo v planu pripravo zemljišča za nasa. ditev 5 ha novega vinograda in še 3 h a sadovnjaka za hruške, češnje in oljke. Zelo občutijo pomanjkanje traktorja, ki bi jim olajšal pri. pravo zemljišča. Ce bi ga imeli, bi bil teren za 5 ha novega vi-nograda že pripravljen Iz Ju- goslavije so naročili štiri težke tovorne vozove, da bodo z njL mi laže Prevažali svoje pridelke. Ni šlo brez težave ir: ovir v preteklem letu Ob ustanovitvi se jim je postavila nasproti velika ovira — pomanjkanje sena, da bi bili lahko brez težav obdržali vso živino. Niso mogli rediti vse živine, ker je bilo seno po 1200 do 1400 din stot. To pomeni, da bi bili redili v izgubo, zato so nekaj glav od-dalj za meso. Sedaj imajo 26 glav živine Druga težava je bila pomanjkanje delovne sile. Zadruga ima skupno 108 ha zemlje ir: 49 družin s 153 člani. Ce bi bili vsi delazmožni, bi bilo dela za vse. V stiski za delovno silo pa so jim priskočili na pomoč na. meščenci iz Kopra, vojaki JA in članice ASIZZ iz Trs.a. Zadružnik; se vsem prav lepo zahvaljujejo in upajo, da jim bodo tudi v letošnji sezoni priskočili na pomoč. Člani in privatnik; So z ve-1 likim zanimanjem sledili poročilu o delu in bilanci ter nato vprašali za razna pojasnila. Ob tej priliki so bile razdeljene tud; nagrade najboljšim članom. Tako je prejel brigadir tov. Ernest Bordon 5000 din, Emil Turk 200o din, predsednik zadruge V:ktor Jakomin 3000 din, podpredsednik Dušan Bordon 2000 din in knjigovodja Ivan Bertok 3000 din. Najboljši zadružniki, ki so napravil; po 300 delovnih dni so: Ernest Tedeško, Valerij Turk, Milan Bertok. Ferdinand Vatovec in Angel Perhavc. Zadružniki se dobro razumejo in so kot velika družina. Bil je le en primer, K. Dlaz- Om SVOj gobec' Bp i£ri' aie - '^il!1 so delali pot eskoru. množice pa so se '1e Prav zdar!» ter mahale s feptcami ln klobuki 1 fUSHifflotortlirt 7 olrort h Af ol O !.< pajj le Pr C'uari» ter manaie s repicami in klobuki rju^° biahal,-d Planlfestacija. Z oken hotela nasproti po-i s encu' ki i e daihe z robci in vpile: «Heil»*‘ Nekemu lA J; 15a'abl] to priložnost in zaklical: Nieder mit > kako«. . ™ spodnesn »so , LU priložnost m za&ucai: Nieder :°r elektdneSli noge in ga nelcoIiko Poteptali. Sli; n'!j r}a iskra Je slo na vse strani: «ze gredo!« SO *'akoeb°l' V? vinu '»tonili ”— ka je u Zdajci pnstaJ° ter Sli k dolotenemu vojaške nepri'akovan ostrostrelska kapela, katere kapel-a manifestacija resno zmešala, skoraj rOko So Mi; D,-i f a ,e 4l° na vse sfcranl: «Ze gredo!« teir„etloletni nv em je pod bajoneti Svejk prijazno mahal vinu lS° vstoDih °volJec pa resno salutiral. a- 'U na nostnir, >. določenemu vojaške 6ivio> Srbi- zasvirala «Bog ohrani, Bog obvari...» Na srečo se je v pravem trenutku prikazal v črnem trdem klobuku višji vojni kurat, pater Lacina, in začel delati red. Včeraj se je pripeljal v Budjejovice, on, strah vseh oficirskih menaž, netek in požeruh, ter se kakor slučajno udeležil malega banketa častnikov odhajajočega polka. Jedel in pil je za deset in hodil v več ali manj netreznem stanju v oficirsko menažo, da bi dobil od kuharjev še kaj ostankov. Goltal je sklede omak in cmokov, trgal kakor mačja zver meso s kosti in prišel v kuhinji nazadnje Se do ruma. In ko se ga je nalokal, se je vrnil k oficirski poslovilni prireditvi, kjer se je proslavil z novim pitjem. Zjutraj se je domislil, da mora delati red pri odhodu prvih vojaških vagonov; zato je hodil skozi špalir in uganjal na postaji tako, da so se častniki, ki so vodili odpravo polka, zaprli pred njim v pisarno načelnika postaje. Zato se je spet pojavil pred postajo o pravem času ter iztrgal taktirko kapelniku iz roke, ko je že hotel dirigirati: Bog ohrani, Bog obvari.. » «Halt,» je rekel, «se ne, ampak ko bom dal znamenje. Zdaj ,rut’; vrnem se zopet.« Odšel je na postajo ter ustavil eskorto: «Halt!» »Kam pa?« je strogo vprašal korporala, ki ni vedel, kaj bi v novem položaju. Namesto njega je dobrodušno odgovoril Svejk: «V Brusk nas peljejo; če hočejo, gospod oberfeldkurat. se peljejo lahko z nami.« «Saj se tudi bom,» je izjavil pater Lacina in oziraje se po eskorti dodal: «Kdo pravi, da se ne morem peljati? Vorwarts! Marsch!«* Ko se je višji vojni kurat znašel v arestantskem vagonu, se je položil na klop in dobrosrčni Svejk si je slekel plašč ter ga dal kuratu pod glavo. Peter Lacina, udobno, nategnjen na klopi, je začel razlagati: «Ragu z jurčki, gosipodje, je tem boljši, čim več je jurčkov, toda jurčke je treba prej pražiti na čebuli, potem šele pridati lovorov list in čebulo -..» «Cebulo ste pridali že prej,« se je oglasil enoletni prostovoljec, katerega je spremljal pri tem obupani pogled korporalov, ki je videl v patru sicer pijanega, a vendarle svojega predstojnika. Korporalov položaj je bil zares obupen. «Da,» je pripomnil Svejk, «gospod oberfeldkurat ima docela prav. Cim več čebule, tem bolje. V Pakomjericah je bil pivar in ta je dajal tudi v pivo čebulo, češ da čebula zbuja žejo. Čebula Je sploh nekaj zelo koristnega. Pečena čebula se daje tudi na ture...» Medtem je pater Lacina na klopi govoril polglasno, kakor v sanjah: «Vse je odvisno od začimbe: kakšna začimba se prida ln v kakšni množini. Nič se ne sme preveč poprati, preveč papricirati...» Govoril je čedalje bolj počasi in bolj po tihem: «Pre — več ci — tro — ne, pre — več muška -..» Ni izgovoril do konca; zaspal je in zdaj pa zdaj zažvižgal z nosom, kadar je nehal smrčati. • Naprej! Marš! Korporal je strmel vanj, možje iz eskorte pa so se po tihem smejali na svojih klopeh «Ta se ne bo tako kmalu prebudil,» je rekel Svejk, «je popolnoma pijan.» «To je vseeno,» je nadaljeval Svejk, ko mu je dajal korporal, ves v strahu, znamenje, naj molči, «tu se ne da nie predrugačiti, pijan je po vseh pravilih. On je v rangu stotnika Vsak izmed teh feldkuratov, nižji ali višji, ima že tak talent od boga, da se pri vsaki priložnosti napije kakor svinja. Jaz sem služil pri feldkuratu Katzu; ta bi bil zapil nos med očmi. Tole, kar uganja le-ta, ni še nič v primeri s tem, kar je delal Katz.» Svejk je pristopil k patru, ga obrnil k steni in izvedeniško rekel: « Ta bo smrčal vse do Brucka;* vrnil se je na svoj prostor, spremljan od obupnega pogleda nesrečnega korporala, ki je dejal: »Jaz bi menda moral iti to javit.« «Tega ne delajte,« je rekel enoletni prostovoljec, »vi ste eskortenkomandant. Ne smete se od nas oddaljiti. In po predpisih tudi ne smete nikogar od spremljajoče straže pustiti ven, da bi šel to javit, dokler ne boste imeli namestnika. Kakor vidite, je to trd oreh. Da bi pa s strelom dali znamenje, naj pride kdo sem, to tudi ne gre- Tukaj se nič ne dogaja. Po drugi plati pa je spet predpis, da razen arestantov in eskorte ne sme biti v arestantskem vagonu tuja oseba. Nezaposlenim je vstop strogo prepovedan. Ce bi pa vi hoteli zabrisati sledove svojega prestopka, s tem. da bi vrgli med vožnjo višjega feld-kurata z vlaka, to tudi ne gre, ker so tukaj priče, ki so videle, da ste ga pustili v vagon, kamor ne spada. Gospod korporal’ to je gotova degradacija.* (Nadaljevanje sledi.j, PRIMORSKI DNEVNIK *- ______________ i? 8 -p 25. januarja 1951 Naš gost Nastopil bo v vlogi «glavarja» v Gogoljevem «Revizorju»l ki bo 4. marca letos v Avditoriju Potokar v filmu «Na svoji zemljin Lojze Potokar, eden najvidnejših, igralcev ljubljanske drame, je na vabilo Slovenskega narodnega gledališča Prišel med Itržaške igralce, da skupno z njimi postavi na oder novo deti letošnji sezoni. Nastopil v vlogi glavarja v Gogoljevi komediji «Revizor», ki jo režira Jože Babič. Brez dvoma bo Potokar ustvaril po svojih bogatih izkušnjah Uk, ki bo celotno predstavo poživil in umetniško dvignil ter tako pripravil skupno s tržaškimi igralci Slovencem v Trstu velik umetniški užitek. Lojze Potokar je zrel umetnik, saj je že leta 1918 stopil prvič na ljubljanski oder. Željan temeljitega dramskega štu- dija je obiskovat dramatično šolo, kjer so mu bili učitelji Breznik, Osipovič, Golia, Sest, koreografinja Pavlova in drugi. Leta 1920 je odšel v Varaždin, kjer pa mu je o začetku delal težave hrvatski jezik, toda z vztrajnim učenjem je kmalu premagal to oviro in nastopal v glavnih vlogah. Poleg tega je sodeloval tudi pri operetah. V tistih letih so jugoslovanska gledališča preživljala hude krize, ki so prizadele predvsem manjše odre. Talko je moralo tudi varaždinsko gledališče prenehati in celotni ansambel je odšel na gostovanje po Hrvatski ter prirejal predstave v vseh večjih mestih Sisku, Bjelovarju, Vinkovcih, Karlovcu itd. Življenje v takih potujočih gle- dališčih je bilo zel° skromno, ker so bili igralci odvisni od dnevnega izkupička predstav. Toda Lojze Potokar je čutil v sebi preveč igralca, da bi zapustil deske. Naslednje leto se je priključil potujoči Matijevičevi skupini in z njo potoval po Hr. vatski, Banatu, Srbiji, Cmi gori in Dalmaciji. 1924. leta je sprejel angažma v Osjeku, Takratno osiješko gledališče je bilo na precejšnji umetniški stopnji, tako da je mladi Potokar, čeprav je v prejšnjih letih že nastopal v glavnih vlogah, skoro izginil spričo tako dobrih igralcev, kakor jih je imelo takratno osiješko gledališče. Gavrilo-vič, Stojkovič, Ačimovič, Gec, Beg in drugi so ustvarili odrske like, ki bj bili lahko v ponos marsikateremu velikemu gledališču. Tista doba je bila za Potokarja velika šola im v krogu imenovanih umetnikov se je tudi sam umetniško dvignil. Tudi tu je nastopal tudi v operetah kot na pr. v opereti ((Poljska kris, ((Grofica Marica)), ((Skrjanček poje, žvrgolu, itd. Osiješko gledališče je imelo v tisti dobi obvezna gostovanja in tako je zaneslo delo Potokarja tudi v Bosno, kjer je igral na sarajevskem odru, na katerem je bil pozneje tudi pol leta stalni član. 1928. leta se je vrnil v Ljubljano in ostal nepretrgoma 15 let v svojem rodnem mestu. Čeprav je čutil v sebi veliko ustvarjalno silo, se v takratnih ljubljanskih razmerah ni mogel prav uveljaviti. Velika borba slovenskega naroda je tudi Potokarja odtrgala od ljubljanskega odra in leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil dodeljen v X. in nato v IX. brigado vse do leta 1944, ko so ga odpoklicali v Črno- melj, kjer se je osnovalo Slovensko narodno gledališče. V prvem partizanskem gledališču je igral Potokar različne karakterne vloge: bil le Kantor v ((Kralju na Betajnovi», Argan v ((Namišljenem bolniku», župan v ((Zupanovi Mickis, glavar v ((Sumljivi osebi» in druge. V partizanskem gledališču je deloval tudi kat režiser, režiral je Nušičevo komedijo, Borove «Raztrgance», itd. Poleg tega pa je vzgajal tudi mladi igralski naraščaj. Gledališko delo v partizanih je bilo telo težko, saj so bili brez vsega, celo brez kulis, ki so jih pozneje izdelovali iz padal kakor tudi kostume, ki so bili prav lično izdelani, za kar ima veliko zaslugo Jože Novak, partizanski gledališki krojač. Čeprav je bilo delo v partizanih težko, vendar se ga Potokar najraje spominja. Tam je praznoval tudi 25-letnico svojega gledališkega delovanja. To je bil edini primer takega jubileja na partizanskih deskah in čeprav v pomanjkanju, so ga slovesno proslavili, ne z velikim banketom in darili, le ob nekaj litrih vina in pšeničnem, ne ravno belim kruhom. Toda bil je praznik, saj so bili takrat partizani lačni kruha. Po osvoboditvi je prišel Potokar s partizanskim gledališčem v Ljubljano. Dali so nekaj predstav, ki so jih imeli naštudirane in s katerimi so na stopali na osvobojenem ozemlju. Kmalu nato pa se je Potokar zopet vključil v ljubljansko dramo in postal njen stalnl član. V visoko kvalitetnem ljubljanskem ansamblu je Potokar uspel z odličnimi liki, kot je bil Kantor, Krefli v Potrčevi drami ((Lacko in Krefli», žup-nik Klavora v «Operaciji» Mi- Iz vseh krajev sveta zati Donavo z Renom. Z gradnjo kanala bi pridobil; tudi 36 hidrocentral, ki bi dajale skupno okoli 1 milijardo kwh letno. Kraljevska plača Oskar Friderik Wilhelm Olaf Gustav Adolf, od 30 okt. 1950 hovi kralj «Svedov, Gotov in iVendovn, je pred kratkim prosil parlament, naj mu zvišajo plačo od 193.000 na 231.000 dolarjev na leto, 61 let stari Gustav Adolf ne pije in ne kadi, se vozi namesto z avtomobilom s tramvajem in je v manj-gih stockholmskih restavracijah. Mile« reke Sl. Inn; v ZDA za plovbo St. Lorenz je mejna reka med ZDA in Kanado. Načrt, da bi napravili to reko plovno, je že precej star. Omogočil bi plovbo od Velikih jezer v notranjosti kontinenta do Atlantika. 2e v dirug; polovici prejšnjega stoletja so nekateri strokovnjaki predlagali, naj se slap Niagara in različne brzice te reke med jezeri in Oceanom obidejo s kanali, zatvomicarr.i in plovnimi komorami ter se Nov upravni svel industrijskega pristanišča v Zavljah TRST, 22. (PIO) — Ker je potekla službena doba upravnega sveta »Ustanove industrijskega pristanišča v Zavljah* je Zavezniška vojaška uprava z upravnim ukazom štev. 10 Imenovala novi upravni svet na podlagi ukaza štev. 104 z dne 12. maja 1949 {člen III, odstavek 2). Za člane upravnega sveta »Ustanove industrijskega pristanišča v Zavljah* so bili imenovani: a) Načelnik oddelka za javna dela, pri finančnem in gospodarskem ravnateljstvu. Načelnik oddelka za proizvodnjo pri finančnem in gospodarskem ravnateljstvu. Nadzornik Zavezniške vojaške uprave pri finančnem in gospodarskem ravnateljstvu. b) Dr. Egon Furian, zastopnik conskega predsednika. c) Dr. Antonio Giuppani, predstavnik višjega finančnega nad-zorništva. d) Dr. ing. Aldo Andreocci, nadzornik civilnega tehničnega urada in urada za nadzorstvo cest (U.S.V.S.). e) Dr. ing. Alessandro Alessan-dri, predstavnik železniške u-prave. f) Dr. Pavel de Klodic, upravnik pristanišča. g) Dr. ing. Raimondo Visintln, predstavnik tržaške občine. h) Comm. ing. Italo Bonazzi, predstavnik trgovske zbornice. i) Dr. Rodolfo Bernardi, predstavnik Splošnih javnih skladišč. j) Dr. ing. Ugo Crovetti, predstavnik zveze industrijalcev. k) Dr. ing. Umberto Juriš, pred. stavnik brodolastnikov. 1) Dr. Arrigo Micheli, predstavnik organiziranih delavcev. m) Dr. ing. Massimo Levi, predstavnik civilnega tehničnega u-rada. n) Dr. Bruno Sergas. predstavnik zveze malih Industrij, tak0 omogoči plovba tudi naj-večjim prekooceanskim parnikom do sredine kontinenta. Po sporazumu leta 1910 med Kanado in ZDA j« bil 1920. leta načrt prvič predložen ameriškemu kongresu. Medtem ko je Kanada privolila, je kongres projekt odklonil, čeprav mu je bil projekt predložen skupno 6-krat. Za plovbo urejena reka St. Lorenz b; namreč napravila velika mesta, ki so situirana ob bregovih Velikih jezer (Gornje jezero. Michigansko jezero. Huronsko jezero, Ontario jezero, itd:), torej pred vsem Milvvaukee, Chicago, Detroit in Cleveland za oceanska pristanišča. Industrija, ki je grupirana okoli teh mest bi sie s tem izredno dvignila. Zato so v teh krajih ZDA ta načrt z veseljem pozdravili. Ljudstvo in parlamentarni zastopniki krajev ob vzhodni obali ZDA pa so bili proti temu načrtu, ker so se bali, da bi se zmanjšal pomen poslovnih in prometnih centrov ameriškega vzhoda, torej predvsem velikih pristanišč Nevv Yorka, Bostona, Baltimora, Newarka itd., ker se tam ne bi več pretovarjalo blago, namenjeno v sredin0 kontinenta. V Kanadi so bile razmere podobne. Montreal in Toronto bi postala oceanski pristanišči, zato je protestiralo največje kanadsko pristanišče Halii'ax. Veliki odpor sQ netile tudi različne železniške družbe, ki so se bale konkurence plovne poti. Prav tako so bilj proti preureditvi reke ameriški električni trusti, ker bi se ob brzicah zgradila velika hidrocen-fjrala z zmožnostjo 1.6 milijona kilpwatov, se pravi čez 50 odst. Več ka kor ji h ima ena na j večjih ameriških elektrarn Boul-der. Zaradi tega bi se električ- ni tok pocenil, kar pa raznim električnim družbam ne gre v račun. Hidrocentrala na Grand Couleeu v ZDA V maju 1950 je predsednik Truman predal v obrat hidroelektrarno na Grand Couleeju, k; je do sedaj največja na svetu. Gradili so jo 16 let in porabili zanjo nič manj ko 10.5 milijona kub. m betona. Elektrarna ima 18 generatorjev. Jezero, ki je nastalo zaradi zajezitve, je dolg0 150 km. Kanal Donava - Ren Projektiran je plovni kanal iz Bamberga do Keitheima, ki bi uresničil staro zamisel, zve- Pred nekaj tedni je naborna komisija v Houstonu potrdila za sposobne za vojaško službo štiri brate: Antona, Bernarda, Karla in Donalda Perricona. Ti so edini moški četverčki v ZDA, stari 21 let in bodo vsi štirje služili v mornarici. Vojne oblasti so izjavile, da jim bodo verjetno dovolili biti na isti ladji. Z radioaparati dirigirani tovorni avtomobili Na velikih ameriških gradiščih so poizkusili opremit; tovorne avtomobile, ki prevažar jo gradivo z radioaparati, s pomočjo katerih dirigirajo šoferje na različna mesta, Tako u-pajo bolje izkoristiti razpoložljivi vozni park. re Pucove, župan v Ostrovskega ((Goreče srcey>, itd. K0 je Slovenija po vojni u-stvarjala prvi slovenski film «Na svoji zemlji», so poverili najlepšo vlogo prav Potokarju. Menda ni Slovenca, tudi pri nas v Trstu ne, ki bi ne imel še živo v spominu simpatičnega in junaškega strička Sovo. Potokar nastopa tudi v drugem slovenskem filmu i(Trst», za katerega je napisal scenarij pisatelj France Bevk. Igral pa bo tudi v tretjem, ki ga bodo začeli snemati, v ((Visoški kroniki» po romanu Ivana Tavčarja. Potokar pravi, da je bilo delo pri filmu zelo mučno, posebno težke so bile zimske scene, tako da se mu je včasih zdelo da preživlja ponovno partizansko dobo. Toda po prvem filmu je bil uspeh tako velik, da je bil Pozabljen ves trud in ostalo je le zadoščenje, da je prvi slovenski film bil resnično umet niško delo in da je k temu uspehu pripomogel tudi striček Sova. «Rad sem igral Sovo v filmu «Na naši zemljin, ker mi je bliže kot Just v filmu «Trst». To pa najbrž zato, ker je avtor Ciril Kosmač pisal to vlogo prdv zame)), nam je pripovedoval Potokar. Ko je igral Potokar v filmu, se mu je zdelo, da znova preživlja partizamščino. Ko je prišel med nas v Trst, se je zapet močno spomnil nanjo, saj je delo Slovenskega narodnega gledališča v mnogih ozirih precej podobno partizanskemu. Zvezano je z mnogimi težavami, ki jih bo naš gost spoznal do dna takrat, ko bo gostoval po naših skromnih podeželskih odrih. Toda ne le v delovnih pogojih, še v nečem je tržaško gledališče slično partizanskemu: Potokar je že po nekaj vajah opazil prav pri vseh igralcih samotni-ciativo, pridnost, ne le pri u-metniškem ustvarjanju, temveč prizadevanje, da bi vsi do zad njega kakorkoli pripomogli, da bi se Slovensko narodno gledališče na naših tleh ohranilo in napredovalo. To borbo gledališčnikov pa mora podpreti prav sleherni Slovenec na našem ozemlju, če hočemo, da bo SNG resnično uspelo i) dobrobit celotnemu kulturnemu razvoju nas vseh. Med tržaškimi igralci se počuti Potokar kakor doma. Sprejeli so ga medse kar najbolj tovariško in mu to tovarištvo izkazujejo ves čds njegovega dela tu v Trstu. Študirajo «Revizorja«, Zaradi kratkega časa skoro ne prekinejo z delom, ker hočejo vsi od režiserja pa do igralca najmanjše vloge pripraviti čim bol- umetniško predstavo. In prav zaradi takega intenzivnega dela, se je Potokar kaj hitro vključil v tržaško igrdlsko družino in Si skupno z njimi prizadeva, da bo uspeh čim boljši. N. M. GOSPODARSTVO TRGOVINA ♦ INDUSTRIA + PROMET ♦ FINANCE [ Zlato -..oniBiniško blago” Rezultat vojne psihoze je tudi pojav, da se pretvarja zlato v umetniške predmete. Ta na prvi pogled čuden pojav je takoj razumljiv če vemo, da se prodaja zlato v oblik; umetniških predmetov in okraskov za 43 dolarjev unča, medtem ko se v obliki monete t. j. denarja prodaja po ceni določeni od vlade USA t. j. 35 dolarjev za unčo. Teh 8 dolarjev razlike povzroča vrsto zanimivih pojavov. Najmanj 40 odst. južnoafri-kanskega zlata se prodaja na tržišču po 43 dolarjev unča kljub temu, da južnoafriška vlada oficialno priznava uradno ceno 35 dolarjev za unčo. Kanadske družbe, ki se bavL jo s pridobivanem zlata, prosijo vlado za dovoljenje, da bi prodale vsaj del tega zlata po »umetniški« Ceni. Na črnih trgih na vzhodu, v Orientu, je bilo zlato prodano tudi po ceni, ki je znatno višja od 43 dolarjev. Čisto zlato pretvarjajo v kipce, cigaretne doze, prstane itd. Kupec lahko to zlato zopet pretvori. Na svetovno tržišče ne prihaja zlato samo v obliki raznih umetniških predmetov. Prejšnje leto sta Rusija in Kitajska prodali velike količine zlata v palicah. Mnogo držav je prodalo na svobodnem tržišču svoje monetarno zlato Po cenah, ki so bile mnogo višje od določene cene t. j. 35 dolarjev za unčo. Zlate zaloge Združenih držav Amerike se krčijo od pričetka vojne na Korej; pa do sedaj. To pa zato, ker ZDA pokupu-jejo na svetovnem tržišču o-gromne količine tako imenovanih kritičnih materialov, surovin potrebnih za vojno. Prvič po drugi svetovni vojni se dogaja, da so prenehale najhujše težave vseh evropskih držav prvič lahko dobijo evropske in druge države potrebne količine dolarjev. Ker so Združene države izdale celo vrsto ukrepov s katerimi prepovedujejo izvoz raznih produktov je jasno, da jg bila posledica teh ukrepov povečan odtok zlata. Rezerve so v decembru 1949 leta dosegle svoj višek in so znašale 24 milijard 400 milijonov dolarjev zlata. Do sedaj so se počasi zmanjševale in so že nekaj nižje od 22 milijard 400 milijonov dolarjev. Kljub temu imajo ZDA dandanes največ zlata na svetu. Računa se, da imajo vse druge države — z izjemo Rusije — vsega skupaj za 10 milijard dolarjev zlata. Državne banke ZDA imajo v svojih varnih blagajnah za 5 milijard 600 milijonov dolarjev zlata na račun tujcev. Ruska proizvodnja se drži v tajnosti, vendar se računa, da proizvedejo Rusi okrog 6 milijonov unč zlata na leto. V ZDA so ga proizvedli 1950 leta za 2,391.000.683 unč. DNEVNIK ŠPORTNI Beograjčani Kazalci na stenski uri so se že pomaknili na tretjo uro. ko Beograjčanov še ni bilo. Veliki kombinator Joco nervozno prenaša svoje noge iz kota v kot, za njim pa drobi Miloš, pravtako nervozen. Ura je štiri, pet, o kamionu ne duha ne sluha. Medtem s0 se organizatorji našahirali. Končno je vesel glas »oštirja* naznanil dolgo pričakovani prihod. Ni še dobro Dželatovič, pr- ...'f * Pomlad v Jamljah vak Jugoslavije v orodni telovadbi, zasadil svoje žlice v gorko juho, že je moral odgovarjati na vprašanja. »Kakšen je začetek vaše športne kariere*? smo vprašali. »Kot vsa mularia sem tudi jaz pričel pri brcanju žoge narejene iz krp, a me je ta strast kmalu zapustila in vedno pogosteje je moj nos molel v zrak ter sledil zrakoplovom, ki so rezali beograjsko nebo. Izpolnila se mi je želja, bil sem sprejet v aero-šolo in poslej mi je le malo časa preostajaloza drugo Bil sem sicer tudi redno pri telovadb; Sokola. Potem je prišla vojna, vstopil sem v partizane in bil do osvoboditve pi-lot-lovec v naši armadi* »V kolikor niso lagale biografije, v katerih smo zasledili vaše podatke, imate vi danes že kakih 3o let. Kot ste nam v dosedanjem razgovoru zaupali, se pred vojno s telovadbo niste pečali sistematsko in prav tako tudi niste tekmovali. Kdaj potemtakem?* »Leta 1948 sem bil demobiliziran in tedaj sem se pravzaprav šele prvič spoznal z orodno telovadbo. Na turnirju jugoslovanskih mest sem tedaj zasede] v prvem razredu peto mesto, kar je bilo relativno presenečenje. Naslednje leto sem bil na državnem prvenstvu prvi, seveda še vedno v prvem razredu. Po tej zmagi sem naglo napredoval, bil postavljen v državno reprezentanco in tudi odpotoval na svetovno prvenstvo v Bazel. Tam sem bil 39, prv; med Jugoslovani, a kar je važno, nabral sem si izkušer:}, ki mi še danes veliko pomagajo pri vzgoji telovadnega naraščaja*. In zares, vsi ti mladi fantje, katerih starost se kreta okrog 20 let, in ki v tem trenutku skačejo okoli pokrite mize, so telovadci iz šole Dimitrija Dželatoviča Huda bo dane^ za Tržačane. Fantje so namreč do. bro pripravljeni, so tik pred turnejo v Švico, domovino ur in telovadnih svetovnih prvakov. Njih imena pa so tale: Dželatovič Dimitrije, inž. Ber. novic Aleksander, ki je poleg prvega edini metuzalem ekjpe, Antonijevič Dragiša, Budja Pavle, Cerevick; Miodrag, Rajkovič Rajko, vodja ekipe pa bo Malsarevič Ljubiša, ki je sicer tudi telovadec zveznega razre-da, pa zaradi poškodovane roke danes ne bo nastopil. Sodni, ka Beograjčana: Smajlkadič Akif ter Velušček Rudolf. Dragana Djordjevič je stara fr/ preizkušena telovadka. Dala je skoz; dve olimpijadi, Ono v Berlinu ter leta 1948 v Londonu. Tudi Anka Brinič ter Vera Maričeva so preizkušene internacionalne tekmovalke ter večkratne državne reprezentantke. Ekipo dopolnjujejo tri zastop- nice najmlajše generacije: Spa. sič Nada, Klinar Greta in Cer. gol Rada. Ako bi Tržačani vedeli, kakšnega medveda gredo drezat iz spanja z vabilom Beograjčanov, bi verjetno bili nekoliko skromnejši pr; napovedih raznih dvobojev. Vendar vprašanje zmage pri vsej stvari ni tako važno, saj nam je dejal tov. Dželatovič: »Mi smo prišli od tako daleč zato, da pomagamo našim tržaškim tovarišem. da se z njimi spoznamo in izmenjamo misli. Ako bomo dosegli to. bomo zadovoljni*. m. v. Današnji nogomel ZDTV TRST: Montebello . Opčine: igrišče Opčine ob 15, Skedenj - Nabrežina: igrišče Nabrežina ob 11, Olimpija - Mezgec: igrišče «Prvi maj* ob 15. Počiva: Sv. Just. ISTRA: Meduza - Arrigoni: igrišče Koper ob 14,30, Novi grad -Piran: igrišče Novi grad ob 14,30, Buje - Strunjan: igrišče Buje ob 14,30, Brtonigla - Au-rora: igrišče Brtonigla ob 14,30. Počiva: Umag. NOVE SLOVENSKE KNJIGE Cehov: ZBRANO DELO II. DEL polpl. . Žnidaršič: PESMI IZPOD SNEŽNIKA pl- • Ribar: ZBRANI GOVORI polpd. . . . Martin Andersen Nexoe: OTROŠKA LETA pl. . , s s . Taufer: MOJCA In 2IVALI br................. Kette: OTROŠKE PESMI IN POVESTI br................. ... 580 lir 400 » 160 » 380 160 50 DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSTU IN GORICI R. E. D. A. T. A. S. A. FABBR. ACCUMULATOR! M. vioiivi TOVARNA AKUMULATORJEV MILANO - MILAN BATERIJA vseh prednosti KOVINSKI USMEHJEVAL-CI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54-20 TRST, E. FABIO SESEKO 5 Mizarji I Deske sm,t\ podjetniki kmetovalci :**». vezane P10, šče, furnir, parkete in drva -ndi najugodneje, RGOVINA nit ... Oglejte si nase izložbel R EV I S A NI Velika izbira domačih copat za odraste im otroke TRST, ULICA VASARI 10 1 VaS frml v v KRZNENI PLASC TRST. Ul. 30. oktobra št. 11. tel. 29374 ZOBNI ZDRAVNIK Dr.HLAVATY ordinir. za ustne in zobne bolezni in ustno proleliko NA OPČINAH pri Fabčiču dnevno razen torka in petka V TRSTU Ui. Imbriani 14-11. v torek in petek 10-12 15-18 Pletilni svetovno znani stroji „DiAMANT" „COLMOR" in „P F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in DLRBL cikcakastih stvov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. iiiiiiiiiiii11111111' trst NA OBROKE Oglejte si brezobvezno katere dobite t® konkurenčnih cenah - v 1 R S 1 U, VUGA VASARI Sl-k. MIZARSKA DELAVNICA TRST Ul. Polonio 3 MIHELJ JOŽE miMiTPiii lil i Ap'/p/Vinri ebahae%btna ut!za’t* hit n dela, pa ugodnih cenal* Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 (tki fdačiiu ^ izdeluje ženske ooieke ter otroške oblekice po |js1> cenah. Naslov na upr3''1. Ul. sv. Frančiška ' Fvotsam | Znalo v pri upravi v/1/a §/*\ iai S)iuy)jgir@ IrSIL £2 e Zla (metin Inšlnlha r kompletne hapfi^ll,t Pap%neline foeb&ttfe vodne in plinblte nap^ave^c vbu btnvBno-hlepUtoha delu - Ptohnvuni n*1 .inviiMKTVO- ULICA MONTECCHl St 6, 111. nad. - Telefon Štev. 93-»«* m »4-«3*. - PoStnl predal 502 - UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA « T?i.fnnsKa St 73-38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno- • ' ~ ' upravni 100, osmrtnice 90 Ur. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica. Ul. S. Pelllco MI., Tel. 1 1-32- Koper, V- Batttsti 301a-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: meseCna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: izvod 3, mesečno 70 dm; FLRJ: izvod 4.50, mes«4"0 t,3KJ -Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založmšt-o tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemske^ ffFI Ljubljana, Tyrševa 34 - tel. 20-09, tekoči račun pri Komunah/l banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z° ■