OSREDNJA
KNJIŽNICA
Leto XIV	številka 10	cena 1,46 EUR	24. oktober 2012
Leto XIV	številka 10	cena 1,46 EUR	24. oktober 2012

Žalec dobil podeželsko tržnico.................................str. 3
Prihranki pri energiji za nove naložbe.........................str. 8
^0 d itja
a v

a®

LOV®
«a***
%
fo

s?
&>.	JF
o a *
9 771580 096004
Celje - skladišče Per
I moto cent IH 266/2012
I________Drešinja vas 18	||||[[[||||i Il II II II lil
aprilia
5000029262,10
CORISS ©
HONDA
Kawasaki
Cmoto guzz .
Servisni in potrošni material
n
CAFFÈ

na Šlandrovem trgu v Žalcu
Najboljši pečen krompirček v mestu!
Najzahtevnejša gasilska vaja doslej
V mesecu požarne varnosti so spodnjesavinjski gasilci ponovno dokazali svojo pripravljenost in strokovno usposobljenost
Prejšnjo nedeljo so na Homu pripravili doslej najzahtevnejšo gasilsko verižno vajo v Spodnji Savinjski dolini in eno najzahtevnejših v Sloveniji. V njej so sodelovala vsa gasilska društva v dolini, GZ Žalec in Prebold. Predpostavka vaje je bil gozdni požar v ekstremnem sušnem obdobju na pobočju Homa, ki se je hitro širil po krošnjah dreves in ogrožal stanovanjske objekte, planinski dom in sakralni objekt.
V vajo je bilo vključenih 45 gasilskih vozil za prevoz moštva in opreme z več kot 400 operativnimi gasilci in ostalimi sodelujočimi iz 39 gasilskih društev GZ Žalec in GZ Prebold ter enota za podporo vodenja GZ Ljubljana. Na vaji so razvili 330 kolutov gasilskih cevi na petih kilometrih, kjer je bilo precej vzponov in padcev. Najzahtevnejši del je bil v zadnjem delu terena do vrha 607 m visokega Homa, kjer stojita planinski dom PD Zabukovica in cerkev sv. Magdalene. Tu so se morali gasilci spoprijeti s kar 384 m višinske razlike. Za dovod vode od zajetja do vrha Homa pa je bilo potrebno premagati tlačno razliko približno 111 barov, za kar bi teoretično potrebovali, kot je ob koncu vaje povedal poveljnik GZ Žalec in vodja vaje Franc Rančigaj, petnajst motornih brizgaln, zaradi višinske razlike pa so jih uporabili dvajset.
Vaja je povsem uspela, podrobnejša analiza pa bo narejena v prihodnjih dneh. Bistveno je, da so vodo »pripeljali« iz zajetja preko cevi in s pomočjo motornih brizgaln do objekta gašenja in s tem dokazali usposobljenost tudi v primeru tako velikega požara.	D. Naraglav
(Ne)umnost pobira različne sadove
Sredi oktobra je bila večina svetovne (medijske) javnosti uprta v našega avstrijskega soseda Felixa, ki je prebil skrajne rekorde, saj je s skoraj 40 kilometrov skočil na Zemljo, dosegel 1.342 km na uro, prebil zvočni zid in preživel. Svet se mu je priklanjal, mediji so poveličevali dosežek, knjiga rekordov je dobila novo stran, knjiga zgodovine tudi.
A poglejmo dosežek z druge strani. Nikjer nisem zares zasledila, koliko je podvig stal, samo zagotovo več kot letni proračun nekaj tisoč skromnih slovenskih družin skupaj ali letna kvota za vse malice naših osnovno- in srednješolcev. Milijon evrov najbrž ni dovolj velika številka. Najbrž sojo tudi zaradi višine zamolčali. V času ko se vsa Evropa, da ne rečem svet, ukvarja s tem, kje varčevati, je avstrijsko podjetje, ki proizvaja energetsko pijačo, financiralo skrajno človeško drznost, morda bi si kdo drznil reči celo neumnost brez primere (Kako bogokletno, se bodo zgražali nekateri!), ki soji sicer v sporočilih za javnost pripenjal težo potencialnih raziskovalnih dognanj, ki naj bi jih poleg rekordov prinesla. A hkrati se ne morem znebiti občutka, da bodo ugotovitve človeške vzdržljivosti pri tako ekstremnih pogojih spet koristile bolj izbranim skupinam, ne pa ravno milijardam ljudi, kijih bolj zanima vzdržnost njihovega skromnega proračuna, preživetja in slabih življenjskih razmer.
Pa smo spet pri privilegijih, tistih, kijih napajajo kapital in politične zveze. To je še kako aktualno tudi v nam bližjem mikrookolju, kajneda? Službe, položaji, posli, ki nimajo zveze s stroko, sposobnostmi, izkušnjami, skratka resničnimi atributi... Vam je kaj znano?
Pa ostanimo pri Felixovi pijači, kije omogočila polet v vesolje in skok nazaj. Si predstavljate, kako draga je energetska pijača, da lahko iz njene razlike v ceni financirajo tako drag projekt? Koliko med vami z uživanjem tega poživila, ki ti menda da krila, v teh časih revščine, lakote, naraščajočega psihičnega in fizičnega nasilja posredno sofinancira kar morbidno razvratno avanturo? Seveda pijača nima zveze z zdravim načinom življenja, ti pa morda vsaj za trenutek da neko lažno energijo, da lažje prenašaš njegove stranpoti, boste rekli. S tem smo spet našli kratkoročno opravičilo zanjo. Kako priročno ga najdemo vedno še za tako obskurno stvar! Inja, vsaka medalja ima več plati, samo upam, da to ni le tolažba za rajo.
Še sreča, da se lahko potolažimo s tem, da se v teh negotovih časih naraščajočih stisk, pa tudi obskurnih človeških objestnosti različnih razsežnosti, tudi v našem okolju še vedno dogaja kaj spodbudnega. Podjetje Mikropisje v teh dneh predstavilo svetovljanski interdisciplinarni inovativni projekt @life, ki bo ponesel slovensko, žalsko znanje v svet in prinesel številne koristi tudi našemu okolju. Tudi mnoga podjetja, kijih predstavljamo na straneh tokratnega Utripa, kljub krizi vlagajo v razvoj in se dobro borijo. In če ostanemo pri jeseni, kljub letošnji poletni suši je, pravijo, prinesla kakovostno bero in sladke sadove. Upam, da jih boste v vsaj tisti racionalni, primarni obliki imeli na voljo vsi. In če že to ne bo povsem enakomerno razporejeno, potem je gotovo, da za to, kdo je v nevarnosti, vnaprej vsaj v večini primerov ne vedo reševalci, pa naj bodo to gasilci ali drugi, ki se enako predano vedno odzovejo klicu na pomoč. Nesebičnost je, hvala bogu, še vedno tu, čeprav je je čedalje manj.
Pomislite tudi na to, ko boste hodili po poteh te jeseni!	Lucija Kolar
DOBRODELNI
KONCERT
s Prifarskimi muzikanti, za nakup osebnega dvigala invalidu Marjanu Novaku iz Orove vasi.
Sobota, 27. oktober, ob 19. uri v Športni dvorani Polzela. VABLJENI!
ZKTŠ Polzela, 703 32 28
@life za zdravje
anez Uplaznik
»Zdi se mi pomembno, da r tujino prodajamo znanje, ìe ljudi,« je ob predstavitvi novativnega informacijskega projekta velikih razsežno-iti @life prejšnji petek pove-lal njegov idejni vodja Janez Jplaznik, direktor žalskega jodjetja Mikropis.
V Razvojnem centru infor-nacijsko-komunikacijskih
tehnologij (RC IKT) Savinja Žalec, katerega glavni ustanovitelj je Mikropis skupaj s partnerji, so namreč v sodelovanju z ekipo domačih in mednarodnih strokovnjakov ob finančni podpori EU razvili priročno informacijsko rešitev @life, ki pomaga meriti, zaznavati, spremljati in odpravljati negativne učinke stresa ter usmerja uporabnike k zdravemu načinu življenja. Projekt je že zdaj zagotovil 30 novih delovnih mest, center pa je hkrati priložnost za ustanavljanje novih podjetij. Od njega bodo imele koristi Občna Žalec, Spodnja Savinjska dolina, regija in tudi država. Zanj se že zdaj zanimajo v Združenih državah Amerike in drugod. Več na str. 11.	L. K.
BETONSKI STREŠNIK Z ZAŠČITO

, ieod
7,49
1
NELSKAMP
Vrhunska nemška kritina.
ZASTOPA IN PRODAJA: Arečtzz' j. o. o. Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
DOBRODELNI
KONCERT
s Prifarskimi muzikanti, za nakup osebnega dvigala invalidu Marjanu Novaku iz Orove vasi.
Sobota, 27. oktober, ob 19. uri v Športni dvorani Polzela. VABLJENI!
ZKTŠ Polzela, 703 32 28
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
matjaž
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016 vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mra 2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
Ustvarjamo pozdrave
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 | PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@matjaz.si
950 €
D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
Od rebalansa do kolesa
Mestna skupnost Žalec praznovala
Občinski svet Občine Žalec se je septembra sestal dvakrat, najprej na slavnostni seji ob občinskem prazniku 6. septembra, 27. septembra pa na 16. redni seji, na kateri so svetniki med drugim potrdili rebalans letošnjega občinskega proračuna. Na začetku so se seznanili z odstopom Alenke Lesjak z mesta občinske svetnice.
Še pred začetkom seje je župan povabil vodstvo podjetja OMCO Feniks iz Žalca, da predstavi svoje poslovanje in poslovne načrte, nato pa so se svetnice in svetniki seznanili z izstopom Alenke Lesjak iz občinskega sveta. Razloga za izstop Lesjakova ni navedla niti naj to ne bi bila njena obveza, neuradno pa je' razlog selitev v drugo občino. Njeno mesto bo zasedel naslednji z liste SDS, Karel Borovnik s Ponikve.
V nadaljevanju so žalski svetniki na tajnih volitvah potrdili Romana Viranta kot kandidata na volitvah za člana Državnega sveta RS, in sicer kot predstavnika lokalnih skupnosti. Volitve državnih svetnikov niso neposredne, ampak jih izvolijo elektorji, vendar tudi elektorje izberejo občinski sveti. V žalski občini so bili za elektorje izvoljeni: Robert Čehovin in Matjaž Krk (SDS), Stane Jerman (DeSUS), Marko Laznik in Viktor Mitov (SD).
Dodatno je župan na dnevni red 16. seje uvrstil predlog odloka o komunalnem opremljanju območja PC Arnovski gozd, saj lahko na ta način občina drugemu investitorju obračuna komunalni prispevek, ki je tudi pogoj za njegovo pridobitev gradbenega dovoljenja. Brez razprave so občinski svetniki potrdili novo sistematizacijo delovnih mest v VIZ Vrtci Občine Žalec. Zaradi dveh dodatnih oddelkov je z novim šolskim letom sistematiziranih delovnih mest 152,8, v prejšnjem
šolskem letu 144,9, vseh otrok pa je 971.
Sledila je obravnava rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Prihodki so se znižali za nekaj več kot 3,2 milijona evrov (na 18,89 milijona), predvsem zaradi znižanja povprečnine in prihodkov od dohodnine, manjšega priliva od komunalnih prispevkov, saj gradnja primarne kanalizacije še ni zaključena, manjših prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč (zaradi krize prometa skoraj ni, pod ceno pa občina svojega premoženja ne bo prodajala, je poudaril župan Janko Kos) ter zaradi odločitve, da občina ne bo glavni investitor gradnje doma starejših v Žalcu. Ministrstvo namreč zahteva gradnjo doma četrte generacije, kar precej podraži investicijo. Rebalans predvideva nekaj več kot 22,8 milijona evrov odhodkov, kar je slabih 4,1 milijona manj od veljavnega proračuna.
Na predlog rebalansa je nadstrankarska lista za skladen razvoj Občine Žalec vložila dva amandmaja s prerazporeditvijo dela sredstev za delovanje svetniških skupin in političnih strank na druge postavke, vendar amandmaja nista dobila podpore večine svetnikov.
V prvi obravnavi so bili nato potrjeni predlogi odloka o dodelitvi občinske denarne socialne pomoči, odloka o dodelitvi denarne pomoči staršem ob rojstvu otroka in odloka o mladini v Občini Žalec. Odlok je potreben za pridobitev naziva mladim prijazne občine, z njim pa sta opredeljena struktura in podporno okolje mladinskega organiziranja in mladinskega dela v občini, odlok bo zagotavljal pogoje za sodelovanje mladih pri odločanju o zadevah, ki vplivajo na njihovo življenje in delo v lokalni skupnosti, in pospeševal razvoj lokalne mladinske politike. Za celovito obravnavo po-
dročij mladine in mladinskega sektorja v občini bo ustanovljena petčlanska komisija za mladinska vprašanja, ki bo županovo posvetovalno telo.
Precej polemično razpravo je pod točko Aktualno izzvala informacija direktorja JKP Žalec Matjaža Zakonjška o načrtovanem uvajanju sistematičnega ravnanja z grezničnimi goščami in blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav. Tudi občani, ki niso priključeni na kanalizacijo, bi namreč plačevali vsak mesec določen znesek, za katerega bi Javno komunalno podjetje enkrat na leto ali na tri leta izpraznilo greznico ter goščo odpeljalo v čistilno napravo. Večinsko mnenje občinskih svetnikov je bilo, da je predvideni znesek previsok, izražena pa je bila tudi velika skrb zaradi visoke vrednosti kanalizacijske infrastrukture ter z njo povezane amortizacije.
Vodja Urada za negospodarske javne službe Nataša Gaber Sivka je občinski svet seznanila s sklepom o izvršbi, ki ga je sre-, di septembra prejela I. OŠ Žalec v višini več kot 161 tisoč evrov v zadevi pred leti poškodovanega učenca. Delež občine znaša dobrih 48 tisoč evrov. Zaradi izvršbe je šola ostala brez finančnih sredstev za redno delovanje, zaradi česar so zaprosili za čim prejšnji uskladitveni sestanek s pristojnim ministrstvom.
Med pobudami in vprašanji občinskih svetnikov so največ časa namenili rdečemu kolesu, ki ga je pred 13 leti ob odprtju Bicikl parka v Žalcu občini podaril donator, zdaj pa ga zanima, kje je to kolo. Župan je v odgovoru na vprašanje Marka Laznika zapisal, da kolesa ni v osnovnih sredstvih občine, in pozval prejšnjega župana, naj pove, kaj se je zgodilo s kolesom. Lojze Posedel je ta poziv razumel kot še enega od zlonamernih očitkov na svoje delo in izjavil, da ne ve, kje je to kolo. K. R.
Arnovčani so se veselili pridobitev
sta potekali izgradnja in obnova naštetih infrastrukturnih pridobitev, krajani pa so že ob poti poskrbeli za okrepčilo. Pot so sklenili pri domu PGD Arja vas in druženje okronali s trgatvijo Arnovčanke. Odprtje sta z nagovorom pospremila župan Občine Žalec Janko Kos in v odsotnosti predsednika KS Petrovče Marjana Volpeta Iztok Kučer. Trak je ob njuni pomoči prerezala Tanja Raz-boršek Rehar.
Program, ki ga je vodil Peter Kavčič, so pripravili mladi vaščani Arje vasi ob pomoči TD Petrovče in PGD Arja vas ter prizadevne množice vaščanov, ki so poskrbeli za dobrote, ki so še kako teknile. »Veški dečki« so z glasbo pričarali prijetno vzdušje v družabnem delu srečanja, ki je družil veliko množico Arnovčanov in gostov še dolgo v noč. T. T.
Trgatev Arnovčanke so vaščani Arje vasi konec septembra združili tudi z odprtjem nekaj komunalnih objektov, zgrajenih v zadnjem letu, ki so precej spremenili podobo vasi in kakovost življenja v vasi. Gre za izgradnjo sekundarne kanalizacije in z njo povezano obnovo ceste in izgradnjo novega pločnika sko-
zi vas ter javno razsvetljavo.
Izgradnja sekundarne kanalizacije na dolžini nekaj manj kot 480 metrov je sicer del projekta, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, vse ostale pridobitve pa je iz proračuna financirala Občina Žalec. Ob omenjenem dogodku konec septembra so se sprehodili skozi vas, kjer
Iztok Kučer, Tanja Razboršek Rehar in Janko Kos so skupaj prerezali trak
Predsednik MS Žalec Roman Virant z dobitniki letošnjih priznanj
Mestna skupnost Žalec praznuje svoj praznik 29. septembra v spomin na dan, ko je Žalec postal mesto. Letos mineva 48 let od tega slavnostnega dogodka, na katerega spominja tudi spominska plošča na obrambnem stolpu. Ob prazniku se je tudi letos zvrstilo več prireditev, osrednja pa je bila slavnostna seja s podelitvijo letošnjih priznanj mestne skupnosti v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, v okviru katere so predstavili tudi knjigo svojega rojaka Friderika Širce.
Na slavnostni seji, ki jo je vodila Lidija Koceli, je zbrane nagovoril predsednik Sveta MS Žalec Roman Virant. V svojem govoru je najprej spomnil na zgodovinsko ozadje praznika in na narodno zavest Žalčanov, ki so jo dokazali že z organizacijo II. slovenskega tabora leta 1868. Sicer pa se je Žalec v slovensko zgodovino zapisal tudi kot mesto, v katerem je domovalo veliko znanih Slovencev, med njimi tudi Friderik Širca - Risto Savin, o katerem je prof. Peter Zimmermann pred časom napisal biografijo.
Virant je spregovoril o delu in rezultatih Mestne skupno-
sti Žalec v preteklem obdobju. V letošnjem letu je sicer manj »vidnih« investicij, pa vendar se lahko pohvalijo z obnovo Župančičeve ulice, urejanjem tržnice, ki po požaru počasi dobiva znova svojo namembnost. V pripravi je tudi dokumentacija za prijavo na razpis ureditve Šlandrovega trga. Pomembno je urejevanje prometne signalizacije v nekaterih ulicah, še posebej na Šlandrovem trgu. Mnogim je povzročala težave enosmerna ureditev prometa. Spregovoril pa je tudi o aktivnostih v Vaški skupnosti Ložnica, kjer letos tamkajšnje gasilsko društvo praznuje 90-letnico delovanja. Prostor okrog doma, ki je pravzaprav središče vasi, urejajo že kar nekaj let. V
nizanju rezultatov je Virant omenil tudi urejeno povezovalno cesto od Ložnice do Gotovelj mimo ribnika, ki ga ureja ribiška družina. Dodal je še, da bo v naslednjih letih potrebno urediti tudi pločnik Ložnica-Žalec.
V nadaljevanju je spregovoril o varnosti v prometu in o sredstvih, ki jih namenjajo temu, pa o društvih, ki s svojim delom bogatijo mestno skupnost. Društvom ali posameznikom so podelili tudi priznanja MS Žalec. Letos so jih prejeli Janez Uplaznik, direktor Mikropisa Žalec, Ivana Zapušek Skubic z Ložnice,1 Friderik Korber - Ljubo za svoje dolgoletno fotografsko delovanje in promoviranje Žalca in Atletski klub Žalec za uspehe in delovanje. D. Naraglav
Trgatev Arnovčanke in Nikolaje
V	žalski občini rasteta že nekaj let dve potomki najstarejše vinske trte na svetu, ki raste in rodi na mariborskem Lentu.
Prvo so v Žalcu posadili ob obrambnem stolpu pri župnijski cerkvi sv. Nikolaja leta 2004, ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo, in jo poimenovali Nikolaja, drugo pa tri leta pozneje v Arji vasi. V Arji vasi so trto, ki raste ob pročelju gasilskega doma, poimenovali Arnovčanka. Letos so trgatev v Arji vasi združili z odprtjem pločnika in kanalizacije. Prvi grozd je odtrgal predsednik Gasilskega društva Arja vas Iztok Uranjek, vse ostale, bilo jih je 53 in so tehtali 16 kg, pa gospodar trte Jože Delakor-da. Trgatev sta spremljala predsednik savinjskih vinogradnikov Silvester Marič in vinska kraljica Suzana Čakš, ob tej priložnosti pa so poskrbeli tudi za krajši kulturni progam.
V	Žalcu so s pesmijo Ljudskih pevk s Ponikve, prihodom trgačev in članov društva savinjskih vinogradnikov naznanili začetek tr-
@ 03/712 12 80 £>3 zkst.utrip@siol.net
Prvi grozd pri obrambnem stolpu v Žalcu je utrgala vinska kraljica Suzana Čakš.
gatve Nikolaje, vinska kraljica Suzana Čakš, ki je tokrat vodila dogodek, pa je naznanila začetek trgatve. Zbrane je nagovoril žalski župan Janko Kos in pohvalil žalske vinogradnike, ki s svojimi kakovostnimi vini sodelujejo na državnih ocenjevanjih in dosegajo odlične rezultate. Zahvalil se je tudi skrbniku trte Bogomirju Rotovniku. Prvi grozd je odtrgala vinska
kraljica Suzana Čakš, ostale, bilo jih je 56, pa ob zvokih harmonike, na katero je zaigral Alfonz Lesjak, skrbnik Bogomir Rotovnik. Predsednik društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič je glede letošnje letine povedal, da je kljub suši kakovostno odlična, vendar bo količinsko manj vina. Sledilo je prijetno druženje, znova pa bo veselo na martinovo. T. T.
Gospodar trte Jože Delakorda med trgatvijo v Arji vasi
Prijazen naravi in turistom
Žalec dobil podeželsko tržnico
Ekokamp bo postavljen izven zaščitenega območja ribnika, in sicer ob sedanjem vhodu proti ribniku.
Vrbje se lahko pohvali z že zdaj dobro obiskanim ribnikom. Poleg domačinov in Žalčanov ter opazovalcev ptic radi ob njegove bregove prihajajo zlasti obiskovalci iz bližnje okolice, verjetno pa bi bil zanimiv tudi za turiste, še zlasti če bi imeli možnost prenočiti v bližini. Občina Žalec je zato področje ob zaščitenem območju ribnika namenila za izgradnjo ekokampa ter naročila izdelavo idejnega projekta.
Idejni projekt je izdelalo podjetje RC Celje, pred dnevi ga je v Domu krajanov Vrbje predstavil vodja projekta Rado Romih, načrtovano ureditev kampa pa sta v imenu občine predstavili direktorica Razvojne agencije Savinja Danica Jezovšek Korent in Marjana Kopitar, višja svetovalka za gospodarske javne službe Občine Žalec.
Območje, na katerem naj bi uredili kamp, je v prostorskih dokumentih predvideno kot poslovna cona, občina pa je pravočasno dodala tudi turizem in športno-rekreacij-ske dejavnosti. Prva zasnova ekokampa je bila izdelana leta 2006, z idejnim projektom pa je določeno, koliko in kakšni objekti naj bi bili postavljeni na tem območju. Predvsem naj bi bili okolju in naravi prijazni, kamp pa ne bo namenjen množičnemu turizmu, saj bo v končni fazi spalnih kapacitet predvidoma za od 200 do 250 ljudi. Prav tako naj bi bil kamp
energetsko samozadosten.
Idejni projekt predvideva gradnjo vstopnega objekta (ob sedanjem vstopu na zavarovano območje ribnika), nekoliko večji osrednji gostinski objekt z recepcijo in možnostjo ureditve prostorov za predavanja oziroma učilnice za šole v naravi, travnat del z drevesi in osnovno infrastrukturo za avtodome (približno 20 parcel), kamp z območjem za bungalove in šotorišče, del za športnorekreacijske dejavnosti, en del pa je namenjen kopališču za obiskovalce kampa in krajane. Ob bazenu bodo postavili objekt s sanitarijami in garderobami ter objekt s strojnico. Bazen bo velik 25 x 12, to je najmanjši bazen, ki še omogoča izvedbo kakšnih tekmovanj. Del kopališča bodo uredili za neplavalce oziroma otroke, razmišljajo pa tudi, da bi del uredili kot plavalni ribnik, kjer namesto klasičnih čistilnih naprav vodo čistijo rastline.
Na območju kampa bosta dva sanitarna objekta, kamp pa bo razdeljen na tradicionalni in ekološki del. V obeh delih bo območje bungalovov in šotorišče (po 8 bungalovov in po 20 prostorov za šotore v vsakem od obeh delov), razlika med obema pa bo ta, da bo imel tradicionalni del oskrbo z vodo in elektriko, drugi pa bo načeloma brez infrastrukture, temu pa bo prilagojena tudi oblika bungalovov, ki naj bi bili zgrajeni za dve do največ šest oseb.
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07,108/09, 57/12) ter na podlagi 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99,43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03,134/04, 16/05,95/05, 23/06) je župan Občine Žalec dne 28. septembra 2012 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
i.
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta gospodarske cone Minerva Ložnica (v nadaljevanju OPPN), ki ga je septembra 2012 pod št. projekta 650/12 izdelal Razvojni center Planiranje, d. o. o., Celje.
II.
Ureditveno območje OPPN zajema zemljišča pare. št. 266/2 - del, 269/10, 269/11, 270/11,270/12, 270/13, vse k.o. Žalec.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Urada za prostor in gospodarstvo Občine Žalec in v prostorih MS Žalec. Javna razgrnitev bo trajala od 22. 10. do 22. 11. 2012. Med javno razgrnitvijo bo 7. 11. 2012 ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec izvedena javna obravnava.
IV.
V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Urad za prostor in gospodarstvo Občine Žalec ali na MS Žalec.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in MS Žalec ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-05-0002/2011	Župan Občine Žalec
Žalec, 28. september 2012	Janko Kos
Janko Kos, Roman Virant in Imer Omeri ob prvem nakupu na novi tržnici
Sama gradnja bo ekološka, iz tapeciranih lesenih panelov ali iz brun. Vsi objekti bodo sodobno oblikovani. Na strehe bo mogoče namestiti sončne kolektorje, celotno območje pa naj bi bilo energetsko samoo-skrbno z izkoriščanjem sončne energije in podtalnice s toplotnimi črpalkami.
Ob vstopnem objektu je predvideno tudi večje parkirišče za osebne avtomobile in avtobuse. Celotno območje urejanja obsega nekaj več kot 57 ha, predvidena pa je gradnja po fazah. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na
2,5	milijona evrov, če bo izbrana nekoliko dražja gradnja iz brun.
Sedanji objekti ob območju ureditve kampa ostanejo, prav tako bodo kot danes prevozne vse javne ceste in dovozi. To območje je tudi izvzeto iz osnutka državnega prostorskega načrta, ki je bil razgrnjen v začetku letošnjega leta oziroma je na tem območju predvidena izgradnja protipoplavnega nasipa, ki ščiti Vrbje ter območje ekokampa, sam ribnik pa se nahaja v območju, ki je lahko občasno poplavljen.
Občina bo na ribniku postavila tudi razgledni ploščadi (pri ponirku in na mestu sedanjega razglednega stolpa), prek katerih bodo imeli obiskovalci stik z vodo, na zahodnem delu je predvidena brv čez ribnik, čez Savinjo pa bodo uredili brv za pešce. 77 metrov dolga brv čez Savinjo za pešce in kolesarje je nekoliko dolgoročen načrt, za eno ploščad s teleskopom (na vzhodnem delu) in ekoturistično promocijo občine pa je denar že zagotovljen (približno 23 tisoč evrov bruto, od tega samo za ploščad 12 tisoč).
Krajani Vrbja so po predstavitvi idejnega projekta zastavili kar nekaj vprašanj in izrazili nekaj pomislekov, zlasti glede sodobno oblikovanih bungalovov in ciljnih skupin turistov, sicer pa projekt tako kot vodstvo krajevne skupnosti podpirajo. Naslednji korak je izdelava projektov, za kar je občina že zagotovila denar, na osnovi projektov pa se bo občina prijavila na razpise za sofinanciranje. Kdaj naj bi ekokamp sprejel prve goste, pa je še povsem nemogoče napovedati.	K. R.
Tržnice so ogledalo vsakega mesta in vasi. V Žalcu so si že leta želeli tržnico, ki bi imela redno ponudbo in bi bila z urejenostjo v ponos mestnemu jedru. Po požaru maja lani je v soboto, 20. oktobra, žalska tržnica spet sprejela množico ponudnikov in obiskovalcev.
Tržnica je bila nazadnje v lasti Savinjske trgovske družbe, že pred leti pa je bila ponudba na njej zelo skromna. Po stečaju družbe so objekti na tržnici še hitreje propadali, vsa leta je vztrajal le prodajalec sadja Imer Omeri. Maja lani je tržnica pogorela, Občina Žalec pa je nato vendarle dosegla dogovor z lastnikom SM Investom in za 145 tisoč evrov odkupila območje tržnice.
Sledila je priprava dokumentacije in funkcionalna ureditev platoja, ki je velik približno 800 kvadratih metrov. Obnovili so komunalno infrastrukturo in pripravili priključke za postavitev začasnih objektov. Na novo so tlakovali celotno površino. Vrednost del je bila dobrih 67 tisoč evrov. Za tako imenovano urbano opremo na tržnici, ki vključuje javne sanitarije za potrebe tržnice, cvetlična korita, klopi, koše za smeti, stojala za kolesa, korito s tekočo vodo in prodajne stojnice s senčniki, je bilo potrebno zagotoviti nekaj manj kot 31 tisoč evrov. Skoraj 22 tisoč evrov je občina pridobila iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru Lokalne akcijske skupine LAS Spodnje Savinjske doline.
Podeželska tržnica v Žalcu bo imela predvidoma deset stalnih stojnic, ki jih bodo glede na povpraševanje dodajali ali odstranjevali, k prodaji pa so povabili ponudnike pridelkov, hrane in izdelkov s kmetij iz širše regije. Za zdaj naj bi prodaja potekala vsako soboto, dokler ne bo premrzlo, v prihodnje pa bodo prodajo zagotovili tudi čez zime. V nadaljevanju je namreč predvidena postavitev prodajnih kioskov in mlekomata. Objekti bodo imeli enotno zunanjo podobo, ki so jo predpisale strokovne službe Občine Žalec v soglasju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Celje. Število bo odvisno od povpraševanja in ponujenih dejavnosti, postaviti pa bo mogoče največ tri kioske,
velike do 30 kvadratnih metrov, enega pa do 15 kvadratnih metrov. Začasno s tržnico upravlja Javno komunalno podjetje Žalec, do konca letošnjega leta pa je za ponudnike sodelovanje na tržnici brezplačno.
Da so Žalčani res pogrešali tržnico v pravem pomenu besede, so pokazali na dan njenega odprtja. Množično so obiskali 36 stojnic oziroma ponudnikov predvsem domačih dobrot, ogledali pa so si lahko tudi izdelovanje cvetja iz krep papirja, peko kruha, izdelavo okrasnih čarovnic in razstavo turističnega podmladka v žalskih vrtcih. Igrala je Godba Liboje, plesala folklorna skupina KUD Grifon Šempeter, harmonikar Primož Zvir je razveseljeval s svojim orkestrom, obiskovalce pa je navdušil tudi nastop Dua Generacija. Občina je poskrbela za pečen kostanj, mošt in jabolčni sok, žalsko turistično društvo pa je zbiralo igrače in oblačila za otroke ter pripravilo tako imenovano Žalska pustolovščina - interaktivni kviz po žalskih ulicah.
Množico zbranih je nagovoril župan Janko Kos in se zahvalil ponudnikom in obiskovalcem za obisk tržnice, prav tako pa tudi številnim društvom, ki so popestrila prvi tržni dan. Zaželel je, da bi se
po jutri poznal dan in da bi se vsi radi vračali na tržnico, ki bo imela vedno bolj pestro ponudbo. Želje so velike tudi glede tako imenovanega »fa-rovškega marofa« v bližini. V njem je bila pred časom kavarna, zdaj pa je objekt prazen in vanj se zatekajo brezdomci. Občina si želi aktivnega lastnika, ki bi preko najema omogočil delovanje pokrite tržnice.
Žalski župnik p. Viktor Arh, ki je blagoslovil tržnico, je ob tem povedal, da je župnija pred 40 leti prodala zemljišče za tržnico, potem pa spremljala usodo prejšnjih objektov. Žalska duhovnika sta kot prva soseda zelo vesela prenove in novega življenja tržnice. Zanjo se je občinski upravi in županu Janku Kosu zahvalil tudi predsednik Mestne skupnosti Žalec Roman Virant. Skupaj z županom sta v nadaljevanju opravila prvi nakup, in to pri stojnici s sadjem, ki je bila edina na voljo Žalčanom vsa leta - pod streho in brez nje, in tako uradno odprla tržnico.
Prvi dan je bil za podeželsko tržnico v Žalcu zelo uspešen. Ne le zaradi sonca, ponudbe, nakupov in spremljevalnega programa, ampak tudi zaradi tistega, kar lahko pričakuješ na domači tržnici: prijetnih pogovorov s prodajalci, sokrajani in z znanci. K. R., foto: T. T.
Z množičnim obiskom so Žalčani pokazali, da so tržnico resnično pogrešali
Prenovljena
TRŽNICA
ŽALEC
OBČII^ŽAIEC
T
vabi z bogato ponudbo kmečkih izdelkov in dobrot.
mmw *pi£'"
Vabljeni
na zaključno prireditev izbora
Najlepši kraj, hiša in kmetija 2012
Četrtek, 22. november, ob 19. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
Z nami bodo ansambel Ekart, citrark?! Neli Kos Zidar, mažofite in*f ranci Ppdbfeihite
Za Polzelane uspešno leto	Nov poslovno-stanovanjski objekt
Dobitniki priznanj z županom Jožetom Kužnikom (manjka Ljubo Žnidar)
V dvorani Gradu Komenda na Polzeli je bila v petek slavnostna seja Občinskega sveta Občine Polzela ob občinskem prazniku, ki ga praznujejo v spomin na 2. oktober, ko je bilo leta 1942 v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Slavnostni govornik je bil župan Jože Kužnik.
»Kljub zapletom, ki so nastali zaradi prekinitve del starega izvajalca, z novoizbranim izvajalcem nadaljujemo izgradnjo sekundarne kanalizacije Polzela. Prizadevamo si, da bi investicijo zaključili v roku, torej še letos. Uredili smo javno razsvetljavo v okolici Železniške postaje Polzela, zgrajen je nov most čez potok Ložnica v naselju Sevčnik, ki je bil dotrajan in nevaren za promet, sočasno sta bila z obnovo mostu obnovljena tudi dovozna cesta do kmetije Tominšek ter odsek ceste Dedič-Rosenste-in. Obnovljen je bil odsek ceste Vošnjak-Marovt v Podvinu, sanirali smo obrežne zidove na vodotoku Struga, na mestu pritoka Slatine. Občina Polzela seje s sosednjimi občinami prijavila na 6. javni poziv za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve - Regionalni razvojni programi - Razvoj regij za obdobje 2012-2014, katerega skupni projekt je Odvajanje komunalnih odpadnih voda v Spodnji Savinjski dolini. V okviru tega bo s sredstvi 6. javnega poziva na območju Občine Polzela zgrajena kanalizacija Orava vas-Breg v skupni vrednosti 691 tisoč evrov. Pričakujemo, da bomo od EU za navedeni projekt prejeli 284 tisoč evrov. V
Založah obnavljamo Korberjev klanec, začeli smo z ureditvijo parkirišča pri pokopališču v Andražu in pridobili 27 novih parkirnih mest. Začeli smo z ureditvijo pokopališča na Polzeli s poudarkom na šeneškem delu in z obnovo ceste v Ločici na odseku Štorman-Čebin s pripadajočo infrastrukturo. V izdelavi je idejni projekt za izgradnjo novega vrtca. Lokacija je znana: novi vrtec se bo nahajal za športno dvorano na Polzeli. Začeli smo z izgradnjo vodovoda Gora Oljka, celotna trasa je označena in očiščena. Dogovarjamo se za pomoč s Slovensko vojsko, ki bo opravila zemeljska in nekatera gradbena dela. Ob letošnjem občinskem prazniku se s pridobitvami lahko pohvalijo tudi društva: na novih površinah v Ločici je začelo trenirati nogometno društvo, v športnem parku Savinja 2000 je svoje mesto dobilo novo igrišče odbojke na mivki, v starem župnišču pa so odprti obnovljeni prostori Glasbene šole Cecilija. Pri POŠ Andraž bomo v sodelovanju s Kulturnim društvom Andraž postavili kip Miloša Levstika, prvega učitelja in sadjarja v Andražu nad Polzelo, kjer je služboval 15 let. Pod okriljem Občine Polzela je zaživel medgeneracijski center, ki je postal živahno stičišče mladosti in zrelosti. V njem z različnimi zanimivi predavanji spodbujamo predvsem starejše občane, da aktivno sodelujejo in se vključujejo v skupnost ter tako ustvarjalno preživljajo svoj čas. Koordinacijo medgeneracijskega centra je prevzelo Dru-
štvo upokojencev Polzela. Občina Polzela je ena redkih občin, ki se je v skrbi za varno starost občank in občanov odločila za dodatno uvedbo pomoči na daljavo, za tako imenovani SOS GUMB. Storitev, ki je namenjena vsem občanom, starejšim od 70 let, ter težko gibljivim osebam, prispeva k celostni skrbi za kakovostno življenje občank in občanov...«
V nadaljevanju so podelili letošnja občinska priznanja. Grb občine sta prejela Ljubo Žnidar za trinajstletno odgovorno in uspešno vodenje Občine Polzela, za izjemen prispevek k razvoju, izgledu in prepoznavnosti občine ter Društvo upokojencev Polzela za 61-letno aktivno delovanja na različnih področjih. Plaketo so prejeli Bojana Mazil Šolinc za sodelovanje pri vzpostavitvi in delovanju medgeneracijskega centra na Polzeli, Milena Blagotinšek za večletni prispevek na vseh področjih družbenega življenja v občini, Slavko Pižorn za večletni ustvarjalni prispevek na področju kulture in športa v občini, Milan Pečnik za aktivno prizadevanje na področju prometne varnosti in tehnične kulture ter mentorice interesne dejavnosti planinarjenje na OŠ Polzela Tanja Sadnik, Mija Basti, Irena Ramšak in Martina Ograjenšek za skrb, podporo in dobro organizacijo pohodništva za otroke OŠ Polzela.
Svečano sejo so popestrili Kristina Žgank z igranjem na violino, Sašo Vindiš na pianino, Irena Kralj na klavirju in Maša Veler z baletom. T. Tavčar
Kmalu nov most čez Trebnik
Dela pri mostu čez potok Trebnik v Rakovljah
V Občini Braslovče so začeli z obnovo mostu čez potok Trebnik v Rakovljah. Most je bil dotrajan, zadnje poplave so ga še bolj poškodovale in ga je bilo potrebno obnoviti. Dela opravljajo delavci podjetja Nivo Eko, z obnovo pa bodo končali konec oktobra.
Vrednost del je ocenjena na 60 tisoč evrov, del sredstev, 41 tisoč evrov, bo prispevalo ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ostalo pa Občina Braslovče iz proračuna.	T. Tavčar
Gradnja kanalizacije tudi v Trnavi
Prihodki in odhodki vse nižji
Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek in direktor podjetja Jagros, d. o. o., Franc Jager sta konec septembra položila temeljni kamen za večnamenski poslovno-stanovanjski objekt v trgu Braslovče, ki se bo razprostiral na 3000 kvadratnih metrih.
Župan Branimir Strojanšek je v nagovoru na kratko povzel dosedanje delo občinske uprave, projektantov in tudi investitorja in se obenem zahvalil sosedom, ki so pokazali veliko mero potrpežljivosti in dobrega sodelovanja. Franc Jager pa je obljubil, da bodo objekt zgradili v roku devetih mesecev in takrat bo v Braslovčah Vrata odprla tudi trgovina Jager. Večnamenski poslovno-stanovanjski objekt bo razdeljen na tri dele. Občina bo imela pod svojim okriljem kletni
Župan Branimir Strojanšek in Franc Jager sta položila temeljni kamen.
del, kjer bodo nova knjižnica, kulturna dvorana s 300 sedeži in garaža. V pritličju z izhodom na trg bo investitor uredil trgovino, bife, svoje prostore bo dobila tudi Pošta Slovenije, v nadstropju pa
bo šest stanovanj. Vrednost naložbe bo nekaj več kot tri milijone evrov, od tega bo delež občine milijon sto tisoč evrov, kar bo Občina Braslovče brez obresti odplačevala pet let.	T. T.
Gradnja sekundarnega kanala v Trnavi
Občina Braslovče je kot in- sekundarnega kanala v Tr-vestitorica začela z gradnjo navi. Kanal v dolžini 500 me-
trov bo potekal od središča vasi Trnava do podružnične osnovne šole.
Vrednost del, sredstva zanje bodo zagotovili iz proračuna Občine Braslovče, je 9.0.000 evrov. Istočasno bodo na tej relaciji zamenjali 250 m salonitnih vodovodnih cevi v vrednosti 30.000 evrov. Na ta kanal se bo lahko priključilo več gospodinjstev in POŠ Trnava. Izvajalec gradbenih del je bil izbran na javnem razpisu, to je podjetje Plima, ki bo z dela predvidoma končalo v začetku novembra.	T. T.
Prvi oktobrski četrtek se je preboldski občinski svet sestal na 18. redni seji. Po seznanitvi s poročilom o polletni realizaciji proračuna občine so svetniki potrdili predlog rebalansa. Z njim so se načrtovani prihodki in odhodki znižali za približno 20 % oziroma za malo manj kot milijon evrov.
Manj prihodkov je po besedah župana Vinka Debelaka predvsem zaradi manjše prodaje stavbnih zemljišč in ker priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje ni bilo mogoče tako, kot so načrtovali. Prav tako občina s projektom Celostna prenova in ureditev vasi Matke ni uspela na državnem razpisu za obnovo vasi in razvoj podeželja, ker so bila razpisana sredstva zaradi velikega števila popolnih vlog porabljena z vlogami, ki so prejele več točk. Sofinancirani so bili projekti s 75 točkami in več, projekt Matke pa je dosegel 60 točk. Zadovoljivi so prihodki od dohodnine, kar kaže, da je večina občanov zaposlena, je med drugim povedal župan. Sicer pa sta že v pripravi predloga proračunov za leti 2013 in 2014. Po terminskem planu naj bi bila na seji občinskega sveta dokončno potrjena 20. decembra letos,
predvidoma pa bodo prihodki in odhodki za okoli 10 % nižji od sprejetega rebalansa.
V nadaljevanju seje so preboldski svetniki za elektorja za volitve v državni svet izmed dveh kandidatov s tajnimi volitvami izbrali občinskega svetnika Boruta Podlinška, kandidata za državnega svetnika pa ni bilo. Odločanje o predlogu vpisa solastnine Občine Prebold na nepremičninah Glasbene šole Risto Savin Žalec in UPI - ljudske univerze Žalec je župan po krajši razpravi prestavil na naslednjo sejo, saj iz obrazložitve ni bilo povsem jasno, kakšne obveznosti in pravice izhajajo iz predlaganega vpisa.
Glede uskladitve vrednosti točke za izračun neprofitnih najemnin so se preboldski svetniki odločili, da sicer uskladijo oziroma dvignejo vrednost točke z 1,92 na 2,63 evra, a hkrati znižajo letno stopnjo s 4,68 na 3,42. Tako bo vrednost točke usklajena z uredbo, vendar se neprofitne najemnine kljub temu ne bodo bistveno spremenile. Ob novi vrednosti točke in nespremenjeni letni stopnje bi bil dvig kar
27-odstoten, kar je odločno preveč, so se strinjali svetniki.
Z veliko večjim zadovoljstvom
pa so potrdili nove cene varstva otrok v Vrtcu Prebold, saj so jih znižali za 3 %. Zaradi junijskega znižanja celotnih plač zaposlenih v vrtcu na osnovi zakona o uravnoteženju javnih financ so se cene programa predšolske vzgoje od junija do decembra letos znižale za dobre 4 %. Kljub temu sta ravnatelj šole in župan najprej predlagala 3-odstotno znižanje s prvim oktobrom, nato pa bodo na novo izračunali ceno vrtca in po potrebi predlagali dodatno znižanje, je povedal župan.
Med aktualnimi informacijami so se preboldski svetniki seznanili tudi s poročilom o letošnji kopalni sezoni na preboldskem bazenu. Bazen je obratoval kar 61 kopalnih dni (od 26. junija do 31. avgusta), zaradi slabega vremena je bil ves dan zaprt le sedem dni. Obiskalo ga je približno enajst tisoč kopalcev, od tega največ otrok, za katere je bilo kopanje brezplačno. Seveda so stroški obratovanja in investicijskega vzdrževanja kopališča višji od prihodkov, poleg občinskega proračuna in prihodka od prodanih vstopnic za odrasle pa denar prispeva tudi Fundacija za šport (letos nekaj manj kot 22 tisoč evrov).	K. R.
Predstavitev možnosti razvoja
Prvo mesto za trško jedro
Med predavanjem mag. Bojana Mažgona
Prejšnjo sredo, 17. oktobra, so se na 1. izredni seji občinskega sveta zbrali svetniki Občine Tabor. Seja je bila sklicana predvsem z namenom predstavitve metode za ugotavljanje potencialnih razvojnih možnosti Občine Tabor.
Ta točka je bila zadnja od šestih točk dnevnega reda, nanjo pa so bili povabljeni člani Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, člani Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami in člani Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe in kmetijstvo ter potencialni vlagatelji za uresničevanje teh razvojnih možnosti.
Zbranim je predaval mag. Bojan Mažgon, vodja junijske strokovne ekskurzije Tabor-čanov in Razvojne agencije
Savinja Žalec v Mureck, v avstrijsko obmejno regijo, ki ima približno enako število prebivalcev kot Občini Tabor. Namen predavanja je bil čim bolj približati možnosti prenosa dobre prakse iz avstrijske regije v taborsko okolje. Spregovoril je o možnosti izvedbe projekta VIS (Vizija in strategija občine) v Občini Tabor. Njegov osnovni cilj je, da se na podlagi analitičnega pristopa ob prizadevanju lokalnega prebivalstva doseže dogovor o viziji razvoja lokalne skupnosti, ki temelji na vrednotah in nenehnem sodelovanju prebivalcev.
Predavatelj je ob tej predstavitvi projekta VIS spregovoril tudi o primeru dobre prakse v Vulkanland na avstrijskem Štajerskem, ki je s pomočjo omenjenega projekta danes regija z močno življenjsko, delovno
in poslovno kulturo, kjer so v ospredju vrednote. Ljudje se zavedajo svojih prednosti, ki jih vztrajno izkoriščajo. Vztrajnost pa je postala tudi značilnost te regije. Na tržnem področju se ustvarja klima za aktiviranje lastnih možnosti, prebivalci pa se zelo dobro zavedajo, da vsak evro, ki ga namenijo za regionalno ponudbo, ostane v regiji, saj omogoča vezanost regionalne kupne moči na domači regionalni trg stabilizacijo večine sektorjev in njihov razvoj. V Taboru bi si želeli kaj podobnega, vendar, kot je dejal župan, se bodo za ta projekt odločili le, če bodo ljudje v tem prepoznali svoje razvojne možnosti in predvsem možnosti lepšega življenja za vse občane.
Pred predavanjem so svetniki pod tretjo točko dnevnega reda izvolili člana volilnega telesa - elektorja za volitve v Državni svet, in sicer Antona Groblerja iz Pondorja, ki je tudi podžupana Občine Tabor. Na seji so drugič obravnavali in soglasno sprejeli Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Tabor. Soglasno so sprejeli tudi predlog zvišanja cen zimske službe za sezono 2012/2013, ki bo po novem 30 evrov na uro za pluženje in čiščenje zametov ter 27 evrov na uro za posipanje cest.	D. N.
Rekonstrukcija cest v taborski občini
Drugi rebalans, cena vrtca še nižje
Tonu-Konjščica.
Odgovor oziroma odobritev s pogodbo v podpis je občina od Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prejela šele 22. septembra letos. Na podlagi že izvedenega postopka oddaje javnih naročil so v občini že predhodno sprožili postopek izbiranja izvajalcev. Po odobritvi obeh projektov so izbrane izvajalce povabili k podpisu pogodbe in začetku del. Z deli na odseku ceste pri Tonu-Konjščica so končali 9. oktobra, odsek Loke-Ojstrica pa naj bi bil urejen do konca tega meseca.	D. N.
Asfaltiranje pri Tonu-Konjšica
Občina Tabor je na osnovi 21. člena Zakona o financiranju občin že pred časom
prijavila dva projekta rekonstrukcij cest, in sicer na odseku Loke-Ojstrica in pri
Polzelski svetniki so na redni, 14. seji prejšnji četrtek obravnavali že drugi rebalans proračuna Občine Polzela za letos.
Občinska finančnica Tanja Mavri je povedala, da se z rebalansom proračun znižuje za štiri odstotke. Tako so se prihodki in odhodki znižali za 196.200 evrov. Proračunski primanjkljaj znaša 323.000 evrov, kar bodo pokrili z najetjem kredita in ostankom sredstev preteklih let. Občina se je konec leta 2011 prijavila na različne razpise, vendar sredstva iz tega naslova občini niso bila
dodeljena. Tako se v leto 2013 preloži investicija »obnova ceste v Založah na relaciji Klošter - Sevčnik« ter »gradnja vodovoda Gora Oljka«. Investicijska vlaganja so se tako v primerjavi s prvotnim rebalansom proračuna zmanjšala za 9 odstotkov oziroma za 195.500 evrov. Po krajši razpravi so svetniki rebalans potrdili.
V nadaljevanju so svetniki letos že drugič potrdili sklep o znižanju cen programov predšolske vzgoje v OŠ Polzela -OE Vrtec Polzela in sklep o določitvi fleksibilnega normativa v oddelkih Vrtca Polzela.
Nova cena za dnevni progam od 6 do 9 ur, z vsemi obroki hrane, za otroke v oddelkih prvega starostnega obdobja bo nižja za 2,5 odstotka in bo znašala 397,95 evra, za drugi starostni razred pa bo nižja za 3,5 odstotka in bo znašala 311,67 evra. Nove cene bodo pričele veljati s 1. novembrom 2012. Sledile so volitve kandidatov za elektorja na volitvah članov državnega sveta - predstavnikov lokalnih interesov, ki bodo 21. novembra 2012. Izmed treh kandidatov so izvolili Mileno Blagotinšek in Antona Mešiča. T. Tavčar
Predsednik države dr. Danilo Türk s predstavniki Občine Braslovče na podelitvi v Radencih
Ocenjevanje krajev in vseh drugih sodelujočih v projektu Turistične zveze Slovenije (TZS) Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki že dolgo sledi smernicam zelenega turizma v okviru trajnostnega razvoja, je bilo letos drugič na prireditvi v okviru dni slovenskega turizma v Radencih sklenjeno s podelitvijo priznanj najboljšim, prvo-uvrščenim v obliki prehodnih zastav in priznanj. Letos so si prvo mesto v kategoriji trških jeder priborile Braslovče. Prireditve se je udeležil tudi častni pokrovitelj projekta, predsednik države dr. Danilo Türk.
Zbrane je na podelitvi pozdravil gostitelj radenski župan Janez Rihtarič. Predsednik TZS Peter Mišja pa je po pozdravnih besedah orisal projekt in delo turistične društvene organizacije (TDO), ki skuša v danih razmerah z okrnjenimi sredstvi kar najbolje delovati, in to ji uspeva tudi zato, ker smo turizem ljudje.
Dr. Danilo Türk je v svojem nagovoru najprej poudaril, da ni prvič pokrovitelj projekta in tudi ne prvič gost zaključne prireditve, ki ga vedno navdušuje z uspehi in razveseljuje s pozitivno energijo. Zgodovinsko smo
uspeli narediti državo z visoko skladnostjo urejenega okolja na podeželju in v mestih. Toda prav vsi moramo storiti še več in priznanja najboljšim v projektu so dokaz, koliko lahko ljudje storijo skupaj.
Na tekmovanju s poglavitnim poslanstvom urejanja in ohranjanja okolja so sodelovali kraji, razdeljeni po kategorijah, prilagojenih značilnostim naselja in turistični ponudbi. V panožnih tekmovanjih so se pomerili tudi kampi, mladinska prenočišča, gasilski domovi in bencinski servisi Petrola. Kot posebna kategorija so bila ocenjena mestna, vaška in trška jedra. Na spletni strani TZS je potekalo glasova-
nje za najlepše in najgostoljub-nejše večje mesto, zdraviliški in turistični kraj, drugič pa so se tekmovanju pridružile tudi tematske poti.
Najbolje ocenjeni v posameznih kategorijah tekmovanja: večja mesta: Koper, srednja mesta: Postojna, manjša mesta: Metlika, turistični kraji: Piran, zdraviliški kraji: Laško, izletniški kraji: Podbočje, kampi: Kamp Danica, mladinska prenočišča: Hostel Pliskovica, mestna jedra: Slovenj Gradec, trška jedra: Braslovče, vaška jedra: Hrastov Dol, spletno glasovanje - glas ljudstva večja mesta: Velenje, zdravniški kraji: Podčetrtek, turistični kraji: Kobarid itd.	T. Tavčar
Za večjo varnost'
Cesta v naselju Ločica ob Savinji, na relaciji Otorepec-Čebin-Štorman, v dolžini 870 metrov, je, glede na prometno obremenitev, že dalj časa klicala k obnovi.
Prenova ceste, ki vključuje razširitev vozišča in mostu čez Strugo, izgradnjo pločnika z javno razsvetljavo ter prenovo vseh, že vgrajenih komunalnih in energetskih vodov, je razdeljena v dve fazi. Prva faza, ki vključuje del ceste v dolžini okrog 300 metrov, vključno z razširitvijo mostu, naj bi bila zaključena konec tega meseca.	T. T.
Pet zlatih maturantov
Župan Vinko Debelak je v prostorih preboldske knjižnice sprejel zlate maturante iz Občine Prebold. Letos je ta dosežek uspel kar petim srednješolcem, kar je največ do zdaj. Ta laskavi naziv so si prislužili Jaka Kranjc iz Prebolda, Ana Kisovar iz Latkove vasi, Dejan Kreže iz Marije Reke, Rebeka Govek iz Dolenje vasi in Anja Rukav iz Prebolda.
Zlate maturante je na priložnostni slovesnosti najprej nagovorila knjižničarka Nuša Dvoršek, župan Vinko Debelak pa je vsem čestital za doseženi uspeh in izrazil veselje, da je tudi Občina Prebold med tistimi občinami, ki se lahko pohvalijo z uspešnimi dijakinjami in dijaki. Zaželel jim je, da bi bili tudi v prihodnje uspešni in da bi bili tudi
med študijem in po njem navezani na domači kraj ter da bi s svojim znanjem pripomogli k uspešnemu življenju in delu v občini.
Podžupanja Emilija Črnila pa je med drugim dejala, da naj jih skozi življenje vodita dobra volja in nasmeh, saj bo tako vse lažje in lepše.
O sebi in svojih načrtih so marsikaj povedali tudi zlati maturantje, prijetno druženje pa sta z glasbo polepšali sestri Brina in Sara Gabrovec iz Griž, izvrstni mladi citrarki Glasbene šole Risto Savin Žalec. Ob koncu je župan zlatim maturantom podaril knjigo Duša slovenska in USB-ključek.	D. N.
Zlati maturantje (manjka Anja Rukav) skupaj z županom Vinkom Debelakom, knjižničarko Nušo Dvoršek, podžupanjo Emilijo Črnila in Tjašo Skočaj Klančnik z občinske uprave Občine Prebold
Likof z malo več optimizma
Padec trase Šentrupert-Velenje
V. 4

J }
Pipo so v sod v znamenje dobre prodaje tokrat zabili župan Janko Kos (levo), aktualni starešina Slavko Šalej, predsednik društva Anton Rožič z vrčkom pri pipi in Janez Oset (skrajno desno).
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije ter Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec sta
6.	oktobra v dvorani Hmeljarskega doma KZ Petrovče pripravila hmeljarski likof. S to tradicionalno prireditvijo obeležijo konec sezone obiranja hmelja, hkrati pa je likof zadnja prireditev ob prazniku Občine Žalec.
Vabljene hmeljarje in druge zaposlene v hmeljarstvu je najprej pozdravil predsednik društva Anton Rožič, župan Janko Kos pa se je hmeljarjem zahvalil za vztrajanje pri ohranjanju tradicije hmeljarstva in premagovanju številnih težav v tej kmetijski panogi. Ena od teh je zdaj tudi napoved proda-
je največjega (in najstarejšega) trgovca s hmeljem. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je povedal, da se razmere v hmeljarstvu vendarle počasi izboljšujejo, vendar pa hmeljarji še vedno niso dosegli tako nujne povezanosti in enotnosti.
Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec je predstavila prve podatke o letošnji letini hmelja. Hmeljarji (hmeljišča jih ima še 129) so imeli po novem pravilniku do 15. oktobra čas, da prijavijo svoj pridelek, je pa letina zlasti zaradi visokih temperatur in suše slabša od napovedi in pridelek najverjetneje ne bo presegel 1300 ton. Ob tem je potrebno povedati, da je bilo letos približno 300
Predsednik komisije za priznanja pri Društvu hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Slavko Leskovšek izroča priznanje društva Ireni Friškovec (desno predsednik društva Anton Rožič).
Naj višji policist Veniger
hektarjev hmeljišč manj kot lani in da je bilo od 1159 hektarjev nekaj takih hmeljišč, na katerih so hmeljarji zaradi visokih stroškov obdelave hmelj pustili na tleh, kot rečejo. Vendar pa je kakovost letošnjega pridelka zelo dobra. Končno se je začel slovenski hmelj spet prodajati na svetovnem trgu, za zdaj predvsem aromatične sorte, kot so celeia, savinjski golding in bobek. Slovenski hmelj nadomešča češkega, saj je bil pridelek na Češkem letos zelo slab.
Vsako leto se na hmeljarskem likofu zahvalijo prejšnjima hmeljarskemu starešini in hmelj ski princesi za delo in zastopanje slovenskega hmeljarstva. Ignac Novak in Maša Šporn, -ki je nadomeščala lansko princeso Zalo Povše, sta na lesenem kipu odkrila imeni svojih naslednikov - Slavka Šaleja in Monike Jelen.
Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije podeli ob tej priložnosti tudi priznanja za prizadevno delo v hmeljarstvu. Letos so jih prejeli: hmeljarja Andrej Kramer iz Zaloške Gorice in Jurij Novak iz Kamenč, specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec in hmeljarski starešina ter predsednik društva Anton Rožič.
Večer so s plesom popestrili učenci petrovske šole in ljudski pevki iz Tepanj. Da pa bi * bila po koncu obiranja zadovoljiva tudi prodaja hmelja in seveda piva, so župan Janko Kos, aktualni starešina Slavko Šalej, predsednik društva Anton Rožič in starešina Janez Oset v sod piva simbolično zabili pipo in nazdravili boljšim časom. Vsi udeleženci likofa so lahko nazdravili tudi s pivom Kukec, ki ga v laški pivovarni varijo za ZKŠT Žalec.
K. R., foto: T. T.
Stanislav Veniger je novi generalni direktor policije. Vlada ga je na podlagi razpisa izmed šestih kandidatov na to mesto imenovala 18. oktobra. Veniger je Savinjčanom dobro poznan, med drugim je bil komandir žalske policijske postaje in direktor celjske policijske uprave.
Stanislav Veniger je bil rojen leta 1961 v Celju, osnovno šolo pa je obiskoval na Vranskem. Poklicno kariero je začel leta 1980 v celjski policijski upravi in bil med drugim komandir žalske policijske postaje (tudi med osa-
mosvojitveno vojno), vodja celjskega operativno-komunikacij-skega centra in v letih od 1995 do 1997 direktor Policijske uprave Celje. V letih 1997 in 1998 je bil namestnik generalnega direktorja policije, od leta 2000 do 2004 pa direktor Uprave uniformirane policije v Generalni policijski upravi. Januarja 2005 je ponovno postal direktor celjske policijske uprave, od koder je leta 2008, ko gaje nasledil Janko Goršek, odšel v ženevski center za demokratičen nadzor oboroženih sil.
Ob imenovanju za generalne-
ga direktorja policije je Veniger pridobil tudi naziv glavnega policijskega svetnika, za generalnega direktorja policije pa je bil na predlog ministra Vinka Gorenaka imenovan za dobo petih let z možnostjo ponovne izvolitve. Novi generalni direktor policije je bil imenovan zaradi odstopa Janka Gorška avgusta letos, od 1. oktobra, ko je Goršek odšel s tega mesta, pa je kot vršilec dolžnosti to funkcijo opravljal Žalčan mag. Karol Turk, namestnik generalnega direktorja policije. K. R.
Ob nedavnem vladnem obisku Koroške je minister za infrastrukturo in prostor Zvònko Černač najavil, da se iz nadaljnjega umeščanja v prostor opusti varianto hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom v Savinjski dolini (F2-2) in se predlaga umestitev variante od Velenja do Polzele ali do Arje vasi. Kot pojasnilo tej odločitvi so na ministrstvu navedli predvsem velik vpliv variante F2-2 na kmetijska zemljišča in odklonilen odnos lokalnega okolja.
Vodja Civilne iniciative Braslovče (CIB) Jure Radišek je povedal: »V CIB podpiramo odločitev ministra in si hkrati poskušamo odgovoriti na vprašanje, zakaj je moralo do te odločitve miniti toliko časa. Naj spomnimo, da je bil CIB ustanovljen leta 2007 in vse od takrat smo glasno opozarjali na velike nepravilnosti pri vrednotenju variant v okoljskem poročilu in v sintezni študiji variant (pri tem smo imeli podporo ministrstva za kmetijstvo in Računskega sodišča). Ves ta čas smo imeli občutek, da za vsem skupaj stoji politika s svojo kratkoročno vizijo in brez ustreznega znanja na področju prostorskega umeščanja. Občutki so se potrdili, ko smo ugotovili, da je za nekatere od vpletenih edina rešitev izgradnja variante Velenje-Šentrupert in o drugih alternativnih variantah niso hoteli niti slišati. Želeli so le varianto, ki so si jo sami »zrežirali« in ignorirali podatke o dejanskih vplivih variante F2 (F2-2) na kmetijska zemljišča, o njeni resnični investicijski ceni ali njeni prometni
neustreznosti ali pa o tem, da obstaja devet alternativnih variant, med katerimi je večina ustreznejših od F2-2.
Naj na kratko predstavimo argumente, s katerimi zavračamo varianto Velenje-Šentrupert. Največjo izgubo kmetijskih zemljišč (113 ha, od tega 78 ha najboljših) bi povzročila izgradnja variante F2-2 (Velenje-Šentrupert), ki bi presekala zahodni del Spodnje Savinjske doline večinoma po njeni sredini in močno obremenila tradicionalno kmetovanje na tem prostoru. Drugi dve varianti, Velenje-Polzela in Velenje-Arja vas, potekata po precej slabših kmetijskih zemljiščih, predvsem pa po gozdnih zemljiščih in posledično ne posegata v strnjeno kmetijsko območje Spodnje Savinjske doline.
Pri primerjavi investicijskih cen je razvidna velika razlika med možnimi variantami. Sprva je bila varianta Velenje-Šentrupert ocenjena na 120 milijona evrov, kar se je pozneje izkazalo kot zavajajoč podatek, saj je bila objavljena nova cena 380 milijonov evrov (brez stroškov financiranja), varianta na Polzelo je bila v študijah ocenjena na 144 milijonov evrov, cena za varianto na Arjo vas pa ni bila objavljena, čeprav smo večkrat zaprosili zanjo. Ob tem dodajmo, da bi ob izgradnji variante na Šentrupert povprečen kilometer ceste stal najmanj 27 milijonov evrov, povprečna cena km hitre ceste v Sloveniji pa znaša 7,5 milijona evrov, kar je štirikrat ceneje, kot bi stala predlagana varianta na Šentrupert.
Mag. Jure Radišek
Primerjava prometnih obremenitev na obstoječih državnih cestah pokaže na visoko obremenjenost ceste Velenje-Črnova-Arja vas (slabih 20.000 vozil na dan) in precej nižjo obremenjenost na relaciji Velenje-Šentrupert (7.000) in na relaciji Mozirje-Velenje (6.000). Povečana obremenitev ceste na Arjo vas je pričakovana, saj gre za najkrajšo povezavo med Velenjem in Celjem. Pri tem je opozorila vredna ugotovitev iz uradne prometne študije variant (Omega Consult), da bi bilo potrebno kljub izgradnji variante Velenje-Šentrupert do leta 2030 dograditi v štiripasovnico tudi cesto na Arjo vas, saj bi bila obstoječa regionalna cesta še vedno preobremenjena. To pa pomeni izgradnjo dveh (!) hitrih cest od avtoceste do Velenja.
Če povzamemo dejstva iz primerjave variant, se nam zdi odločitev, da se varianta Velenje-Šentrupert opusti, ustrezna in nujna. Različni očitki, da bi npr. Gorenje ostalo odrezano od hitre ceste, so neutemeljeni, saj je za vsako od variant hitre ceste (Fl, F2, F3 ... do F6) predviden priključek na Gorenje.«
T. Tavčar
Ovadba zaradi grožnje z bombo
Žalski policisti so kazensko ovadili 26-letnega Žal-čana, ki je osumljen, da je v začetku septembra s klici na Operativno komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Celje, Okrajno sodišče v Žalcu in na Policijsko postajo Žalec naznanil lažno nastavitev eksplozivnega telesa, so sporočili s celjske policijske uprave.
3.	septembra je takrat še neznana oseba poklicala na omenjene ustanove ter naznanila, da je na sodišču nastavljeno eksplozivno telo - bomba. Takoj po prejetem obvestilu je na kraj odšlo več
žalskih policistov, ki so zaradi resne grožnje z nevarnostjo izpraznili prostore sodišča, jih v nadaljevanju pregledali ter ugotovili, da je šlo za lažno naznanitev. Zatem so žalski policisti začeli z intenzivnim zbiranjem obvestil in drugega dokaznega gradiva ter dejanja osumili 26-letnega moškega iz
Žalca, ki je s klicem in lažno najavo bombe preprečil glavno obravnavo v civilnoprav-dni zadevi na sodišču. Poleg tega je zlorabil znamenje za pomoč in nevarnost ter storil kaznivo dejanje, za kar so ga policisti kazensko ovadili, zagrožena pa je zaporna kazen do petih let.	K. R.
	
NOVA KAVARNA, SLAŠČIČARNA m ŠLANDROV TRG 1, ŽALEC, 03 / 710-3	TRGOVINA
Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski Izdelava izolacijskih fasad
DELO NA VISINI Z DVIŽNO KOŠARO
SUKOPLESKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andrai 91 b, 3313 POLZELA, 03172 0173, GSM: 041211214, wm.tergtav.si


Naročnik Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče
Pletemo niti mreže s prijazno besedo Našemu planetu prijazni
S svojim nastopom so zaključno prireditev obogatili tudi otroci iz Švice.
V četrtek, 11. oktobra, je na OŠ Griže potekal 2. Unescov mednarodni projekt Pletemo niti mreže s prijazno besedo. S tem je dana priložnost za druženje vrstniških me-diatorjev in možnost, da ti učenci vrstnikom drugih šol pokažejo pridobljeno znanje na področju učenja komunikacijskih veščin. S tem pa se je obogatilo tudi medgeneracijsko sodelovanje različnih interesnih skupin, ki jim jezik, sluh in medsebojne geografske razdalje ne predstavljajo ovir.
Ta dan so se v Grižah povezovale šole, ki izvajajo vrstniško mediacijo in širijo znanje o njej, poleg OŠ Griže tudi OŠ Rečica ob Savinji, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, OŠ Prežihovega Voranca Maribor, OŠ Laško, OŠ Vransko, OŠ Nazarje in OŠ Mozirje. Dogodka se je udeležilo tudi 25 slovenskih osnovnih in srednjih Unescovih šol, ki širijo znanje o pomenu Unesca, Center za korekcijo sluha in govora Portorož, starši učencev OŠ Griže, učenci in starši učencev iz tujine ter sorodniki, ki bivajo v Sloveniji.
Srečanje in njihovo druženje je potekalo v obliki izkustvenih delavnic, v katerih so poleg učencev slovenskih šol sodelovali tudi učenci iz tujine, učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Švici. Učenci iz osmih švicarskih krajev so od nedelje do petka bivali v Sloveniji pri družinah iz Griž. Sodelovali so pri pouku in se odpravili tudi na izlete, med drugim so obiskali Postojnsko jamo.
Druženje so sklenili z zaključno prireditvijo v telovadnici nove osnovne šole. Na prireditvi so učenci OŠ Griže predstavili svoje delo in pomen mediacije, kar so prikazali tudi z igro Romeo in Julija, ki jo je uprizorila šolska dramska skupina pod vodstvom Andreje Konovšek. Del kulturnega programa je potekal pod vodstvom Brigite Lesjak in Marije Rogina, ki je s svojimi učenci iz tujine prispevala svoj delež k prijetnemu popoldnevu, s katerim so po uradnem delu nadaljevali ob dobrotah v jedilnici šole.
Dogodka v Grižah so se udeležili in ob tej priložnosti nagovorili zbrane v telovadnici šole tudi gostje: Gašper Hra-
stelj z Urada za Unesco, Tatjana Jurkovič z MIZKŠ - Služba za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve, Eva Jurman z Zavoda republike Slovenije za šolstvo, učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine v Švici, Liechtensteinu in na Predalpskem Marija Regina, podžupan Občine Žalec Marko Laznik, predsednik KS Griže Marjan Vodeb in Jani Prgič s Sveto-valno-izobraževalnega centra ML Glavne niti 2. Unescovega mednarodnega projekta Pletemo niti mreže s prijazno besedo so imele v rokah koordinatorica za vrstniško mediacijo OŠ Griže Ana Rudnik Pavlica, koordinatorica za Unesco OŠ Griže Martina Petelinek in koordinatorica za zdomce OŠ Griže Katja Baloh.
Tatjana Jurkovič z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport nam je ob tej priložnosti povedala: »/.../ Za projekt, ki ima cilj raziskovati, kako ustvariti pogoje za učinkovito komunikacijo med sogovorniki, kako krepiti komunikacijske veščine, je gotovo pomembno, da združi različne in raznolike posameznike, da deluje v čim bolj raznolikem okolju. Zato je bilo zagotovo dragoceno, da so v projektu lahko sodelovali otroci iz Švice, ki obiskujejo dopolnilni pouk
Po slovesnem odprtju nove šole v Grižah 6. septembra je šolski kolektiv skupaj z učenci zadnjo septembrsko soboto pripravil še dan odprtih vrat z bazarjem (sejmom) znanja. Glavni namen tega je bil, da novo šolo in ustvarjalnost
slovenščine. Po drugi strani pa so imeli otroci iz Švice priložnost poglobiti svoje znanje slovenščine in tudi spoznavanje slovenske kulture, zgodovine in geografskih prvin. Dobro poznavanje maternega jezika pripomore, da se lažje učimo tudi druge jezike in spoznavamo druge kulture, s čimer krepimo svojo jezikovno zavest in medkulturne možnosti. Samo poznavanje jezika in različnih kulturnih vzorcev pa je še kako pomembno za učinkovito komunikacijo, kot ste se lahko prepričali v projektu. V vedno bolj kulturno raznolikem okolju so vse te zmožnosti nujne za uspešno delovanje in sožitje med ljudmi. Vse to pa so tudi cilji dopolnilnega pouka slovenščine, ki ga za Slovence po svetu organizira naše ministrstvo skupaj z Zavodom RS za šolstvo.«
Dopolnilni pouk slovenščine v tem šolskem letu poteka v mnogih evropskih državah. Poučuje ga skupno 40 učiteljev, ki so bodisi napoteni v tujino iz Slovenije, živijo na tistem področju ali pa iz Slovenije poučujejo na daljavo preko spleta, če pouka ni mogoče organizirati drugače. Sicer pa pouk v tem šolskem letu obiskuje skupaj okrog 1500 otrok in odraslih. D. Naraglav
učencev pobliže spoznajo tudi drugi.
Pred ogledom šole je bila krajša slovesnost s kulturnim programom, ki jo je vodil ravnatelj . Franci Žagar. Zbrane sta poleg ravnatelja nagovorila tudi župan Janko Kos in
Pred dnevi se je uradno zaključil 3. vseslovenski natečaj Planetu Zemlja prijazna občina, ki ga organizira društvo Planet Zemlja v sodelovanju z Gospodarskim razstaviščem Ljubljana. Na natečaj se je prijavilo 33 občin in v kategoriji do tri tisoč prebivalcev je zmagala Občina Vransko.
V projektu Planetu Zemlja prijazna občina komisija, v kateri so strokovnjaki s področja okoljskega ozavešča-nja, varovanja gozdov, ravnanja z odpadki, energetike in sejemske dejavnosti, pridobiva pomembne podatke o sta-
Starejši gasilci ali, kot jim pravimo, veterani iz PGD Matke so letos pod mentorstvom Zvoneta Romiha dosegli svoj največji uspeh. Postali so pokalni prvaki Slovenije in tako bo prehodni pokal najmanj eno leto krasil vitrine v njihovem gasilskem domu.
Sicer pa je bila letošnja tekmovalna sezona starejših gasilcev PGD Matke zelo pestra. Z vajami in s pripravami na gasilska tekmovanja so začeli že aprila, saj so morali glede na lanski rezultat nastopiti na državnem gasilskem tekmovanju in sodelovati v pokalnem tekmovanju starejših gasilcev za pokal GZ Slovenije. Upi o dobri uvrstitvi na državnem gasilskem tekmovanju se niso popolnoma uresničili. Toda ta neuspeh jim ni zlomil volje za nadaljnje delo, ampak jim je podal smernice za naprej in vlil dodatnih moči za delo.
Izkupiček letošnjega leta je osem zmag, šestkrat so osvojili drugo mesto, trikrat pa so bili tretji. Prejeli so pet prehodnih pokalov, od tega enega v trajno
v imenu staršev predsednica sveta staršev Tanja Vovk Petrovski. Ob prerezu traku so v zrak spustili helijeve balone, nato pa so se podali na ogled šole in delavnic, ki so jih pripravili za ta dan. Učenci so ustvarjali v kar šestnajstih različnih delavnicah z naslovi: Mi imamo se fajn, Navihane sovice, Pojemo, igramo in rajamo, Radi se igramo in ustvarjamo, Gradimo stavbe iz papirja, Z igro skozi naravoslovje, English playtime, Sam svoj mojster, Improliga (gledališka delavnica), Mehurčkologija, Interaktivna tabla, Mikroskopiranje, Knjižni bazar, Delo z računalniki in Oblikovanje kipcev.
Dan odprtih vrat so sklenili z družabnim srečanjem in s pogostitvijo na parkirišču za šolo in tako zaokrožili še en pomemben dan »rojstva« nove šole.	D. Naraglav
nju okoljskega udejstvovanja in načrtovanja lokalnih skupnosti. Člani komisije prihajajo z Agencije RS za okolje, Zavoda za gozdove, Visoke šole za tehnologijo in sisteme, Gradbenega inštituta ZRMK, Gospodarskega razstavišča Ljubljana in iz društva Planet Zemlja. Po besedah organizatorjev natečaja je imela komisija letos zelo težko delo, saj se je prvič soočila z občinami, ki so zelo aktivne in inovativne na vseh navedenih področjih. Zato so se odločili, da poleg naziva najboljši občini v posamezni kategoriji podelijo v vsaki kategoriji še tri poseb-
Ekipa starejših gasilcev PGD Matke last. Njihov največji uspeh pa je osvojeno prvo mesto v pokalnem tekmovanju starejših gasilcev za prehodni pokal GZ Slovenije v letu 2012. S trem dosežkom so dokazali, da je
Športno društvo Latkova vas, ki se ponaša z zelo lepim športnim parkom na Groblji ob Savinji, je tudi letos organiziralo kostanjev piknik za sovaščane. Hkrati pa so ta dan predali namenu tudi nova otroška igrala.
Investicijo je športnemu društvu, ki ga vodi Boštjan Taish, uspelo izpeljati s pomočjo vaščanov in Občine Prebold, ki je to investicijo podprla z 2.000 evri, ostalo pa so prispevali vaščani. Postavitev igral je pravzaprav delna realizacija pobude, ki jo je na eni izmed sej Občinskega sveta Občine Prebold podala stranka SD na čelu z Matjažem Debelakom in neodvisnim svetnikom Mihom Fondom. Njiho-
na priznanja za odgovorno prizadevanje na področju varovanja naravnih danosti, ustvarjanja boljše kakovosti bivanja občank in občanov ter dobro informiranje o pravilnem odnosu do okolja za te in prihodnje generacije.
V kategoriji do tri tisoč prebivalcev je naziv Planetu Zemlja prijazna občina 2012 prejela Občina Vransko (v kategoriji do deset tisoč Občina Vojnik, nad deset tisoč prebivalcev pa MO Ljubljana),v kategoriji nad deset tisoč prebivalci pa je posebno priznanje prejela tudi Občina Žalec (poleg Krškega in MO Velenje).	K. R.
potrebno imeti poleg sreče tudi znanje, saj so kar na petih tekmovanjih dosegli skupno največje število točk in tako postali pokalni zmagovalci Slovenije.	D. N.
va pobuda se je namreč glasila, da se v vseh vaseh občine postavijo kakovostna otroška igrala za najmlajše, ki se morajo potem tudi ustrezno vzdrževati in zagotavljati varnost otrok.
Čeprav vreme organizatorjem ta dan ni bilo naklonjeno in igral ni bilo mogoče uporabljati, pa je kostanjev piknik skupaj z ostalimi dobrotami in druženjem vaščanov kljub temu uspel. D. N.
Ob prerezu traku so v zrak spustili balone.
Bazar znanja in dan odprtih vrat
Starejši gasilci pokalni prvaki
Nova igrala v Preboldu
Igrala v Športnem parku Latkova vas že služijo svojemu namenu.
Prihranki pri energiji za nove naložbe
Eva Lenko
Dom upokojencev Polzela se je odločil za energetsko sanacijo obeh svojih objektov na Polzeli. Po besedah direktorice Eve Lenko bodo s tem stroške za ogrevanje občutno znižali, tako privarčevani denar pa namenili za nadaljnji razvoj zavoda. Pred njimi je odločitev o gradnji dislocirane enote v Žalcu ali gradnji prizidka oziroma nadgradnji obstoječega objekta.
Dom upokojencev Polzela deluje v dveh stavbah, in sicer v graščini Šenek ter v novejšem objektu ob graščini. V zavodu je 224 stanovalcev in 90 zaposlenih, pri čemer niso všteti sodelavci v okviru javnih in družbenokoristnih del. Približno 70 stanovalcev je nameščenih v graščini. Po dveh letih energetske prenove obeh stavb so zdaj z deli končali. In zakaj so se sploh lotili prenove?
»Pred nekaj leti je pooblaščeni izvajalec naredil energetski pregled naših stavb. Na podlagi tega smo se prijavili na javni razpis za energetske sanacije, ki je bil objavljen pred dvema letoma. Na razpisu smo bili uspešni in tako smo pridobili možnost koriščenja evropskih sredstev. Prijavili smo se s projektom zamenjave stavbnega pohištva oziroma vseh oken v novem delu in na graščini. Ob tem moram poudariti, da je graščina kulturni spomenik občinskega pomena in da je bilo potrebno pri vseh izvedbenih detajlih sodelovati tudi s celjskim zavodom za varovanje kulturne dediščine. Bili so zelo korektni, res pa tudi mi nismo imeli kakšnih nemogočih zahtev. Poleg tega
smo na novejšem objektu obnovili fasado. Lani smo na obnovljeno streho novejšega dela namestili 56 solarnih ko-lektorjev, postavili zalogovnik tople vode in uredili kotlovnico na lesno biomaso, za katero predvidevamo, da nam bo prinesla največje finančne učinke. Odločili smo se za ogrevanje na lesne sekance, imamo pa možnost kurjenja tudi na pelete, če bi se v prihodnosti razmerje cen med sekanci in peleti spremenilo. Še vedno smo pustili možnost ogrevanja z ekstra lahkim kurilnim oljem, prav tako imamo možnost ogrevanja preko solarnih kolektorjev na električno energijo. Tisti energent, ki se bo na trgu pokazal kot najcenejši, bomo uporabili, za zdaj so to sekanci,« je pojasnila direktorica Eva Lenko.
Celotno investicijo so razdelili na dve fazi. »Lani smo nameščali kolektorje, zalogovnik tople vode, nadstrešnico in kurilnico na lesne sekance, letos pa zamenjali stavbno pohištvo na obeh zgradbah in celoten ovoj novejše stavbe. Vrednost vseh del bo malo čez milijon evrov. Na razpisu smo preko ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za gospodarstvo dobili približno 600 tisoč evrov evropskih sredstev. Ostalo so naša lastna sredstva. Že nekaj let smo namreč razmišljali, kako racionalizirati oziroma poceniti ogrevanje, saj to pri nas predstavlja res velik strošek. Predvidevamo, da se bodo stroški ogrevanja zdaj znižali od 45 do 50 %. Glede na dejavnost, ki jo opravljamo, zelo težko zmanjšamo stroške ogrevanja s še večjo disciplino stanovalcev, saj vemo, da imajo starejši radi nekoliko topleje.«
Zaradi izvedbe omenjenih del stanovalcev niso selili iz zavoda: »Stanovalce smo premeščali znotraj zavoda, vse na podlagi njihovih pisnih soglasij ali soglasij njihovih svojcev oziroma skrbnikov. Pri tem nismo imeli težav, sproti smo jih obveščali na sestankih. Večkrat smo se ob
posameznih odprtjih zahvalili svojcem in stanovalcem za potrpežljivost, seveda pa tudi zaposlenim, saj je bilo pri nas pravzaprav dve leti gradbišče in smo imeli vsi otežene pogoje za delo in tudi dela je bilo več,« je povedala Eva Lenko.
Prizidek ali enota v ' Žalcu?
S tem pa ni konec naložb. Že dolgo namreč načrtujejo tudi širitev polzelskega doma upokojencev oziroma gradnjo dislocirane enote v Žalcu. Občina Žalec si močno prizadeva za to in tudi v polzelskem zavodu ves čas intenzivno sodelujejo pri pogovorih s pristojnim ministrstvom. »Javni zavod Dom upokojencev Polzela prostorsko oziroma glede pripadajoče kvadrature na stanovalca ne ustreza v vseh namestitvenih kapacitetah novemu pravilniku,« pojasnjuje direktorica Eva Lenko. »Zato moramo poskrbeti za boljši bivalni standard zlasti v graščini, deloma pa tudi v novejšem objektu. Že nekaj let potekajo pogovori z Občino Žalec, ali to reševati preko dislocirane enote Doma upokojencev Polzela v Žalcu ali se dejansko tega problema lotiti v okviru samega javnega zavoda. Vse možnosti so še odprte. Dom upokojencev razpolaga z ustreznim zemljiščem ob zavodu za možnost dozidave, prav tako je mogoča nadzidava obstoječega objekta, seveda pa je tu še vedno odprta varianta Žalec. Tudi finančno so vse možnosti opredeljene. Dejstvo pa je, da se do zdaj ministrstvo nikoli ni izreklo za Žalec da ali ne. Načeloma podpirajo enoto v Žalcu in tudi mi jo podpiramo. Na razpolago v Žalcu je komunalno opremljeno zemljišče z možnostjo izdelave projekta. To bi zagotovila žalska občina, ostalo financiranje je odprto, celoten projekt pa bi potekal preko ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Če se odločimo za investicijo na sedanji lokaciji, ne bomo imeli nobenega sofinanciranja, vse bi morali zagotoviti z lastnimi
Proslavili dan starostnikov
V Domu upokojencev Polzela so 1. oktobra, ob mednarodnem dnevu starostnikov,
pripravili dan odprtih vrat.
Dopoldne so odprli razsta vo ročnih, slikarskih in kera
Člani dramske skupine DU Polzela so uprizorili komedijo Čaj za dve.
mičnih del svojih stanovalcev, nato pa so se stanovalci lahko udeležili vodene telovadbe in nadaljevali s tekmo v kegljanju na vrvici, z ličkanjem koruze, s trebljenjem buč in kreativno delavnico. Ves dan so imeli za obiskovalce vodene oglede doma, saj je to dan, ko na stežaj odprejo svoja vrata. Popoldan je dramska skupina DU Polzela, ki jo vodi Brigita Hribar, v Kristalni dvorani graščine Šenek premierno uprizorila Partljičevo komedijo Čaj za dve. Praznovanje so zaključili s čajanko in z veselim klepetom. T. Tavčar
V polzelskem domu si s številnimi aktivnostmi prizadevajo za dobro počutje svojih varovancev
sredstvi. Pri tem seveda predvidevamo, da bi Občina Polzela ravnala zelo razumevajoče in nas oprostila plačila komunalnega prispevka, tako kot Občina Žalec, v prid investiciji na sedanji lokaciji pa govorijo argumenti energetske sanacije, da je ogrevanje tu poceni, ker bi bilo vse na enem mestu. Kar pa se tiče dolgoročnega razvoja zavoda, bi bil za nas večji izziv imeti enoto tudi v Žalcu, predvsem zaradi dodatnih dejavnosti, kot so pomoč na domu, razvoz kosil in dnevni center. To pa so tiste stvari, za katere mislim, da bodo glede na sprejeto novo zakonodajo prišle še bolj do izraza kot do zdaj.« Z novimi prostori ali novo enoto bi polzelski zavod zagotovil ustrezne bivalne prostore za 90 ljudi, to pa ne pomeni, da bi izpraznili graščino.
»Mislim, da smo zelo razvojno naravnani, saj si z vsemi temi ukrepi prizadevamo, da bi zavod še naprej deloval dobro in finančno uspešno in da nam bodo ti prihranki pomagali pri uresničevanju naslednjih investicij. Tudi za lokalno okolje smo naredili več, kot bi se od nas pričakovalo, pri čemer imam v mislih predvsem velik vložek v kulturni spomenik občinskega pomena, to je v graščino, ki je v naši lasti oziroma v lasti Republike Slovenije. Do zdaj
ni bilo interesa, da bi graščino kdo odkupil, zato smo se tudi odločili, da graščino obnavljamo vzporedno z novejšim delom.«
Čakalnih vrst skoraj ni več
Po besedah Eve Lenko tudi čakalnih vrst za sprejem v zavod skoraj ni več: »Celjska regija pravzaprav čakalnih vrst nima, saj smo z indeksom pokritosti potreb nad slovenskim povprečjem. Dom upokojencev Polzela je za zdaj polno zaseden, se pa že tudi pri nas dogaja, da izpraznjene kapacitete za pokretne ljudi niso takoj zasedene. Za težje pokretne ali nepokretne osebe je čakalna vrsta, ampak tudi ne več tako dolga kot pred nekaj leti, ko je bilo za sprejem v dom od 100 do 150 aktivnih vlog. Zdaj jih je samo 20 do 30. Primera, da bi se zaradi nove socialne zakonodaje kakšen stanovalec odločil za odhod iz zavoda, še nismo imeli, je bilo pa kar nekaj razgovorov pri socialni delavki in zanimanja svojcev zaradi doplačil. Nove odločbe o doplačilih, ki jih izdajajo centri za socialne zadeve, povzročajo strašne pritiske. Mnogi starostniki so se odpovedali varstvenemu dodatku. Doplačila svojcev so res precej višja kot v prete-
klosti, s tem pa tudi problemi plačil oziroma neplačnikov.«
Vendar pa pesimizem ni na mestu: »Mislim, da dela v našem zavodu krasna ekipa, ki je zelo razvojno naravnana. Vemo, da so vsi ti ukrepi potrebni tudi za ohranitev delovnih mest. Malenkost nižja cena v našem zavodu v primerjavi z ostalimi domovi v bližini nas v nekem pogledu še rešuje, bo pa zagotovo človeški faktor tisti, ki bo na koncu pri bodočih uporabnikih pretehtal, za sprejem v kateri dom se bodo odločili. Zagotovo ni vse v lepi stavbi, novih zidovih, ampak sta potrebna tudi toplina in vsaj malo pridiha domačnosti, zato se vsaj bližnji stanovalci odločajo za naš dom, kljub temu da so v bližini modernejši in novejši domovi,« je povedala Eva Lenko.
K. R., foto: T. T.
V polzelskem domu upokojencev imajo zelo pozitivne izkušnje s tistimi, ki so bili zaradi storjenih prekrškov obsojeni na družbeno koristno delo. Za zdaj so to obsojeni zaradi prometnih prekrškov z območja Upravne enote Žalec. Povprečno imajo v domu po dve takšni osebi na mesec, ki sta v precejšnjo pomoč zaposlenim in stanovalcem.
Pozornost starejšim krajanom
www.ribarnica-kovac.si
Brezplačna dostava rib in morskih sadežev na vaš dom.
Med govorom podžupana dr. Jožefa Korberja
Potujoča ribarnica
’ 051/4^-959
Drugo nedeljo v tem mesecu so v Občini Polzela izkazali pozornost starejšim krajanom. V župnijski cerkvi so pripravili srečanje za bolne in ostarele. Ti so najprej prisluhnili sveti maši, ki jo je daroval kurat v Domu upokojencev Polzela Janez Bračun ob somaševanju župnika Jožeta Kovačeca.
Društvo upokojencev Polzela pa je v Gostišču
Cizej pripravilo srečanje krajank in krajanov, starih 80 in več let. V pozdravnih besedah je podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber poudaril, da je občina vsak prvi četrtek v mesecu v mali dvorani kulturnega doma vsako leto pripravila medgeneracijsko srečanje, od zdaj pa bo to skrb prevzelo društvo upokojencev. S podpisom posebnega dogo-
vora lahko starejši koristijo tudi telefonsko storitev, tako imenovani rdeči gumb. Podpredsednica Društva upokojencev Polzela Marjana Šmajs je vsem zaželela prijetno počutje in veliko zdravja in da bi se ob letu ponovno srečali. Za prijetno vzdušje so s svojim ubranim petjem poskrbeli člani Vokalnega kvinteta Lastovka.
T. Tavčar
Energetska sanacija doma
Jesensko doživetje v domu starejših
V starem delu doma - graščine so zamenjali tudi okna.
V Domu Nine Pokorn Grmovje so ob zaključku energetske sanacije doma pripravili slovesnost. Direktor doma Tomaž Lenart je predstavil potek sanacije in med drugim povedal, da je projekt v višini 555 tisoč evrov financirala Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada iz prednostne usmeritve Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb, del inve-
sticije (do 800 tisoč evrov) pa so pokrili z lastnimi sredstvi.
Obnovili so zunanjost in notranjost nastanitvenega objekta, zunanjost graščine, pridobili so novo kotlovnico na lesno biomaso, vgradili sprejemnike sončne energije in izolirali podstrešja vseh treh stavb. S tem želijo prihraniti toploto, električno energijo ter preiti na obnovljive vire energije. To je tudi eden iz-
med načinov izboljšanja pogojev bivanja njihovih stanovalcev in delovnih pogojev zaposlenih.
Z lastnimi sredstvi so obnovili okolico doma in park pri graščini. Ob energetski sanaciji upravičeno pričakujejo, da bodo privarčevali sredstva, ki jih bodo v prihodnjih letih porabili za povečanje kakovosti storitev in bivanja. Zbrane na odprtju, ki mu je prisostvoval tudi župan Občine Žalec, je nagovoril žalski podžupan Ivan Jelen, ki je stanovalcem doma in zaposlenim čestital za novo pridobitev, domači župnik Janko Cigala pa je blagoslovil opravljena dela. Ob koncu kulturnega programa, ki so ga pripravili zaposleni v domu, sta trak simbolično prerezala direktor doma Tomaž Lenart in vzdrževalec doma Roman Leskovšek. Gostje so si po kulturnem programu ogledali nove pridobitve.	T. Tavčar
Ko spregovori srce, zmore glava ...
Najstarejši Preboldčani na srečanju
Četrtek, 11. oktober, je bil poseben dan za stanovalce Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela in Našega doma Vransko. Zbrali so se v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, kjer jih je pozdravila direktorica knjižnice Jolanda Železnik, s prisrčnim programom pa so jih razveselili otroci Vrtca Žalec z vzgojiteljico Bredo Vizovišek in učenca Glasbene šole Risto Savin Žalec Urška Gubenšek in Jure Jordan Kozjek.
S svojim obiskom jih je počastil tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Na srečanju so se zahvalili bralkam v omenjenih domovih, Anki Krčmar, Darji Baloh in Valeriji Jerman, ki jih
Srečanje starejših v knjižnici je bilo tudi letos zelo prijetno.
enkrat mesečno razveseljujejo s svojo prisotnostjo.
Programu je sledila malica, za katero je poskrbela zeliščarica Fanika Burjan. Zelo jim je teknil sadni kruh, ki ga je spe-
kla, in jim je prijal topel čaj iz zdravilnih zelišč. Ko so odhajali, so jih knjižničarke obdarile z drobnim darilcem. Obljubili so si, da se prihodnje leto ponovno srečajo.	T. T.
KO RK Prebold in Občina Prebold sta tudi letos oktobra na družabno srečanje v Sv. Lovrenc povabili najstarejše občane Občine Prebold, ki so dopolnili 80 in več let. Pred tem so v tamkajšnji cerkvi prisluhnili sveti maši.
Letošnjega srečanja se je udeležilo 87 starostnikov. Najstarejša ženska udeleženka je bila Fanika Raček, ki bo čez nekaj
mesecev (februarja) praznovala svoj 100. rojstni dan. Pri svojih letih je še vedno zelo telesno in razumsko vitalna, vse do svojega 95. leta je bila tudi aktivna prostovoljka Rdečega križa. Zastavo najstarejšega moškega v občini pa nosi Jože Flere, kije pri svojih 95 letih prava korenina, zelo rad tudi zapoje, saj ga petje spremlja vse njegovo življenje.
Udeležence srečanja sta poz-
dravili podžupanja Občine Prebold Emilija Črnila in poslanka v Državnem zboru Marinka Plevčak. Slednja je med drugim povedala, da bodo pokojnine kljub težkim časom ostale nedotakljive.
Prijetno druženje so obogatili s kulturnim programom, ki so ga s petjem obogatile Šentpavelske iskrice in harmonikar Vasja.	D. N.
Najstarejši občanke in občani Občine Prebold so se zbrali v Svetem Lovrencu
Nastopi najmlajših so za starejše vedno najbolj prisrčni.
Tudi letos so v domu starejših v Preboldu pripravili zanimivo prireditev za svoje varovance, imenovano Jesensko doživetje. Prireditev sta v preddverju doma vodili delovna terapevtka Meta Rojšek in stanovalka doma Dragica Kranjc.
Po pozdravu obeh voditeljic je zbrane nagovorila strokovna direktorica Jožica Lukse in vsem zaželela prijetno doživljanje prireditve ter se zahvalila vsem, ki so jo pomagali ustvarjati. Zbrane je v svojem imenu in v imenu župana Vinka Debelaka pozdravila podžupanja Emilija Črnila, pohvalila vodstvo in delovanje
doma ter izrazila željo, da bi dom končno le uspel pridobiti koncesijo. Precej besed je zbranim namenila tudi predsednica domske skupnosti Majda Korošec, ki je predstavila življenje v domu in vse aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo, ter pohvalila vse, ki se trudijo za njihovo dobro počutje.
V nadaljevanju prireditve je varovance doma in obiskovalce navdušil mladi harmonikar Matej Jager. Marsikoga so zasrbeli podplati in bi z veseljem zaplesal tako, kot je zaplesala oskrbovan-ka Veronika in kot so pozneje učenci OŠ Prebold. Program so
ta popoldan popestrili tudi stanovalci. Kristina Muhič je svojo osebno zgodbo delila z občinstvom, pevci domskega pevskega zbora pa so zapeli pod vodstvom Jožeta Jelena iz Šešč. Uradnemu delu je sledilo presenečenje, ki jim ga je pripravil vnuk ene od oskrbovank. Na oder so namreč prišli člani ansambla Vrh in zaigrali vrsto domačih viž ter k petju pritegnili tudi občinstvo.
Ob tej priložnosti so pripravili tudi razstavo ročnih del oskrbovancev, ki vse leto ustvarjajo v delovnoterapevtskih in ustvarjalnih delavnicah, in poskrbeli za druženje ob dobrotah. D. N.
Ze petintridesetič skupaj
V	dvorani Društva upokojencev Griže so se na svojem tradicionalnem srečanju zbrali krajani, stari 70 in več let. Tokratno srečanje, ki ga v sodelovanju s KS Griže vsako leto organizira Krajevna organizacija RK Griže, je bilo že 35.
V	KS Griže živi več kot 360 starih nad 70 let. Naj starejša ženska je 98-letna Marija Arn-šek, naj starejši moški, ki se je udeležil srečanja, pa je bil tokrat 91-letni Anton Cizej. Obema so izkazali posebno pozornost, jima voščili in izročili šopek rož. Šopke so podarili tudi petim zlatoporočencem, ki so ali še bodo letos praznovali zlato poroko.
Zbrane je najprej pozdravila Cvetka Grm, v imenu KS Griže pa je udeležence nagovoril Marjan Vodeb in jih seznanil z dogodki v krajevni skupnosti,
pri čemer je izpostavil odprtje dolgo pričakovane nove šole. V nadaljevanju so udeležence srečanja nagovorili tudi podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, podpredsednik Območne organizacije RK Žalec Janez Meglič in predsednica DU Griže - Zabu-kovica Danica V. Veligošek, ki je predstavila delovanje upokojenskega društva in jih povabi-
la, da se jim pridružijo.
S kulturnim programom so srečanje polepšali učenci folklorne skupine OŠ Griže in pevski zbor sekcije ročnih del Jelke pod vodstvom Valčke Gnus. Po uradnem delu in kosilu pa so za prijetno in veselo vzdušje poskrbeli člani ansambla Ubrane strune, dvojčka Čadej in Ivan Črešnovar.	D. Naraglav
S srečanja, ki se ga je uaeleZUa prwtizno polovica Krajanov, starin /u m vec lei.
JUTE KS* m
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta:	juteks.zalec&iuteks.si
Internet:	www.juteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec
Telefon: 03/71 20 757, 03/71 20 759
e-pošta:	branko.ursic&iuteks.si
Minister tudi pri Zagožnu
Minister med ogledom vzorčne postavitve kanalizacijskega in vodovodnega omrežje, kije razstavljeno na podu pod steklom v avli nove poslovne zgradbe podjetja Zagožen.
V začetku meseca se je v podjetju Zagožen v Žalcu in v njihovem hčerinskem podjetju Aplast v Petrovčah mudil minister za gospodarstvo Radovan Žerjav s svojo ekipo. Namen njegovega obiska je bil spoznati uspešno podjetje in se seznaniti z njihovo strategijo razvoja ter težavami, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. V pogovoru z vodstvom podjetja se je dotaknil tudi možnosti reševanja podjetja Minerva, ki je v stečaju.
Podjetje Zagožen, d. o. o., je podjetje z več kot 35-letno tradicijo in spada med vodilne proizvajalce in prodajalce materialov za zunanji vodovod in kanalizacijo v Sloveniji. Prodajni program uspešno dopolnjujejo s hčerinskim podjetjem Aplast, ki je bilo ustanovljeno leta 2003 in se ukvarja s preoblikovanjem plastičnih mas. Danes podjetji nenehno dopolnjujeta ponudbo.
»Poslanstvo obeh naših podjetij je izpolniti pričakovanja
in zahteve kupcev, ki si želijo kakovostnih izdelkov in popolno ponudbo. Svojim izdelkom, pod lastno blagovno znamko, zagotavljamo tržno prednost in prepoznavnost na vedno bolj konkurenčnem trgu. Naši podjetji že vrsto let nista prisotni samo na slovenskem trgu, saj izvozimo velik del proizvodnje, kar je tudi potrebno, kajti naš slovenski trg je premajhen za vse naše izdelke. Hkrati s tem pa na slovenskem trgu že vrsto let uspešno zastopamo tudi
RaZOoina aaeticiia Savini a	Ulica hemja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija
f	tel: 037713 68 60; 713 68 64; fax: 037713 6870
Gospodarsko interesno združenje	e- pošta: ra.savinja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
Eßl_____________________________________________________________-________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - NOVEMBER 2012
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec, in sicer od aprila 2012 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom - Pl TIP 2012 (UL RS, št. 43/12). Rok: 5. 10., 5. 11. in 5. 12. 2012 oziroma do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@ podjetniskisklad.si.
Pl 2012 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (UL RS, št. 26/12). Rok: do porabe sredstev oziroma do 10.11. 2012. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013; 142. javni razpis
(UL RS, št. 67/12). Rok: 29. 3. 2013. Informacije: tel. 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 107. JP (UL RS, št. 6/11).
Rok: 15. 7. 2013. Informacije: tel. 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 48P012 (UL RS, št. 24/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2013. Informacije: tel. 01/241 48 20.
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 470B12 (UL RS, št. 24/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2013. Informacije: tel. 01/241 48 20.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport
Javni poziv za raziskovalni vavčer (UL RS, št. 73/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 1. 3. 2013. Informacije: tel. 01/400 52 00 (Luka Živič) ali luka.zivic@gov.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 15.12. 2012. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Javno povabilo za usposabljanje na delovnem mestu in povračilo stroškov usposabljanja za brezposelne, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni pri zavodu (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1. 6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
Navedene aktivnosti so sofinancirane s strani Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstva za gospodarstvo.
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Dejavnost CVŽU Savinjska sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Izvaja se v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja«.
Na Razvojni agenciji Savinja deluje v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec tudi Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti; več na www.upi.si in www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKT?
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta:ra.savinja@ra-savinja.si ali na spletni strani
http://www.ra-savinja.si._______________________________________________________________________________________________________
najpomembnejše evropske proizvajalce,« je uvodoma povedal direktor Miran Zagožen.
Ob obisku je minister s svojimi sodelavci odgovarjal na vprašanja vodstva podjetja. Ta so se v glavnem navezovala na odpravljanje administrativnih ovir in davčno obremenitev podjetnikov. Po ogledu podjetja v Žalcu si je minister ogledal proizvodnjo Aplast v Petrovčah, kjer so ga seznanili z novimi proizvodnimi programi, kot so čistilne naprave, rezervoarji za vodo, lovilci olja ... Minister je bil presenečen tudi nad novogradnjo, saj so v teh časih tovrstne investicije bolj redkost.
Direktor Miran Zagožen je o tem povedal: »V zadnjih letih smo veliko investirali predvsem v nepremičnine in infrastrukturo. Zdaj smo v zaključni fazi tovrstne gradnje. V Aplastu gradimo novo halo v velikosti 1600 m2 za potrebe orodjarne. Ob koncu leta naj bi zaključili dolgoletne načrtovane investicije, s čimer bodo dani vsi pogoji in možnost trgu ponuditi nekajkrat večjo kapaciteto proizvodov. Danes podjetje zaposluje 55 ljudi, z novo pridobitvijo pa bomo tudi dodatno zaposlovali. Kljub globalni krizi, ki se odraža predvsem v gradbeništvu, smo tudi lani beležili 15-odsto-tno rast. Letos pričakujemo bistveno manjšo, približno tretjino lanske. Za uspeh v teh časih je pomembno, da imamo zelo dobro ekipo sodelavcev, tako obvladujemo vse veje: razvoj, proizvodnjo orodij, izdelkov
in prodajo izdelkov končnim kupcem. Najpomembneje pa je, da podjetje v teh negotovih časih ni zadolženo, kar nam daje možnost za nadaljnjo rast in razvoj. Vsekakor pa pričakujemo zaradi gospodarske krize in nestabilnosti gospodarstva v prihodnjih letih izrazito znižanje državnih in privatnih investicij v infrastrukturo in posledično delni upad naše proizvodnje v tem segmentu. Zato smo si že pred časom zastavili dolgoročni cilj preusmeriti vsaj 50 % proizvodnje v proizvode drugih panog, predvsem v avtomobilsko industrijo, navtiko, agroprogram ..., in se tako še bolj usmeriti na tuje trge, kar nam trenutno dobro uspeva.«
In kaj je po ogledu obeh podjetij povedal minister Radovan Žerjav? »Nad tem, kar sem videl, sem pozitivno presenečen. Jasno je, da ima podjetje dobro in modro konzervativno politiko in na osnovi te seveda niza uspehe. Svoj razvoj gradijo na lastnem kapitalu in mislim, da je to tudi porok za to, kar so dosegli. Rad pa bi pozval vse, ki bi lahko karkoli storili v smeri, da bi to podjetje začelo poslovno sodelovati z Minervo, ki je v tem trenutku v stečaju. Sam vidim tu veliko sinergij in prav bi bilo, da bi si stečajni upravitelj Minerve vzel toliko časa in poskušal najti rešitve, da bi lahko potencial, ki je v Minervi, in proizvodnjo, ki je v Minervi, vključil v ta sistem, ki odlično deluje. Po moji oceni bi rešili veliko delovnih mest in, kar se mi zdi pomembno, tudi
iz slovenskega gospodarskega zornega kota, da bi ta tip proizvodnje začeli združevati in nastopati na tujih trgih. Nad podjetjem Zagožen sem pozitivno presenečen in z lepimi občutki zapuščam njihovo podjetje.«
Na vprašanje, kaj meni o gospodarstvu v naši dolini, pa je odgovoril: »Ne samo na tem koncu, ampak na splošno v Sloveniji bi lahko storili bistveno več, če bi bilo na lokalni ravni postavljenih manj preprek za posamezne investicije, za posamezna razvojna razmišljanja, ki so prisotna. Tudi v tem delu Slovenije je nekaj problemov, s katerimi se osebno ukvarjam. Tudi tukaj so mi danes omenili, da imajo problem s širitvijo skladiščnih kapacitet, in mislim, da bi morali predvsem občinski sveti storiti vse, da bi se te prepreke, ki so za širjenje takšnih podjetij ovira, ustrezno odstranjevale in da bi podjetja prišla do gradbenih dovoljenj in do razvoja, ki je potreben. Želijo si, kapital imajo, pa ne morejo graditi. To ni dobro.«	D. Naraglav
Podjetje Zagožen d. o. o. je imelo v lanskem letu skoraj 13,4 milijona celotnih prihodkov, kar je za 28 % več kot v letu 2010, in dobrih 59 tisoč evrov dobička. Hčerinsko podjetje Aplast d. o. o. pa je imelo dobre 3 milijone celotnih prihodkov (6 % več kot leta 2010) in 178 tisoč evrov dobička. L. K.
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
iota, fiUpvptlA ifttdi
UPI - ljudska univerza Žalec v okviru Lokalne akcijske skupine Spodnje Savinjske doline (LAS SSD) organizira projekt z naslovom
TUJI JEZIKI Q ZA PODEŽELJE
ANGLEŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaj; NEMŠČINA: začetni in
nadaljevalni tečaj;
ITALIJANŠČINA: začetni tečaj
Tečaj je namenjen natakarjem, hotelirjem, turističnim vodnikom, delavcem na turističnih kmetijah, v kampih, vodnikom v muzejih, galerijah in ostalim, ki vidite priložnost v turizmu. Udeležba v tečajih je BREZPLAČNA.
Začetek tečajev: konec novembra Trajanje tečajev: 60 ur Rok prijave: 15.11. 2012
Več informacij in prijave na www.upi.si (zavihek PROJEKTI - Tuji jeziki za podeželje - Aktualno) Pohitite s prijavo, saj je število mest omejenih.
Projekt Tuji jeziki za podeželje se izvaja v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 in ga sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
EVROPSKA UNIJA	REPUBLIKA SLOVENIJA
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje
Livarna posluje uspešno
V tujino znanje, ne ljudje
Belgijski lastniki so odobrili vlaganja v žalsko livarno.
OMCO fENIKS mi MBUBi		
jHlTf ;	j	
		
Ferralit Žalec je bil pred desetletji eden od stebrov savinjskega gospodarstva. Po zloglasni tranziciji slovenskega gospodarstva in lastniškem preoblikovanju je livarna začela uspešno poslovanje z novim imenom OMCO Feniks Slovenija in s tujim lastnikom. Vodstvo livarne je na septembrski redni seji žalskega občinskega sveta predstavilo poslovanje in načrtovano investicijo, ki naj bi zagotovila njeno nadaljnje delovanje na sedanji lokaciji.
Začetki livarske dejavnosti v Žalcu segajo v leto 1878, ko je Jožef Lorber ustanovil strojno delavnico, v okviru katere je delovala tudi livarna. Leta 1963 je bila zgrajena nova livarna sive litine v Vrbju. Na stari lokaciji v mestu je livarna delovala še do leta 1975, v Vrbju (pravzaprav tik ob Žalcu) pa so v skladu s potrebami širili proizvodnjo. Po razpadu tedanje skupne države in tranzicijskih težavah je Ferralit pristal v stečaju, po katerem so izločitveni upniki
s soudeležbo Razvojne družbe omogočili nadaljevanje proizvodnje s ciljem, da se čim prej poišče strateški partner novoustanovljene družbe z imenom Feniks.
Leta 2001 je postala njegova lastnica belgijska korporacija BMT oziroma njena družba Omco Metals. Z novim lastnikom se je tehnološki razvoj usmeril v proizvodnjo steklarske litine, legirane sive litine in nodularne litine. Bronasti zvonovi prav tako še ostajajo v njihovi ponudbi. Skupina OMCO, .v kateri sta dve livarni in sedem obdelovalnic, skupaj zaposluje okoli 2.600 ljudi, na letni ravni pa ima od 120 do 124 milijonov evrov prihodkov. Da OMCO v žalski livarni vidi prihodnost, dokazujejo odobrena investicijska sredstva, ki so jih do zdaj že vložili v posodobitev (1,2 milijona evrov lani in letos) in jih še bodo.
Kot je žalskim občinskim svetnikom povedal direktor Borut Triplat, realizacija prihodkov družbe OMCO Feniks z izjemo
leta 2009 ves čas raste, prav tako dobiček iz poslovanja. Letna realizacija že znaša 14,5 milijona evrov, dobiček dva milijona, družba nima dolgov, prav tako ne dolžnikov, je poudaril direktor. Samo 10 % proizvodnje prodajo na slovenskem trgu, ostalo na trgih EU. V težkih časih se niso odločili za državne subvencije in pomoč, ampak so skrbno izbrali proizvodni program ter pospešili prodajne aktivnosti, tako da imajo trenutno več naročil od proizvodnih kapacitet, zato zaposleni delajo v treh izmenah. V posodobitev proizvodnje bodo zdaj vložili približno 5 milijonov evrov lastnih sredstev.
V objekt tik ob obstoječih zgradbah livarne bodo namestili dve novi plinski peči za toplotno obdelavo železovih zlitin oziroma ulitkov, ki bosta nadomestili električne. Objekt bo izveden kot kovinska konstrukcija, zaprta z izolacijskimi paneli. Izpust dimnih plinov iz obeh peči je predviden s sredinsko postavljenim samono-silnim dimnikom. Investicija naj bi bila zaključena v letu dni. Kakovost zraka v neposredni okolici ter emisijsko stanje hrupa v bližnji okolici se po zagotovilih družbe ne bosta poslabšala, svojo skrb za okolje pa utemeljujejo tudi s podatkom, da je OMCO Feniks od leta 2005 do letos za zmanjševanje emisij snovi v zrak, emisij hrupa v okolje in porabe naravnih virov, zlasti energije in vode, investiral skupaj 1,96 milijona evrov.	K. R.
Odprla so se vrata »špajze«
nilno dejavnost na kmetiji, za katero so se registrirali že pred leti, obogatiti in k temu pritegniti tudi druge kmetije v vasi. Temeljito so prenovili gospodarska poslopja in jim spremenili namembnost. Iz nekdanjega konjskega hleva je nastala prodajalna, opremljena s pohištvom iz 50. let prejšnjega stoletja. Prostor v trgovini so namenili pridelkom s svoje kmetije in tržnim viškom okoliških domačij. Prodajalno so poimenovali Dobrote iz Bezgetalove špajze. Špajz, po domače shramba, je na kmečkih gospodarstvih pa tudi nasploh v gospodinjstvih najbolj oblegan in nepogrešljiv prostor, kjer so shranjena živila.
Prodajalna za zdaj še ni določila obratovalnega časa in jo odprejo po dogovoru.
Prisotne na odprtju je nagovoril predsednik Sveta KS Gotovlje Henrik Krajnc, ki je poudaril potrebo po samooskrbi prebivalstva s hrano in povabil prisotne k izkoriščanju kmetijskih površin z željo, da bodo tudi njihovi pridelki končali na policah domače prodajalne. D. N.
Špajza ponuja domače dobrote Gotoveljčanov in drugih
Na kmetiji Franca Antloge, po domače pri Bezgetalovih v Gotovljah, so 12. oktobra odprli prodajalno gotoveljskih do-
brot, kar je prav gotovo nekaj posebnega v Savinjski dolini.
Družina Antloga se je namreč odločila svojo dopol-
Razvojna agencija Savinja Vas vabi na brezplačno delavnico
>aS ZAVEDANJE ODNOSOV -KLJUČ DO USPEHA
v četrtek, 22.11. 2012, ob 15.30 v prostorih ZZG Žalec, Levstikova ulica 2, Žalec
Na delavnici boste seznanjeni z naslednjimi vsebinami:
• Prepoznavanje motivacijskih prioritet posameznika • Učinkovito reševanje medosebnih konfliktov • Z različnimi ljudmi do učinkovitega tima
Delavnico bo vodila gospa Helena Jurca.
Prijave zbiramo do torka, 20. 11. 2012, na e-naslov damjana.omerzu@ra-savinja.si ali po tel.: 03 713 68 60.
Na predstavitvi aplikacije @life (od leve: prof. dr. Matej Tušak, prof. dr. Alojz Ihan, vodja projekta Janez Uplaznik, prof. dr. Vojko Strojnik in prof. dr. Aleš Živkovič)
V	Žalcu deluje Razvojni center informacijsko-komuni-kacijskih tehnologij Savinja.
V	petek je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec vodstvo centra s sodelavci predstavilo prvega od projektov, ki je nastal v okviru razvojnega centra, to je spletno-mobilni portal za zdravo življenje ter zaznavo in zmanjšanje stresa @life, ki je bil nato od polnoči naprej v slovenščini in angleščini dosegljiv na svetovnem spletu in »pametnih« mobilnih telefonih.
V	sodobnem svetu predstavlja stres resen zdravstveni problem. Daljša izpostavljenost stresu lahko preseže mejo pozitivnih učinkov in slabo vpliva na počutje in delovanje posameznikov.
V	Razvojnem centru informacij -sko-komunikacijskih tehnologij (RCIKT) Savinja Žalec so zato v sodelovanju z ekipo domačih in mednarodnih strokovnjakov iz Avstrije in ZDA ter ob podpori EU razvili priročno informacijsko rešitev @life, ki pomaga meriti, zaznavati, spremljati in odpravljati negativne učinke stresa ter usmerja uporabnike k zdravemu načinu življenja. Sistem vodi uporabnike do boljšega počutja in zdravja, svetuje dnevno spremljanje telesnih parametrov ter redno izvajanje športnih vaj in psiholoških tehnik. Aktivnosti lahko beležijo s pametnim mobilnim telefonom ali drugo napravo, ki omogoča spremljanje izbranih parametrov vadbe. Na osnovi zbranih podatkov uporabnik pridobi nazorno grafično predstavitev napredka, ki temelji na preverjenih metodah psihologije, medicine in kineziologije. Soavtorji projekta so: na področju kineziologije prof. dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport v Ljubljani, na področju psihologije prof. dr. Matej Tušak, prav tako s fakultete za šport, s področja medicine prof. dr. Alojz Ihan z ljubljanske medicinske fakultete in s področja informacijske podpore prof. dr. Aleš Živkovič z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Prav sodelovanje različnih znanstvenih disciplin pri oblikovanju portala ter strokovno utemeljene metode in priporočila so posebnost portala @life. Ob tem je novo tudi pojmovanje zdravja, ki ni le odsotnost bolezni. Bolezen je samo končna stopnja procesa, ko se telo vedno
slabše prilagaja spremembam oziroma obremenitvam. Zato zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak rezerva, da lahko brez zdravstvenih težav obremenimo svoj organizem. Zlasti mlad organizem imam že naravno veliko rezerve, z leti pa moramo za svojo zdravstveno rezervo skrbeti tako, da treniramo in krepimo svoje zmogljivosti, ne le telesne, ampak tudi psihične, socialne in duhovne. Zdravje je torej veriga, v kateri mora biti vsak člen dovolj čvrst, da zdržimo obremenitve brez zdrsa v bolezen. Pri tem nam je lahko v pomoč @life, ki ponuja vprašalnike in teste za oceno zdravstvene rezerve pa tudi nasvete in priporočila, kako okrepiti posamezne člene v verigi zdravja.
Ideja o @life je nastajala pred približno petimi leti,-ko so v Mi-kropisu Holdingu pripravljali projekt samopostrežnih blagajn in bili sami pod velikim stresom. Takrat so iskali rešitve pri strokovnjakih zase, zdaj so na voljo vsem, ki ne obvladujejo več sami svojega stresa. V prihodnje se bo aplikacija postopoma nadgrajevala z novimi vsebinami in na vseh mobilnih tehnologijah. Za uporabnike je brezplačna, dostop je neomejen, čez čas pa bodo nekatere bolj specifične vsebine plačljive. Na RC IKTS Žalec želijo portal in aplikacijo razširiti v ostale evropske in svetovne države, zato bo do konca leta @life preveden v deset svetovnih jezikov. Z začetkom prihodnjega leta naj bi bil @life dosegljiv tudi na tabličnih računalnikih.
Kolikšna je vrednost postavitve projekta @life, je po besedah direktorja RC IKTS Janeza Uplaznika težko oceniti, saj je nastajal in se bo še dopolnjeval postopoma, je pa celoten projekt vzpostavitve razvojnega centra IKTS z novim objektom, opremo in samo dejavnostjo vreden
približno 8 milijonov evrov, ki jih bodo v osmih letih dobili iz sredstev Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 v okviru izvajanja prve razvojne prioritete Konkurenčnost podjetij in raziskovalna dejavnost.
Osnovni namen novega razvojnega centra v Žalcu je računalniško tehnologijo približati vsem uporabnikom, s čimer bo omogočen enostaven dostop do informacij, hkrati pa bo to vplivalo tudi na dvig konkurenčnosti in produktivnosti slovenskih podjetij ter dvig ravni bivanja za vse državljane. Z namenom tehnološkega preboja na področju informacijsko-komunika-cijskih tehnologij ter pridobitve evropskih sredstev zanje se je oblikoval konzorcij partnerjev: nosilec projekta oziroma prijave na razpis Mikropis Holding, d. o. o., Občina Žalec, Razvojna agencija Savinja Žalec, IPAK inštitut, ETRUST, d. o. o., M2M, d. o. o., PROSYS, d. o. p., EMG, d. d., ORING, d. O.O., REPRO MS 03, d. o. o., ter Univerza v Mariboru (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.)
Razvojni center IKTS Žalec je sestavljen iz več razvojnih enot: RE trgovina, RE zdravstvo in turizem, RE gostinstvo in RE javna uprava. Glavni cilj dela centra je preboj slovenskega znanja na svetovno tržišče. Zlasti mladim ponuja boljšo perspektivo za delo na področju razvoja v domačem okolju in do zdaj je že bilo ustvarjenih več kot 30 novih delovnih mest, center pa je hkrati priložnost za ustanavljanje novih podjetij. Idejni vodja projekta Janez Uplaznik ob temu poudarja: »Zdi se mi pomembno, da v tujino prodajamo znanje, ne ljudi. Od tega bodo imele koristi tudi Občna Žalec, Spodnja Savinjska dolina, regija in tudi država.« K. R., foto: T. T.
Za potrebe Razvojnega centra informacijsko-komunikacijskih tehnologij Savinja Žalec bodo zgradili tudi nove prostore, v katerih bo dobilo priložnost veliko mladih strokovnjakov.
Priznanja za urejeno okolje
Turistična predstavitev na Dobrni
UAR4U- /,
Okolica objekta Aretta, d. o. o., v Ločici ob Savinji
Na natečaj za najlepšo urejeno hišo, kmetijo, blok, objekt kulturne dediščine in druge objekte se je letos prijavilo dvajset kandidatov iz Občine
Polzela. Na prireditvi Dobrote s kmetij, ki so jo pripravili v okviru občinskega praznika, so podelili štiri bronaste, enajst srebrnih in pet zlatih priznanj.
Tokrat o ozimnici
Te so prejeli: družina Pušnik iz Orove vasi, družina Hrastnik z Bregu pri Polzeli, družini Oder in Jamnik iz Andraža nad Polzelo ter objekt Aretta, d. o. o., iz Ločice ob Savinji. Vsi sodelujoči so poleg priznanj prejeli tudi praktično darilo.
Petčlanska komisija za ocve-tličenje, ki so jo sestavljali člani turističnega in hortikulturnega društva, je po predhodno sprejetih kriterijih opravila dvakratno ocenjevanje: v začetku julija in ob koncu avgusta. Pri ocenjevanju je upoštevala več kriterijev, in sicer splošni vtis, urejenost zelenic, gredic in zunanjosti hiše ter ocvetličenje oken in balkonov. T. Tavčar
Po Kekčevi poti
Pohodniki s Kekcem na poti do prireditvenega prostora
Turistično društvo Galicija, ki ga vodi Anica Grobelnik, se loteva organizacije raznih prireditev in akcij. Konec prejšnjega meseca je postreglo tudi z zanimivim pohodom po Kekčevi poti, ki so jo uredili na področju njihove krajevne skupnosti.
Turistično društvo, ki je lani praznovalo 10-letnico svojega delovanja, je pred začetkom pohoda v zaselku Gorca slovesno odprlo novo pohodno pot, imenovano Kekčeva pot, in skupaj s krajani poskrbelo za okrepčilo pohodnikov, ki so pod vodstvom Kekca uživali v naravi na poti proti Železnem do prireditvenega prostora, kjer je bilo poskrbljeno za prijetno presenečenje. Člani prostovoljnega gasilskega društva Velika Pirešica so namreč v čudovitem naravnem okolju, imenovanem Kekčeva dežela, postavili nekaj kulis in uprizorili delček epizod iz filma Kekec.
Ta dan se je v seznam pohodniških poti vpisala tudi Kekčeva pohodniška pot, ki bo najmanj enkrat letno v znamenju Kekca in ostalih likov iz Vandotove povesti. Prav gotovo pa se bodo po njej z veseljem radi sprehodili pohodniki. D. N.
Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje že šest let skrbi za to, da vsako prvo soboto v mesecu sredi vasi Gotovlje zaživi Kmečka tržnica s sejmom pod lipami.
Po načelu »Vsak iidek ima svoj giidek« so oktobrsko tržnico posvetili pripravi ozimnice. V posebni delavnici na sejmu so člani društva prikazali ribanje zelja, repe in pripravo druge ozimnice. Člani društva so naribali okoli 50 kg zelja, ki ga bodo prodali skupaj s pečenicami in kostanjem na naslednji tržnici, ki bo 3. novembra. Novembrska tržnica bo posvečena jesenskim opravilom v sadovnjaku, vinogradu in vrtu. Tržnice obiščejo
tudi strokovnjaki za posamezna sezonska opravila, ki brezplačno svetujejo glede samooskrbe ljudi. Seveda so na tržnici navzoči tudi različni pridelovalci
in izdelovalci opreme, ki sodi k vsebinskim poudarkom vsakokratne tržnice, je še poudaril Henrik Krajnc, predsednik društva Lipa Gotovlje. T. Tavčar
Spoznajte tradicijo hmeljarstva in nazdravite z vrčkom savinjskega piva
(15.00-18.00 - ponedeljek, sreda, petek, 9.00-13.00 - torek, četrtek, sobota)
TD Žalec so se predstavili s kvačkanim nakitom, organskim milom in poslikavo obraza
Zadnjo septembrsko soboto sta se Zveza turističnih društev Žalec in ZKŠT Žalec predstavila na tradicionalni turistični tržnici, ki so jo pripravili v prostorih Term Dobrna.
Turistična tržnica je tokrat potekala izven domače občine, društva pa so se kljub slabemu vremenu na predstavitev odlično pripravila in predstavila pester izbor izdelkov in aktivnosti, ki jih izvajajo. Predstavili so se Etnološko društvo hmeljarska vas, Turistično društvo Žalec, Turistično društvo Galicija, Etnološko društvo Srečno, Turistično društvo Šempeter, Turistično-kulturno društvo Levec, Turistično društvo Petrovče, Turistično društvo Ponikva, Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, Turistič-
no društvo Griže in Društvo kmečkih žena Ponikva. Predstavili so krajevno kulinariko, krajevne značilnosti, glasbo, ples, nakit, animacije, ekoizdel-ke, obrt in drugo. ZKŠT Žalec je ob tej priložnosti poskrbel za predstavitev celotne turistične ponudbe občine ter Ekomuzeja
hmeljarstva in pivovarstva Slovenije, obiskovalci pa so lahko spoznali in kupili savinjsko pivo Kukec. Posamezne predstavitve so bile povezane tudi s predstavitvenim filmom Zveze turističnih društev Občine Žalec, v katerem so bile predstavljene aktivnosti preteklega leta. K. V.
Mesto Žalec skozi tvoje oči
Ob svetovnem dnevu turizma, 27. septembra, je TD Žalec v Roblekovi dvorani v Žalcu odprlo fotografsko razstavo in podelilo priznanja za fotografije, prispele na natečaj Mesto Žalec skozi tvoje oči. Razpis na fotografski natečaj je Turistično društvo Žalec objavilo že avgusta. Nanj so se prijavili odrasli priložnostni in amaterski fotografi in tudi učenci I. in II. OŠ Žalec.
Po izboru komisije, ki ji je predsedoval fotograf Rok Tr-žan, je bilo izbranih 17 fotografij, vse pa so bile predstavljene tudi na zaključni razstavi. Predsednica TD Žalec Maja Prislan je ob odprtju razstave pozdravila vse prisotne in se zahvalila kustosinji Jasni Jernejšek, ki je postavila razstavo, vsem sponzorjem, ki so omogočili razsta-
vo, in vsem članom, ki so priskočili na pomoč pri pripravi dogodka.
Na prireditvi so razglasili tudi tri najboljše. Prvonagrajena je bila fotografija učenke I. OŠ Žalec Saše Zidanšek Obreza, drugo nagrado so podelili fotografiji, ki jo je posnel Gregor
Zagoričnik iz Šempetra, tretje nagrade pa se je veselila Katja Gajšek z Brega pri Polzeli. Po besedah Maje Prislan sta natečaj in razstava doživela velik odziv. Fotografije so bile zelo kakovostne, zato si bo turistično društvo prizadevalo, da bi dogodek postal tradicionalen. K. V.
j * - i H
Mladifotogra.fi I. OŠ Žalec ob zmagovalni sliki, ki jo je posnela Saša Zidanšek Obreza
Ohranjanje kulturne dediščine
Kozolci so del slovenske avtohtone krajinske kulturne dediščine. Mnogo jih je že propadlo in še propadajo. Vse več pa se jih tudi obnavlja ali celo postavlja na novo, kar je zasluga tistih ljudi, ki se zavedajo, da so kozolci neke vrste krajinski simboli in s tem dediščina, ki jo velja varovati in ohranjati. Tega se zavedajo tudi prebivalci Galicije na čelu s tamkajšnjim turističnim društvom,
ki je začelo z obnovo farovške-ga kozolca »toplarja«, ki so ga dobili v upravljanje.
Dela so se lotili že pred nekaj meseci. Najprej so odkopali okolico, da padavinska voda ne bi pod kozolec nanašala zemlje. Vseh šest stebrov so dvignili, podložili nove kamne in popravili že propadajoče stebre ter uravnali njihovo višino, saj se je streha na več mestih povesila. Utrdili so tudi tla pod ko-
zolcem. Nato so se lotili zadnje faze obnove, popravila ostrešja. Zamenjali so vse poškodovane dele in z novo opeko prekrili streho.
V TD Galicija, ki ga vodi Anica Grobelnik, so ponosni, da so opravili tako veliko delo. Pod kozolcem bodo pripravljali razne prireditve. Naj spomnimo, da so nekaj podobnega pred štirimi leti storili tudi na Zaloški Gorici, kjer pod tamkajšnjim obnovljenim kozolcem vse od takrat pripravljajo prireditve, od kmečkih tržnic do obujanja starih kmečkih običajev.	D. N.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
Farovški toplar v Galiciji je obnovljen
Volimo na Martinovo nedeljo
Veliko je potrebno izboljšati
Čez dva tedna in pol, na Martinovo nedeljo, se bodo za novega predsednika države na predsedniških volitvah pomerili trije kandidati: sedanji predsednik dr. Danilo Türk, dr. Milan Zver in Borut Pahor. Če takrat nihče izmed kandidatov ne bo prejel absolutne večine glasov (50 % in enega glasu), potem se bosta dva kandidata z največ prejetimi glasovi iz prvega kroga pomerila v 2. krogu 2. decembra.
Medtem ko se je formalno volilna kampanja začela že v petek, 12. oktobra, je v sredo, 17. oktobra, opolnoči potekel rok za oddajo kandidatur. Od 15 napovedanih kandidatur so, kot že prej napovedano, pravilne kandidature oddali le zgoraj omenjeni, ki kandidirajo: dr. Danilo Türk s podpisi 13.000 volivcev, dr. Milan Zver s podporo strank SDS
in NSi, Borut Pahor pa s podporo SD in 4.400 podpisi volivcev.
In kateri so pomembni termini tokratnih volitev do volilne Martinove nedelje? Do 31. 10. morajo oskrbovanci domov za starejše, ki nimajo stalnega prebivališča v domu, volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah, zdraviliščih, ter volivci, ki so v zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij in želijo glasovati po pošti na območju Republike Slovenije, to sporočiti okrajni volilni komisiji ali volilni komisiji volilne enote. Volivci, ki želijo glasovati na volišču, ki je dostopno invalidom, morajo pristojni okrajni volilni komisiji to sporočiti do
8.	novembra. Enak rok velja za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja, če želijo glasovati na volišču v drugem okraju. Enako storijo tudi volivci, ki so vpisani v volilni imenik za
območje jurisdikcije diplomat-sko-konzularnega predstavništva Republike Slovenije (izseljenci), pa bodo na dan glasovanja v Republiki Sloveniji in želijo glasovati na volišču v Sloveniji. Tudi volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo osebno zglasiti na svojem volišču, morajo do 8. novembra sporočiti okrajni volilni komisiji, da želijo glasovati pred volilnim odborom na svojem domu.
6.,	7., in 8. novembra bo mogoče predčasno glasovanje na sedežih okrajnih volilnih komisij. V petek, 9. novembra, se opolnoči zaključi volilna kampanja, 11. novembra pa bodo lahko volivci odločali o izbiri predsednika RS za nov, petletni mandat. Čeprav bodo uradni izidi glasovanja znani kak teden kasneje, bomo glede na izkušnje neuradne izide poznali že pozno zvečer istega dne.	L. K.
Iz poslanca državni sekretar
Ljubo Žnidar
Vlada RS je za državnega sekretarja na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor imenovala Ljuba Žnidarja, nekdanjega polzelskega župana in v tem mandatu poslanca v Državnem zboru RS.
Ljubo Žnidar se bo na novem delovnem mestu, ki gaje nastopil
8.	oktobra, soočil s pomembnimi
in z zahtevnimi izzivi. Njegovo delovno področje je predvsem železniška in cestna infrastruktura ter umeščanje objektov v prostor. Kot pravi sam, »je veliko projektov na področju železniške infrastrukture v zaostanku, nekoliko boljše pa je stanje na področju črpanja denarja iz evropskih sredstev za cestno infrastrukturo.« To področje dobro pozna, saj je bil do lanskega maja glavni direktor DDC. Veliko projektov ni izvedenih zaradi dolgotrajnih in zapletenih postopkov, »kar odpravljamo s spremembami zakonodaje«. Tak primer je gradnja 3. razvoje osi in njenih odsekov, zlasti med Velenjem in navezavo na avtocesto. Na tem projektu bo pri umeščanju v prostor in določitvi trase potrebno ponovno ovrednotiti
\ f
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
Smo vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih črpalk in hladilnih naprav. Zaradi povečanja dejavnosti iščemo nove sodelavce.
SKLADIŠČNI DELAVEC
Pogoji in pričakovanja od kandidata:
•	IV. ali V. stopnja izobrazbe trgovske, ekonomske ali logistične smeri
•	Vozniško dovoljenje B kategorije
•	zaželjen izpit za viličarja (če ga nima, ga mora narediti v podjetju)
•	3- do 5-letne delovne izkušnje
•	bivanje v bližini podjetja (do 20 km)
•	pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika
•	samoiniciativnost, komunikativnost in ambicioznost
•	učljivost in timska naravnanost
•	zanesljivost, natančnost in vestnost pri delu
Nudimo:
•	zaposlitev za določen čas s 3-mesečno poskusno dobo, pozneje za nedoločen čas
•	delo na perspektivnem področju in v mladem kolektivu
•	možnost dodatnega izobraževanja
•	delo v notranjih skladiščnih prostorih
•	povračilo potnih stroškov
•	topla malica v podjetju
•	stimulativna plača
•	enoizmensko 8-urno delo v dopoldanskem času (poleti tudi do 10-urni delavnik)
Pisne prijave sprejemamo na naslov TERMO-TEHNIKA d. o. o., Orla vas 27 a, 3314 Braslovče.
Dodatne informacije na telefon: 041/605-951.
strokovne argumente.
Ljubo Žnidar se zaveda, da vlada in parlament v zadnjih mesecih vlagata vse napore v to, da bi ustavila negativne gospodarske trende. »Pot do izboljšanja gospodarskega stanja je med drugim tudi spodbujanje oziroma omogočanje infrastrukturnih' investicij,« je prepričan Žnidar, ki je poudaril, da je ena izmed prednostnih nalog pridobivanje sredstev za investicije, tudi za infrastrukturne projekte. »Brez cest ni možnosti za normalno povezavo z osrednjim avtocestnim križem. Med prednostmi so slovenske železnice. Cilj je okolje, ki bo omogočilo ne samo hitrejši, temveč tudi bolj enakomeren gospodarski razvoj v naši državi,« je še poudaril Žnidar. T. Tavčar
GEOPROJEKT d.o.o. in CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi In zvesti partner pri gradnji.
Pod tema imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem in izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne in cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU in PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
www.geoprojekt.si
GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine
Geoprojekt
__ I d.o.o.
Šlandrov trg 11, 3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Poslanka v Evropskem parlamentu mag. Mojca Kleva
Občina Žalec in Ženski forum območnega odbora stranke SD sta prejšnji četrtek v ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva pripravila pogovor z evropsko poslanko mag. Mojco Kleva. Osrednja tema je bila predstavitev nove finančne perspektive za obdobje 2014-2020.
Evropska unija v novi finančni perspektivi namenja za razvoj 376 milijard evrov, vključno s financiranjem novega instrumenta za povezovanje Evrope, ki je namenjen spodbujanju čezmejnih projektov ter energijske, prevozne in informacijske tehnologije. Kohezijska politika bo v obdobju 2014-2020 usmerjena predvsem v vlaganje v rast in delovna mesta. Področja, kamor bo Evropska unija vlagala razvojna sredstva, bodo: krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvature (za ESPR); podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; vlaganja v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje; izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovitejša javna uprava. Po besedah mag. Mojce Kleva prvič v zgodovini EU največ denarja ne bodo namenili kmetijstvu.
Predstavniki žalske občine so želeli slišati napotke, kako se čim bolje pripraviti na evropske razpise, ob tem pa evropsko poslanko seznanili z mnogimi pripombami in predlogi za izboljšanje črpanja evropskih sredstev, ki izhajajo iz spoznanj sedanje finančne perspektive 2007-2013. Kot so poudarili, veliko težavo predstavlja predvsem zagotavljanje lastnega deleža občin pri razvojnih projektih. Tudi če je evropsko sofinanciranje 85 odstotkov, je večina občin že preveč zadolženih in tudi zaradi krize preveč izčrpanih, da bi v naslednji fi-
nančni perspektivi zagotavljale svoj delež. Poleg tega je običajno še veliko dodatnih stroškov, ki niso upravičeni do sofinanciranja, največjo težavo predstavlja DDV, ki je po prepričanju Tanje Razboršek Rehar prav tako upravičen strošek, čeprav državni uradniki v Ljubljani tega ne priznajo. Hude težave povzroča izredno slabo sodelovanje med ministrstvoma za infrastrukturo ter za kmetijstvo in okolje, administrativne ovire so v Sloveniji izjemne. Težava je tudi, da morajo občine same v celoti investirati projekte, šele nato dobijo refundirana evropska sredstva. Financiranje z avansi bi precej olajšalo izvedbo projektov. Prav tako bi bilo potrebno zagotoviti tehnično pomoč za prijave na razpise tudi na ravni občin, ne le ministrstev, razpisi in zahteve med ministrstvi bi se morali poenotiti, velik problem pa je tudi pretok informacij. Iz Bruslja v Ljubljano informacije prihajajo pravočasno, je potrdila mag. Mojca Kleva, očitno pa z ministrstev do občin prihajajo
selektivno.
So pa občine v Savinjski statistični regiji že pred časom spoznale, da samo sodelovanje in skupne prijave na razpise prinašajo rezultate, zato so s skupnimi projekti nastopale že v sedanji finančni perspektivi, ustanovljen je bil novi svet regije in v okviru regije je že bilo oblikovanih 99 razvojnih projektov. Prav minuli teden je novi svet regije sprejel sklep o začetku priprave regionalnega razvojnega programa, s katerim se bo regija prijavila v novi finančni perspektivi. Poslanka mag. Mojca Kleva je poudarila, da večina občin v Sloveniji tega spoznanja še ni usvojila. Zlasti zaradi krize po vsej Evropi bo kar nekaj že odobrenih sredstev iz sedanj? finančne perspektive ostalo neuresničenih, sredstva evropskih skladov neporabljena. Zato že potekajo pogajanja o novih projektih, v katere bi preusmerili ta sredstva, vendar pa slovenska država pri tem ni najuspešnejša. Za zdaj je uspela le s preusmeritvijo v energetsko učinkovitost stavb. K. R.
V akciji!
Prepričana sem, da pričakujete, da bom pisala o predsedniških kandidatih, da vam bom mogoče dala kak pameten namig, kateri kandidat bi bil najboljši. Pa ne bom, in to zato, da ne boste potem s prstom kazali name in govorili: »Vidiš, kaj si nam podtaknila!« Kar sami se odločite.
Moj Franček sicer pravi, da bo obkrožil tistega, ki bo najbolj povezovalen, obijubovaien, ki bo res predsednik vseh ljudi. Lepo vas prosim, kot da ne bo tisti, ki bo pač izvoljen, predsednik vseh ljudi. In lepo vas prosim, kdo pa pred volitvami ni povezovalen, predvsem pa obijubovaien, ko pa je enkrat končno ustoličenje pa povsem druga pesem.
Vam povem, vsi kandidati so takšni kot naši trgovci. Mi, volivke in volivci, pa smo navadni potrošniki, ki se damo speljati na led ob vsakem reklamnem lističu. Kupujemo vse, kar potrebujemo in česar ne potrebujemo. Samo da je v akciji. In jaz sem prišla na dobro idejo, ki bi jo lahko celo prodala, seveda samo enemu kandidatu, in ta je, da naj se promovira, da je v akciji, pa ga bo večina ljudi volila. Saj res, a se vam ne zdi, da so naši kandidati pravzaprav na razprodaji. Ampak nekatere njihove akcije so pa, seveda po mojem skromnem mnenju, slabo zrežirane. Da opravljaš raznorazna dela, in to samo en dan ali par ur, lepo vas prosim! Da delaš reklamo za Corego, ko po tebi letijo barvni lističi, je tudi poceni. Dobro, kdor poje, slabo ne misli. Čeprav mislim, da veliki večini Slovenk in Slovencev ni več niti do petja. Še dobro, da kdo med kandidati ne igra orglic...
Pa sem imela trden namen, da ne bom pisala o politiki, o bodočem predsedniku oziroma kandidatih, pa me je spet zaneslo. Preden pa bo zaneslo, tudi vas, vam priporočam, da poslušate našega kantavtorja Iztoka Mlakarja, konkretno njegovo Ivo Balila, ki bi jo priporočala v poslušanje našim politikom, vsaj tiste verze, kjer pravi »da ne bi rad, da bi slab zrak rato, ko bi se pojavo« ali pa »da ma rit tam, kjer bi mogo jemet glavo«, predvsem pa tisti del, ki je tudi mojemu Frančeku najbolj pri srcu, da »eno je človek, a drugo je mona.«
Na vas, ljudje, je, da se odločite kot človek!
Ola Mar
250 pohodnikov na Goro Oljko
Pohod dveh jezer
V okviru praznovanja 14. občinskega praznika v Občini Polzela je bila v župnijski cerkvi na Polzeli maša za mir in blagor v občini. Ta slovesnost, ki je že tradicionalna, saj so jo pripravili že ob prvem občinskem prazniku, ima značaj zahvale za dobrobit občine in je obenem tudi prošnja za uspešno sodelovanje v korist občanov. Temu uspešnemu razvoju pa
v veliki meri pripomorejo tudi društva in organizacije v občini, ki so se kar v velikem številu s prapori udeležili slovesnosti. Bogoslužne slovesnosti ob občinskem prazniku se je udeležil tudi župan Jože Kužnik z družino.
V pridigi je župnik Jože Ko-vačec dejal, da nas naj pri našem vsakdanjem delu usmerjajo ljubezen, upanje in vera, da bomo lažje in v razumevajoči
strpnosti do bližnjega prenašali vsakodnevne težave in skrbi. Vse to pa pripomore k uspešnemu razvoju občine.
Zaključek maše je bil posvečen spominu in molitvi za vse žrtve prve in druge svetovne vojne, zlasti Polzelane, ki so bili leta 1942 ustreljeni kot talci v Mariboru. Tudi pesem Domovina, mili kraj v izvedbi moškega pevskega zbora je izzvenela v njihov spomin. T. T.
Dejan Glavnik z obdarjenimi otroki
Sto koles je zgodba, ki se je porodila v mislih tistih ljudi, ki vedo, da sta včasih dovolj le iskren pogled in nasmeh, da ima življenje smisel. V okviru dobrodelnega projekta 100 koles za socialno ogrožene otroke v Sloveniji je Polzelan Dejan Glavnik - prvi Slovenec, ki je prekolesaril svet, podelil prvih 20 koles in zaščitnih čelad.
Ideja o projektu 100 koles se je Dejanu porodila na njegovem petletnem potovanju s kolesom
S pohoda po občini
Planinsko društvo Polzela in planinska sekcija Društva upokojencev Polzela sta v okviru prireditev ob prazniku občine zadnjo septembrsko soboto pripravila 13. tradicionalni pohod po občini.
Udeležence pohoda, vseh je bilo skupaj z učenci OŠ Polzela kakih tristo, je pred pohodom pozdravil predsednik planinske sekcije DU Polzela Rudi Divjak in vsem zaželel srečno in varno pot ter dobro počutje. Pot, ki so jo prehodili v
petih urah, vmes pa so se tudi okrepčali, je vodila čez Slatine do domačij Bajht, Potočnik in Kočjaž in do športnega igrišča v Andražu nad Polzelo, nato pa so nadaljevali mimo domačije Grebenšek do planinskega doma na Gori Oljki. T. T.
Novi prostori in turnir
Društvo prijateljev mladine Braslovče je tudi letos skupaj z vrtcem in POŠ Letuš v okviru praznika Občine Braslovče organiziralo tradicionalni, tokrat že enajsti pohod dveh jezer. Udeležilo se ga je 125 pohodnikov.
Ob prijavi pri obnovljeni žagi v Letušu so udeleženci prejeli majice z logotipom pohoda. Pred začetkom pohoda je zbrane pozdravil podžupan Občine Braslovče Anton Repnik ter jim zaželel varen korak, nato pa
so se odpravili proti Preserskemu jezeru, od koder so nadaljevali do Braslovškega jezera in nazaj v Letuš. Pri žagi so se ob vrnitvi okrepčali s čevapčiči in se prijetno utrujeni zadržali še kar nekaj časa.	T. T.
Del udeležencev pohoda
Pokal andraškim upokojencem
čestital za novi objekt, ki so ga člani društva postavili s prostovoljnim delom, svojimi finančnimi sredstvi in s pomočjo Občine Polzela. Omenjeno društvo deluje v okviru DU Polzela, zato je zbrane pozdravila tudi predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, nato pa so s prerezom traku predali namenu leseni objekt.
Sledilo je tekmovanje, na katerem je prvo mesto zasedla druga ekipa AMD Trbovlje, druga je bila ekipa Baline Polzela in tretja prva ekipa AMD Trbovlje. Pol-zelski balinarji, ki tekmujejo v savinjsko-šaleški ligi, so na letošnjem tekmovanju zasedli tretje mesto.	T. T.
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je v okviru praznika Občine Polzela pripravilo meddruštveno tekmovanje upokojencev Spodnje Savinjske doline. Tekmovanja se je udeležilo 13 društev. 203 tekmovalci so se pomerili v petih disciplinah (kegljanju, metanju pikada in krogov, streljanju z zračno puško in suvanju krogle).
Zmagovalci: kegljanje na vrvici ženske posamezno: Jožica Vrunč (DU Petrovče), moški: Ciril Rotovnik (Šentilj); metanje pikada ženske: Marija Jelen (Šempeter), moški: Jože Pavlič (Žalec); metanje krogov ženske: Danica Brečko (Žalec), moški:-Janez Meglič (Žalec); streljanje z zračno puško ženske: Olga Krajnc (Vrbje), mo-
Pri streljanju z zračno puško
okoli sveta. Na potovanju je srečal mnogo otrok, ki še nikoli niso videli kolesa, kaj šele, da bi se z njim vozili. Kasneje je spoznal, da je tudi v Sloveniji veliko otrok, ki jim starši ne morejo kupiti koles, zato seje odločil, da bo z denarjem od prodaje svojih fotografij, koncertom in s pomočjo donatorjev sto otrokom kupil nova kolesa.
Prvih dvajset koles je podaril otrokom iz domače občine. Župan Občine Polzela Jože Ku-
žnik se je Dejanu Glavniku na Gradu Komenda, kjer je otrokom izročil kolesa, zahvalil za to dobrodelno dejanje, Dejan Glavnik pa je poudaril, da se mu je izpolnila želja videti nasmejane obraze otrok in njihove iskrene poglede ob prejemu kolesa in čelade. Uresničil jim je vsaj eno od njihovih želja, s tem pa jim tudi omogočil, da bodo s kolesom še hitreje odkrivali svet, živeli zdravo in
Zabavno.	T. Tavčar Na Polzeli so pripravili mašo za mir in blagor v občini
Balinarski klub Baline s Polzele je v okviru prireditev ob prazniku Občine Polzela poskrbel za odprtje lesene hišice in za meddruštveni balinarski turnir,
ki se ga je udeležilo šest ekip.
Pred tekmovanjem sta zbrane nagovorila predsednik društva Karli Korber in župan Jože Kužnik, ki je polzelskim balinarjem
Dr. Jože Korber, Gertruda Terčak, župan Jože Kužnik in Karli Korber pred novo brunarico
ški: Milan Gauber (Vrbje); suvanje krogle ženske: Anica Vasle (Šentilj), moški: Srečko Kavalar (Levec).
Vrstni red ekipno ženske (vse discipline): 1. DU Andraž nad
Polzelo, 2. DU Ponikva, 3. DU Vrbje; moški: 1. DU Andraž nad Polzelo, 2. DU Ponikva, 3. DU Žalec. Pokal za skupno zmago je prejela ekipa iz Andraža nad Polzelo.	T. Tayčar
Kolesa za dvajset nasmehov
Maša za mir in blagor
Podarili napravo za branje
Jubilejni koncert Človek človeku
Ob predaji naprave na II. OŠ Žalec je nastal tudi skupinski posnetek.
15.	oktober je dan bele palice, ki ga obeležujejo predvsem slepi in slabovidni. Lions klub Žalec, ki svoje delovanje usmerja predvsem v pomoč slepim in slabovidnim, je ta dan izkoristil za predajo specializirane LCD-naprave, ki omogoča slabovidnim branje v veliki povečavi. Napravo bodo uporabljali na II. osnovni šoli Žalec.
Lions klub Žalec je sredstva za nakup naprave zbral na dobrodelni gledališki predstavi, ki so jo maja organizirali v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Člani kluba so k sodelovanju povabili tudi članice LEO kluba Mavrica iz Celja, ki so se vabilu za akcijo prijazno odzvale. Pri predaji so sodelovali članici LEO kluba
iz Celja, tajnik Lions kluba Žalec Marko Repnik, predsednik Lions kluba Žalec Janez Šelekar in član kluba Brane But, ki je napravo tudi uradno predal.
Lions klub Žalec si bo tudi v prihodnje prizadeval, da bo s kakšno od svojih akcij lahko pomagal ljudem v stiski, ki so pomoči najbolj potrebni. T. T.
Medobčinsko društvo invalidov Žalec je v nedeljo, 14. oktobra, pripravilo že 10. dobrodelni koncert Človek človeku. Pokroviteljica jubilejnega koncerta je bila žena predsednika republike Barbara Miklič Tiirk, sopokrovitelja pa župana žalske in polzelske občine. Z zbranim denarjem bodo pomagali težkim invalidom za nakup plačljivih invalidskih pripomočkov, del sredstev pa bodo namenili za socialno pomoč invalidom z nizkimi osebnimi prejemki.
Koncert je povezoval Tone Vrabl, ki je v teh kriznih časih poudaril pomen dobrodelnosti, saj recesija ne prizanaša invalidom. Klicu pomoči se je odzvalo veliko ljudi in nekaj donatorjev ter spodnjesavinjske občine. Klicu so se odzvali tudi vsi izvajalci programa, ki so se odpovedali honorarju. Na tokratnem odru dobrodelnosti so nastopili: An-draški oktet, narodno-zabavni ansambli Osmica, Polet, Savinjski kvintet, Kaplja, Vikend, Veseli potepuhi, Krajcarji, Za'ka pa ne, Iskrice in Zapeljivke. S svojim nastopom je večer obogatil tudi
kantavtor Matjaž Romih. Posebno presenečenje večera pa je bil nastop plesne skupine Društva bolnikov z osteoporozo Celje, ki se je z zanimivo koreografijo predstavila na žalskem odru.
Barbara Miklič Tiirk pa je v svojem govoru med drugim dejala: »/.../ Rada sem v teh krajih, pred kratkim sem se s predsednikom udeležila odprtja nove šole v Grižah in bila navdušena nad prelepim svetovljanskim kulturnim programom, ki so ga pripravili učitelji in učenci. Prelepa nova osnovna šola v Grižah je tudi invalidom prijazna. Še posebej pa sem zaznala tudi vztrajno skrb žalske občine za njen vsestranski razvoj.« »Zagotavljanje pogojev za čim bolj normalno življenje invalidov je pomembna skrb vsake ustanove, vsake občine in države kot celote. V Sloveniji smo na tem področju že marsikaj storili, imamo dolgo tradicijo skrbi za možnost invalidov, da bi ti čim samostojneje živeli in se vključevali v skupnost. Slovenija je bila med prvimi državami, ki so ratificirale Konvencijo o pravicah invalidov. Na
Barbara Miklič Tiirk
podlagi te konvencije in obveznosti, ki smo jih sprejeli, smo dolžni pomagati pri uresničevanju njenih ciljev. Tudi današnja prireditev je del tega prizadevanja.« Dodala je še, da vsebuje Konvencija ZN o pravicah invalidov pomembno načelo: Nič o invalidih brez invalidov. In še, da je Medobčinsko društvo invalidov Žalec dober primer samoor-ganiziranosti.
Zbranim so spregovorili in se zahvalili vsem udeležencem koncerta predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob, predsednik MDI Žalec Janez Meglič in župan Občine Žalec Janko Kos. D. Naraglav
Prva planinska orientacija
Švedski zbor v Braslovčah
Koncert prijateljstva
Prosvetno društvo Braslovče je od petka, 12., do nedelje,
14.	oktobra, gostilo 24 članic in članov mešanega pevskega zbora Soon Gospel s Švedske. Na sprejemu v Braslovčah sta jih pozdravila župan Branimir Strojanšek in direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Osnovni namen gostovanja je bil, poleg spoznavanja različnih kultur, jezika, vere ..., prepevanje.
Poleg samostojne pevske vaje in nato skupne vaje z Moškim pevskim zborom Karla Viranta Braslovče, so že prvi dan pripravili spoznavni večer. V soboto so pevci spoznavali braslovško občino. Ogledali so si braslovško cerkvev, hmeljarsko kmetijo v Poljčah, kjer jim je Sebastjan Prislan predstavil hmeljarstvo in postopek pridelave. Na Gomilskem so jih v organizaciji Konjeniškega društva Mustang popeljali z lojtrskim vozom, potep po občini pa je pripravilo Turistično društvo Braslovče. Sledil je Koncert prijateljstva. V nedeljo so gostje sodelovali pri sveti maši na Dobrovljah. Druženje
so zaključili z željo, da bi jih slovče v nekaj letih obiskali na člani Prosvetnega društva Bra- Švedskem.	T. Tavčar
Državno tekmovanje v pikadu
znamenitosti in jih pogostili.
Pri moških je zmagala ekipa DU Dobova - Kapla, ekipa DU Šempeter v Savinjski dolini je bila šesta, ekipa iz Andraža nad Polzelo pa štirinajsta; pri ženskah je zmagala ekipa DU Šentjernej, ekipa iz Andraža nad Polzelo je bila četrta, ekipa DU Šempeter v Savinjski dolini pa je zasedla deveto mesto. Pri moških posamezno je zmagal Rudi Vidic iz DU Kamnik, Ciril Jelen iz DU Šempeter v Savinjski dolini je bil sedmi, Drago Jamnikar iz DU Andraž nad Polzelo pa osmi. Pri ženskah posamezno se je zmage veselila Marija Vene iz DU Šentjernej, Cveta Aristovnik je bila četrta, Iva Krk pa osma, obe iz DU Andraž nad Polzelo. Pokale in spominska darila sta udeležencem tekmovanja podelila Jože Krk in župan Občine Polzela Jože Kužnik. T. T.
Vransko, PD Galicija, PD Žalec in OŠ Petrovče). Vse ekipe so najprej reševale pisne naloge, nato pa so se preizkusile tudi
so bile štiri različne proge, od tega dve »živi«.
Vrstni red: kategorija A: 1. PD Žalec, 2. PD Galicija, 3. PD Braslovče-Dobrovlje; kategorija B: 1. OŠ Petrovče, 2. PD Žalec, 3. PD Polzela; kategorija C: 1. PD Polzela, 2. PD Braslovče Dobrovlje; kategorija Č: 1. PD Zabukovica, 2. PD Braslovče Dobrovlje; kategorija D: 1. PD Polzela, 2. PD Žalec, 3. PD Zabukovica; kategorija E: 1. PD Zabukovica, 2. PD Polzela; kategorija F: družina Sadnik (PD Polzela). T. T.
Društvo upokojencev Andraž nad Polzelo je organiziralo državno tekmovanje upokojencev v elektronskem pikadu. Nastopilo je 15 moških in ženskih ekip iz vseh 13 slovenskih regij, skupaj 140 tekmovalk in tekmovalcev.
Ob odprtju sta zbrane pozdravila predsednik DU Andraž
Jože Krk in predsednik komisije za šport pri Pokrajinski zvezi upokojencev Celje Dani Volk, tekmovanje pa je odprla direktorica občinske uprave Občine Polzela Alenka Kočevar in vsem zaželela dobro počutje v Andražu in veliko športne sreče. Prijazni Andražani so tekmovalce in spremljevalce popeljali na ogled krajevnih
Moška in ženska ekipa DU Andraž nad Polzelo ter člani odbora za pripravo državnega tekmovanja
Planinsko društvo Žalec je ob pomoči planinske sekcije s Ponikve na območju Ponikve pri Žalcu pripravilo prvo tekmo v Savinjski planinski orientaciji 2012/2013.
Tekmovanja se je udeležilo 36 ekip, skupaj 152 tekmovalcev, iz šestih planinskih društev in ene osnovne šole (PD Braslovče-Dobrovlje, PD Zabukovica, PD Polzela, PD
S podelitve priznanj
Druženje ob kuhanju dobrot
Tokrat v znamenju kolin
Golaž, pasulj, jota in še kaj...
Drugi oktobrsko nedeljo so se v Gotovljah tudi letos zbrala domača društva in organizacije in se pomerila v kuhanju različnih jedi. Cilj je povezovanje in medgeneracijsko sodelovanje.
Prireditev, ki se je udeležilo okoli 200 ljudi, so organizirali Svet KS Gotovlje, Društvo upokojencev Gotovlje in Turistično olepševalno društvo Lipa.
Že dopoldan je v sončnem
vremenu zadišalo po dobrotah. Takrat so namreč ekipe začele s pripravo jedi za popoldanske obiskovalce. Pripravili so golaž, pasulj, joto, različne mesne in zelenjavne obare, skratka jedi »na žlico«. Pripravili so tudi pravo krajevno golažijado, na kateri je sodelovalo pet ekip. Balinarke DU Gotovlje so skuhale zelenjavni golaž, golaž iz govejega mesa sta skuhali ekipi Ivice in Jožeta Antloge ter TOD Lipa in krajevne skupnosti, športniki DU Gotovlje so skuhali srbski pasulj, ekipa športnega društva Borut pa prekmurski bograč. Prav vsi so prejeli spominska priznanja, ki jim jih je podelil župan Občine Žalec Janko Kos.	D. N.
Kulturno društvo Ivan Cankar Tabor je v nedeljo, 14. oktobra, pripravilo zdaj že tradicionalno prireditev V nedeljo popoldan je luštno pri nas.
Rdeča nit letošnje prireditve so bile koline - kmečki praznik, kot so včasih rekli dnevu, ko so zaklali prašiča in je pri hiši dišalo po praženih jetrih, okusni pečenki, krvavicah, pečenicah in še čem. Scenarij za prireditev je tudi tokrat pripravila predsednica KD Ivan Cankar Tabor Inka Jazbin-šek, prireditev pa je vodil Slavko Podboj.
Prijetno nedeljsko popoldne so z igranjem na galeriji najavljali Savinjski rogisti, za humorno vzdušje pa so z igralskimi vložki iz nekdanjega življenja na vasi pričarali člani domače gledali-
Člani gledališke skupine Teloh so se lotili svojega prašiča
ške skupine Teloh pod vodstvom Tanje Kastelic. Uvod v nedeljsko popoldne so s pesmijo polepšali člani MPZ KD Ivan Cankar Tabor, ansambli Polet, Za'ka pa ne, letošnji zmagovalec Graške gore, Navihani muzikantje, v katerem
je polovica štiričlanskega ansambla iz Občine Tabor, Ansambel Čepon iz Horjula s pevko Martino Skurnšek iz Savinjske doline, ob koncu nedeljskega popoldneva pa je nastopil tudi Ansambel Aplavz iz Rogatca. D. Naraglav
Župan sprejel zlata maturanta
Jeziki in slaščice na tržnici
Vodlan je zlati maturant poklicne mature in je dosegel vseh 23 možnih točk. Obiskoval je Srednjo šolo za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, program tehnik računalništva, študij pa nadaljuje na mariborski univerzi za matematiko in računalništvo. Urška Jager pa je zlata maturantka splošne mature, dosegla je namreč 31 točk od 34 možnih. Šolala se je na Gimnaziji Lava, študij pa nadaljuje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Sprejema so se udeležili tudi starši zlatih maturantov ter ravnatelji srednjih in osnovnih šol, ki sta jih obiskovala zlata maturanta. T. Tavčar
Župan Občine Žalec Janko Kos je pripravil sprejem za oba letošnja zlata maturanta iz Občine Žalec.
Župan jima je v nagovoru
čestital za uspeh in jima zaželel, da bi dosegla vse zastavljene cilje, jima izročil grafiki Rudija Španzla in abonmajski karti ZKTŠ Žalec. Miha
Zlata maturanta Miha Vodlan in Urška Jager z županom Jankom Kosom
Pohod gasilk obeh zvez
Slaščice zagotovo posladijo medkulturni dialog
Na I. OŠ Žalec so prejšnji petek pripravili že tretjo jezikovno tržnico, v okviru katere so nadgradili delo z učenci priseljenci in krepili medkulturni dialog na šoli. Tudi dan odprtih vrat so povezali v spoznavanje jezikov in sladic drugih narodov.
Šolski tim za učence priseljen-
cev je na hodniku šole pripravil jezikovno tržnico z geslom Tuje jezike treba je znati pa tudi tuje slaščice je fino poznati. Na jezikovnih stojnicah so starši z učenci prikazali del kulture različnih narodnosti, učenci pa so se preizkusili v govorjenju tujih jezikov. Pripravili so tudi značilne sladice
posameznih držav. Tako so učenci razredne stopnje na stojnicah devetih kultur (angleške, albanske, bolgarske, bosanske, brazilske, nemške, portugalske, romske in srbske) preko sladic in besed dober spoznavali kulinariko in jezike posameznih narodnosti svojih sošolcev.
Učence predmetne stopnje pa so obiskali tujci, ki že dalj časa živijo v Sloveniji. Šestošolcem se je predstavila Angležinja Karen Thorne, sedmošolcem Vera Haliti, ki je albanskega rodu, Jose Miguel Estigarribia Villasanti iz Paragvaja se je pogovarjal z osmošolci, Jyodisen Murday pa je devetošolcem predstavil življenje na Mauritiusu. Predavanja so nadgradili z delom v delavnicah, v katerih so učenci izdelali predstavitve držav, jezikov, kultur in običajev, ki so jih spoznali. T. T.
Konec avgusta so se na pohod že tradicionalno podale gasilke GZ Žalec in GZ Prebold. Tokrat je organizacijo, ki si jo vsako leto izmenjujejo, pripravila GZ Žalec, natančneje PGD Go-milsko.
Gasilke so se zbrale na Ranču Mustang v Grajski
vasi, kjer so jih pozdravili predsednica komisije za članice GZ Žalec Natalija Der-nač, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler, podpredsednik GZ Žalec in predsednik PGD Gomilsko Franc Skok in predsednik GZ Prebold Jože Veber. Po kavici in prigrizku so se najprej odpravili do rib-
nika, nato so pot nadaljevali do zidanice družine Štrajhar, kjer jih je gospodar počastil s svojim konjakom in tudi vinom. Z razglednega stolpa so lahko opazovale čudovit razgled po dolini, potem pa so se vrnile na Ranč Mustang, kjer so jim člani PGD Gomilsko pripravili malico. L. K.
Pohoda seje udeležilo precejšnje število gasilk
Rokometni veterani v Preboldu
V športni dvorani OŠ Prebold so 6. oktobra priredili že III. Rokometni turnir veterank in veteranov, na katerem je sodelovalo 7 moških (Ribnica, Zasavje, Dol, Sevnica, Krmelj, Kras Opčine in Prebold) in 4 ženske (Ribnica, Ajdovščina, Zagorje in Žalec) rokometne ekipe. Moška ekipa Kras Opčine je prišla celo iz zamejstva
Iz Savinjske doline se je turnirja poleg ekipe Prebolda, ki se že štiri leta udeležuje veteranskih turnirjev po Sloveniji, udeležila tudi ekipa veterank iz Žalca, ki je po zaključku aktivnega igranja prvič zaigrala na takšnem turnirju. Po skupaj 15 tekmah v preboldski dvorani (vsaka je trajala 30 minut) je pri ženskah je slavila ekipa rokometašic iz Žalca, pred Ajdovščino in Zagorjem, pri moških pa ekipa Zasavja pred Krmeljem in Sevnico. Razglasili so tudi naj strelca in naj strelko, naj golmana in naj golmanko. Naj strelka je postala Mojca Derčar (Žalec), Naj strelec Bo-
jan Zorc (Krmelj), naj golman- naj golman Omer Mudrinič ka Tereza Troha (Ajdovščina), (Zasavje).	L. K.
Veteranke iz Žalca
Veterani iz Prebolda
«m mmmrn
17
OBČINA ŽALEC
Četrtek, 25. oktober, ob 17.30
Zrcalce, Grigor Vitez, lutkovna predstava (Lutkovno gledališče Nebo); za cici abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 27. oktober, ob 6. uri
planinski pohod: Sveta Gora, Korada; start: AP Sipex Zabukovica ob 6.00, AP Migojnice 6.10, AP Žalec ob 6.15 (PD Zabukovica, 041 688 055).
Sobota, 27. oktober, ob 7. uri
planinski izlet: avstrijska južna štajerska vinska pot; odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 27. oktober, ob 8.30 mednarodna lokostrelska tekma FITA INDOOR 18 m za slovenski pokal; telovadnica OŠ Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401).
Sobota, 27. oktober, od 16. ure dalje
BUČIJADA - tekmovanje v izrezovanju buč; parkirišče KS v Migojnicah (TD Griže, 031 337 097).
Sobota, 27. oktober, ob 18. uri
humanitarni koncert Medobčinskega društva Sožitje Žalec ob 40-letnici; Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 10 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 30. oktober, ob 17. uri
tematska delavnica z druženjem in igro Igrajmo se čarovnice; zelenica nasproti prodajnega centra v Levcu
(TKD Levec, 041 460 416).
Petek, 2. november, ob 20. uri
Slovenska muška od A do Ž; komedija Špas teatra z Ladom Bizovičarjem; vstopnice 15 EUR;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 2. november, ob 20. uri
61. kavarniški večer z gostjo Magdo Šalamon;
Dom kulture Svoboda Griže (GLD Aletheia, 031 659 485).
Sobota, 3. november, ob 6. uri
pohod v neznano; izpred društvene pisarne v Žalcu, izpred POŠ Trje ob 6.15 (Planinsko društvo Žalec, 041 442 993).
Sobota, 3. november, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami z delavnico: Jeseni je ugoden čas za sajenje sadnega drevja in trte;
Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Četrtek, 8. november, ob 17.30
Halo, Rdeča kapica?
gledališče Unikat;
igrana predstava za cici abonma in
izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 5 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 8. november, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del
akademskega slikarja Ratimirja Pušelje;
Savinov likovni salon;
razstava bo na ogled do 31. decembra
2012
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 9. november, ob 19. uri
Petrovčani Petrovčanom; slavnostni 5. koncert petrovskih pevskih zborov (Moški PZ, VS Candela, MePZ A Cappella); Hmeljarski dom Petrovče (KD Petrovče, 041 369 362).
Sobota, 10. november, ob 5.30
pohod: Popotovanje od Litije do Čateža; izpred društvene pisarne v Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 031 767 061).
Sobota, 10. november, ob 7. uri
pohod: 2. del Zasavske poti; odhod s Petrovega trga v Šempetru (Planinsko društvo Šempeter,
031 501 244).
Sobota, 10. november, ob 7. uri
pohod: Nebeška Gora; starti: AP Zabukovica ob 7.00, AP Migojnice ob 7.05, AP Žalec ob 7.15 (Planinsko društvo Zabukovica,
041 311 139).
Sobota, 10. november, med 9. in 13. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih žena OŽ, 031 337 097).
Nedelja, 11. november, med 10. in 13. uro
martinovanje pri obrambnem stolpu v Žalcu
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Ponedeljek, 12. november, ob 17. uri
pravljične minute in ustvarjalnica;
OŠ Petrovče.
Četrtek, 15. november, ob 20. uri
Igor in zlati zvoki, Ansambel Vihar, gost večera Tone Vrabl; koncert za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice za izven 12 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 16. november, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Frančiške Geršak;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Svoboda Griže, likovna sekcija).
Sobota, 17. november, med 9. in 12. uro
žalska tržnica;
nova ploščad mestne tržnice (Turistično društvo Žalec, 040 609 888).
Sobota, 17. november, ob 9. uri
Martinov pohod okoli Bukovice; zborno mesto pod Lurdom, pri Černeliču;
startnina 10,00 EUR (kozarec, 4 x 2 dl vina, malica in vodenje)
(Društvo savinjskih vinogradnikov, 051 428 421).
Sobota, 17. november, ob 19. uri
Večer na vasi: Nezvesti mož, komedija;
KD Andraž;
Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva).
Nedelja, 18. november, ob 8. uri
pohod: Mrzlica-Kal; izpred trgovine Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 881 726).
Nedelja, 18. november, ob 17. uri
Johannes Rohrer;
koncert za citrarski abonma in izven; Grad Komenda na Polzeli; vstopnice za izven 12 EUR (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 18. november, ob 20. uri
ustvarjalni festival BIT-je; društvo MUC, Žalec;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost.
Četrtek, 22. november, ob 19. uri
zaključna prireditev Najlepši kraj, hiša, kmetija;
z nami bosta Ansambel Ekart in Franci Podbrežnik;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 23. november, 14. uri
delavnica: Zdrave jedi iz krušne peči; domačija Smrečnik, Kale 17 (Etnološko društvo Hmeljarska vas, 041 924 221).
Petek, 23. november, ob 17. uri
državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (Spodnjesavinjsko društvo generala Maistra).
Sobota, 24. november, ob 6. uri
izlet: Za društvene mravljice po polževo;
odhod izpred društvene pisarne v Žalcu (Planinsko društvo Žalec, 031 611 028).
Sobota, 24. november, ob 19. uri
koncert FS Galicija in KUD Kolo Banja Luka;
Dom krajanov Galicija (KS Galicija, 041 882 970).
Sobota, 24. november, ob 18. uri
občni zbor TD Petrovče in podelitev priznanj za najlepšo hišo, kmetijo v KS Petrovče;
OŠ Petrovče
(TD Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 24. november, ob 19.30
folklorni koncert martinovanje; Zadružni dom Ponikva (Kulturno društvo Ponikva,
031 709 405).
Sreda, 28. november, ob 17. uri
pogovor z razstavljavcem Radmirjem Pušeljo in vodstvo po razstavi; Savinov likovni salon Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 29. november, ob 18. uri
slikarska razstava domačina Franca Kadivnika;
Roblekova dvorana Žalec (TD Žalec,
turisticno.drustvo.zalec@gmal.com).
Petek, 30. november, ob 18. uri
1000. Vrtiljak polk in valčkov, koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec; vstopnice 12 EUR v predprodaji in 15 EUR uro pred koncertom (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 30. november, ob 19.30
TV Griže 9, premiera komedije;
Dom kulture Svoboda Griže (KUD Griže). .
OBČINA PREBOLD
Petek, 26. oktober, ob 17. uri
komemoracija pri osrednjem
spomeniku
NOB v Preboldu;
Občina Prebold, ZB za vrednote NOB Žalec, KO Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Nedelja, 28. oktober, ob 16.15
spominska slovesnost pri križu v Mariji Reki;
Župnija Marija Reka (Damjan Ratajc, 572 41 83). '
Sobota, 3. november, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 6. november, ob 18. uri
predavanje Kmečki upori v Savinjski dolini,
dr. Ivan Dolinar;
Občinska knjižnica Prebold (Nuška Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 9. november, ob 19. uri
zaključna prireditev Naš kraj lep in urejen;
dvorana Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 10. november
8.	spominski pohod Franca Serca v Marijo Reko;
PD Prebold
(Olga Hribar, 041 922 247).
Sobota, 10. november
tekmovanje v badmintonu; športna dvorana Prebold,
ŠZ Prebold
(Igor Uranjek, 041 264 221).
Sobota, 17. november, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Torek, 20. november, od 14. do 18. ure
Dan slovenskih splošnih knjižnic; Občinska knjižnica Prebold (Nuška Dvoršek, 705 35 40).
Torek, 20. november, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Prebold (Nuška Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 23. november, ob 17. uri
otroški abonma: glasbeno gledališče Melite Osojnik, Pravljica o zlati roži; dvorana Prebold,
KUD Prebold
(Manja Holobar, 041 974 452).
Sobota, 24. november, ob 18. uri
Jožef leta 2012, igra; veroučna dramska skupina,
Anin dom - ŽU Prebold,
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
Torek, 27. november, ob 18. uri
odprtje razstave unikatnih venčkov, avtor: Nejc Derča;
Občinska knjižnica Prebold (Nuška Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 30. november, ob 18. uri
pogovor z Milado Kalezič, dobitnico Borštnikovega prstana 2011; Anin dom - ŽU Prebold,
(Damjan Ratajc, 572 41 83).
OBČINA POLZELA
Vsak petek ob 17. uri
Cicinogice;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije -
VIT Polzela na Gradu Komenda; obvezne prijave (Danica, 040 427 306).
Sobota, 27. oktober, ob 16. uri
9.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/13; igrišče v Andražu (Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 27. oktober, ob 19. uri
dobrodelni koncert s Prifarskimi muzikanti:
Športna dvorana Polzela; vstopnice po 8 € na ZKTŠ polzela (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Ponedeljek, 29. oktober, in torek, 30. oktober, med 8. in 15. uro
Krompirčkove počitnice -barvite jesenske otroške delavnice za otroke, stare med 5 in 12 let; obvezne prijave do petka, 26. 10. 2012
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Četrtek, 1. november, ob 9. uri
komemoracija ob dnevu spomina na mrtve;
pri spomeniku žrtvam v Andražu (Anton Mešič, 041 602 974).
Petek, 2. november, ob 9. uri
pohod po Pohorju;
zbor pri društvenem prostoru v
Andražu
(Drago Jamnikar, 031 663 569).
Sobota, 3. november, ob 16. uri
9.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Torek, 6. november, ob 18. uri
odprtje razstave likovnih del mag. umet. Dušana Kovača - Galaksijska pokrajina in izvedba performansa; Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Petek, 9. november, 18. uri
Grajsko martinovanje;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 10. november, ob 6. uri
Od Litije do Čateža; zbor pri igrišču v Andražu (Simon Ograjenšek, 031 393 499).
Sobota, 10. november, ob 6. uri
pohod po Levstikovi poti Od Litije do Čateža;
zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 10. november, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica; pred Tuš Polzela (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Sobota, 10. november, ob 16. uri
10.	kolo medkrajevne lige malega nogometa - Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu
(Anton Brunšek, 041 783 738).
Sobota, 10. november, ob 19. uri
koncert Moškega pevskega zbora Polzela;
Kulturni dom Polzela (Stanko Novak, 041 404 533).
Nedelja, 11. november, ob 15. uri
martinovanje - veselo Martinovo popoldne;
Tenis center Breg pri Polzeli (Alenka Žnidar, 031 795 685).
Petek, 16. november, ob 17.30
potopisno predavanje o Novi Zelandiji;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije -
VIT Polzela na Gradu Komenda (Damjan Jevšnik, 041 657 628).
Petek, 16. november, ob 18. uri
ocenjevanje domačih zeliščnih napitkov;
Dom krajanov Andraž (Franc Rebernik, 031 451 229).
Sobota, 17. november, ob 19. uri
koncert Vokalne skupine Cvet in braslovškega okteta; za gledališko-glasbeni abonma in izven; Kulturni dom Polzela; vstopnice za izven 8 EUR (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 18. november, ob 15. uri
Spustite me pod kovter gospa Sivec, komedija;
gledališka skupina KD Lepa Njiva; Dom krajanov Andraž (David Zabukovnik, 041 783 737).
Sreda, 21. november, ob 19. uri
gong terapija;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije - VIT Polzela na Gradu
Komenda;
obvezne prijave
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Petek, 23. november, ob 17. uri
adventna delavnica;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva
Slovenije - VIT Polzela na Gradu
Komenda;
obvezne prijave
(ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 24. november, ob 6. uri
pohod po haloški poti 4. del; zbor pred občinsko stavbo na Polzeli (Mirko Jegrišnik, 041 902 183).
Sobota, 24. november, ob 6. uri
strokovna ekskurzija;
Dom gasilcev Andraž (David Krk, 041 783 744).
Sobota, 24. november, ob 10. uri
O zmajčku Andrejčku; lutkovna predstava (Burekteater); za otroški abonma in izven;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - VIT Polzela na Gradu Komenda;
vstopnice za izven 5 EUR (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sreda, 28. november, ob 19. uri
odprtje razstave likovnih del Tanje Vovk Petrovski;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Petek, 30. november, ob 16. uri
izdelava adventnih venčkov; Dom gasilcev Andraž (Ida Jevšnik, 031 624 679).
OBČINA BRASLOVČE
Nedelja, 28. oktober,
pohod v neznano;
Planinsko društvo Braslovče (Maja Kumer Trček, 031 340 988).
Torek, 30. oktober, ob 18. uri
pravljična ura ; prostori knjižnice;
Občinska knjižnica Braslovče (Laura Jelen, 705 91 98).
Nedelja, 18. november,
pohod na Kum;
Planinsko društvo Braslovče (Domen Dobnik, 041 480 527).
Nedelja, 25. november,
pohod na Čemšeniško planino; Planinsko društvo Braslovče (Petra Kumer Lesjak, 031 834 878).
OBČINA TABOR
Petek, 9. november, ob 19. uri
predavanje Majde Temnik Biodinamična pridelava hrane; sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Sobota, 10. november, ob 15. uri
tradicionalno druženje -martinovanje;
Dom krajanov Tabor (Društvo upokojencev Tabor,
031426 461).
Sobota, 17. november, od 16. ure dalje
tradicionalne domače koline;
Zajčeva koča (Planinsko društvo Tabor,
03/572 72 14).
Torek, 20. november, ob 19. uri
predavanje Toma Brumca Preobrazba trpljenja;
sejna soba Občine Tabor (Damijana Lukman, 031 328 990).
Nedelja, 28. november, ob 8. uri
kmečka tržnica; parkirišče župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor,
031 766 533).
Ponedeljek, 5. 11. 2012, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec
odprtje razstave Tolar včeraj, tolar jutri? Avtor razstave Matjaž Kukuruzovič, predsednik Društva evronumizmatikov Slovenije, bo ob odprtju predstavil vrednost starega denarja. Razstava bo na ogled do 5. 12. 2012 v času odprtosti knjižnice.
Četrtek, 8.11.2012, ob 16.30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir.
Torek, 20. 11. 2012, dan slovenskih splošnih knjižnic in začetek 6. sezone bralne značke za odrasle SAVINJČANI BEREMO.
Torek, 20.11. 2Ò12, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Resnica o homeopatiji - predavala bosta mag. Rastislav Knez in Dragica Černigoj Kropf, mag. farm.
Torek, 27.11.2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljična ura z Nino Trbovšek.
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
Predstavitev knjige
Razstava na Gradu Komenda
Avtor dr. Peter Zimmermann med svojim nagovorom
Na slavnostni prireditvi ob koncu praznovanja Mestne skupnosti Žalec so poleg podelitve priznanj MS Žalec predstavili knjigo prof. dr. Petra Zimmermanna Generalmajor Friderik Širca. Knjiga govori o vojaški biografiji avstro-ogrskega generalmajorja Friderika Širce oziroma Rista Savina.
Uvodni del slavnostne prireditve, ki jo je vodila Lidija Koceli, je bil posvečen njegovemu obsežnemu glasbenemu opusu, ki sta ga pričarali sopranistka Suzana Ograj enšek in na klavirju Urška Babič.
Nova preboldska knjižnica je od torka, 2. oktobra, še lepša. Stene stopnišča pred vhodom v knjižnico je namreč polepšala zanimiva freska deklice, ki sedi pod brezo in bere knjigo, prebrani listi pa simbolično postajajo ptice, ki obiskovalca usmerjajo in vodijo v knjižnični hram.
Avtor slike je domačin Žiga Hriberšek, ki je kljub svoji mladosti izjemen mladi mož, ki ljubi naravo, šport, poezijo in še posebej slikarstvo. Svoj talent je dokazal in obenem presenetil s svojo prvo samostojno razstavo v preboldskem hotelu.
Ob slovesnem odkritju
Najprej sta postregli z balado iz opere Lepa Vida, nato pa z izborom nemških samospevov, tremi Aškerčevimi baladami in Gregorčičevim Izgubljenim cvetom. V drugem delu večera je prof. Janko Germadnik, ki je poskrbel za slovenski prevod sicer dvojezične knjige, spregovoril o njeni vsebini in Frideriku Širci. Povedal je, da je nemški tekst namenjen predvsem strokovnjakom -zgodovinarjem, zato ga ni prevedel dobesedno, ampak ga je svobodneje zasnoval in vsesplošno berljivo. Pred predstavitvijo knjige je občinstvo v slovenskem jeziku nagovoril tudi avtor dr. Peter Zimmermann in se zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri izdaji knjige, ki jo posveča v prvi vrsti svoji pokojni ženi Ani Mariji. Kot je povedal, ga je prav ona opogumila, da je začel pisati vojaško biografijo tega pomembnega Savinjčana, prevajala je slovenske vire, pregledovfla in popravljala pa je tudi začetke njegovega rokopisa. V nadaljevanju se je zahvalil županu Jan-
njegovega slikarskega dela je zbrane nagovorila knjižničarka Nuša Dvoršek, ki je predstavila avtorjevo delo in njegovo ustvarjalnost. Prebrala je tudi njegovo pesem, ki jo je napisal tudi na prvi list papirja, ki zapušča knjigo v dekličinih rokah pod brezo, in izdala, da je deklici ime Zarja, kar pomeni tudi rojevanje novega dne, novih izzivov in vsakodnevnih pričakovanj. Spregovorila je tudi o moči breze in ptičji simboliki. Ob tem je dejala, da veljajo drevesa že od nekdaj za simbol moči, modrosti, plodnosti in življenja samega, breza pa v vseh avtohtonih kulturah služi
ku Kosu in občini za finančno podporo pri izdaji knjige in za vzporedno izdajo nemškega teksta. Posebno zahvalo je namenil prof. Janku Germadniku za slovenski prevod in lektoriranje, urednici knjige Lidiji Koceli, ki je ves čas spremljala njegovo delo in ga spodbujala, njenemu sodelavcu Urošu Goveku, ki je poskrbel za fotografije in dokumente iz arhiva Friderika Širce ter za njihovo obdelavo. V nadaljevanju se je zahvalil tudi Petru Florjančiču, ki je v kratkem času iz zahtevnega tipkopisa oblikoval dvojezično knjigo, in prof Henriku Neubauerju, ki je prvi prebral večji del njegovega rokopisa v nemščini in ga opogumil za nadaljevanje. Kot je dejal Zimmermann, je bilo to zelo pomembno, saj je samokritičen avtor redko prepričan, da je na pravi poti.
Knjiga z naslovom Generalmajor Friderik Širca, ki jo je na zanimiv način predstavil prof. Janko Germadnik, z izbranimi deli tekstov pa obogatil gledališki igralec Anatol Štern, je zagotovo velika pridobitev za vse, ki so kakorkoli povezani z delom in življenjem tega pomembnega moža, vojskovodje in skladatelja, in za vse ljubitelje knjig in zgodovine, saj nam ponuja zanimiv pogled na takratne čase. Knjigo s 360 stranmi, ki je izšla v nakladi 500 izvodov, bogati pa jo tudi vrsto prekopiranih dokumentov in fotografij, je natisnila tiskarna Grafex iz Izlak, kupite pa jo lahko v TIC-u Žalec. D. N.
za komunikacijo z absolutnim in odvaja negativno energijo, velja za zaščitni simbol večnega kroga življenja in smrti. Ko sedemo pod brezo, smo sedli v območje nežnega miru, ki spominja, da življenje ni boj, ampak je lahko skladno in milo.
O svojem ustvarjanju pa je Žiga povedal: »V prvi vrsti gre zasluga knjižničarki Nuši, ki je opažala, da novemu objektu nekaj manjka, še zlasti temu delu fasade na stopnišču. Povabila me je, naj naredim nekaj skic idejne zasnove za popestritev sto-pniščne stene. To sem z veseljem storil in ker se ji je to, kar sem naredil, zdelo zanimivo, sva to pokazala tudi županu, ki je bil prav tako navdušen. In kmalu sem začel z delom. Vse skupaj je trajalo 157 ur, vendar nisem delal vsak dan. Danes, ko je delo končano, sem zelo vesel pozitivnega odziva obiskovalcev knjižnice in današnjih gostov ob uradni predstavitvi mojega dela. Mislim, da slika izpolnjuje svoj namen, da vabi ljudi, še posebej otroke, v knjižnico in k branju.«	D. Naraglav
Žiga Hriberšek ob svoji mojstrovini na stopnišču preboldske knjižnice
Prof. Janko Germadnik in igralec Anatol Štern med predstavitvijo knjige
Deklica pod brezo
S sadjem obarvana razstava
Na Gradu Komenda je bila pri teden v oktobru na ogled razstava del likovnih krožkov A in B Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec.
Ob odprtju je zbrane pozdravila direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela Klavdija Tomažič. O razstavi in delu krožkov pa sta govorila Marija Studnička, članica krožka že od vsega začetka, in njihov mentor Zvone Brilej Čori, ki pravi, da išče v slehernem ustvarjalcu in delih najboljše in jih na ta način spodbuja, da se izražajo na svoj individualen način. Člani krožkov ustvarjajo v oljni in akrilni tehniki ter v tehniki akvarel na platnu. Razstavo in njihovo dosedanje poslanstvo lahko razumemo kot dober način, kako približati likovno umetnost najširši množici. Na
ZKTŠ za topel sprejem in gostoljubje na Gradu Komenda, razstavo pa je odprla direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič. V kulturnem programu je nastopila učenka violine na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec (oddelek Polzela) Lana Požun s korepetitorko prof. Ireno Kralj.	T. Tavčar
Utrinki za razstave
ogled je svoja dela postavilo 18 članov krožka.
O društvu in prizadevnem delu članov, ki si z likovnim izražanjem bogatijo svoje tretje življenjsko obdobje, je zbranim spregovorila predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec Marija Ma-snec in se hkrati zahvalila tudi
Sodelujoči likovniki so prejeli zahvale.
Likovna sekcija Kulturnega društva Andraž nad Polzelo je ob občinskem prazniku pripravila 6. razstavo likovnih del domačih avtorjev. Že drugič so se jim pridružili člani likovne sekcije Mavrica iz Tabora ter prvič tudi otroci podružnične šole in vrtca iz Andraža.
Odprtje likovne razstave na zadnjo septembrsko nedeljo v dvorani Kulturnega doma Andraž je bila prva od prireditev, ki
so jih posvetili prvemu učitelju v Andražu in sadjarju Milošu Levstiku, zato je bila osrednja tema razstavljenih del sadje in sadna drevesa. Na ogled je bilo 51 del odraslih ljubiteljskih slikarjev, 33 so jih ustvarili učenci, 21 pa otroci iz vrtca. Predsednica sekcije Ida Jevšnik in članica Marjeta Brunšek sta za otroke pripravili tudi likovno delavnico.
Razstavo je ocenila umetnostna zgodovinarka Emica
Marinčič. Predsednica likovne sekcije Ida Jevšnik in predsednik Kulturnega društva Andraž Vili Pižorn sta se zahvalila vsem avtorjem, ki so sodelovali na razstavi, zbrane pa je pozdravil tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik. Kulturni program so pripravili mladi domači glasbeniki Hana Bre-zovnik, Tajda Randl, Saša, Matija in Julija Atelšek ter učenci andraške šole.	K. R.
Seminar za dirigente zborov
V dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec je potekal seminar zborovskega dirigiranja, ki ga je organiziral Javni sklad za kulturne dejavnosti Žalec. Seminar je vodil Sebastjan Vrhovnik, priznani strokovnjak za zborovsko dirigiranje in profesor na Aka-
demiji za glasbo v Ljubljani.
Udeležilo se ga je kar nekaj zborovodij, ki so sodelovali tudi pri izvedbi seminarja, kot predstavitveni zbor pa je nastopil MePZ A Cappella iz Petrovč pod vodstvom Blaža Rojka. Letos je bil to drugi seminar v sklopu
brezplačnega izobraževanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Žalec, odzivi udeležencev pa so bili zelo pozitivni, saj je predavatelj pokazal veliko mero znanja, in strokovnosti. Naslednje izobraževanje s področja gledališča bo predvidoma še letos. T. T.
S seminarja zborovskega dirigiranja
Pustil pečat žalski opereti
Skupaj citrarski abonma
V glasbenem vzdušju je minil petkov večer v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, saj je bil gost knjižnice dr. Henrik Neubauer, operni režiser, koreograf, redni pro-
fesor na Akademiji za glasbo, zdravnik, publicist, zgodovinar opere in baleta. Delček svoje zanimive življenjske zgodbe in ustvarjalne poti je razkril v pogovoru, ki ga je
vodila muzikologinja Sara Železnik.
Zanimivo je bilo zlasti tistim, ki imajo radi opereto. Dr. Neubauer je namreč pustil pomemben pečat v mozaiku žalske operete. Leta 2007 je režiral opereto Melodije srca, dve leti kasneje pa opereto Poslednja straža. Večer sta popestrili glasbenici Glasbene šole Risto Savin Žalec, in sicer učenki Neja Stojnič in Tinkara Omladič s profesoricama Sonjo Alatič in Tjašo Gorišek.
Direktorica knjižnice Jolanda Železnik je uvodoma prebrala dve Neubauerjevi pesmi, saj njegova obsežna bibliografija obsega tudi dve pesniški zbirki.	T. Tavčar
Plodni ustvarjalec
V Savinovem likovnem salonu je do 3. novembra odprta razstava magistra umetnosti Dušana Kovača, ki je na ogled postavil dela iz ciklov Bale, Izbrisani, Atraktorji (točkovni sistemi v neskončnosti).
O slikarju je ob odprtju razstave spregovoril strokovni delavec na ZKTŠ Uroš Govek, ki je poudaril, da se je šele z upokojitvijo začela uresničevati slikarjeva mladostna želja po slikanju. Vključil se je v društvo šaleških likovnikov in v likovno sekcijo KUD Ža-
lec. Sodeloval je na številnih slikarskih in kiparskih tečajih, leta 2006 pa se je odločil preizkusiti svoje znanje na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, kjer je postal redni študent in leta 2009 z odliko diplomiral. Po letu dni je nadaljeval študij pri profesorju in akademskemu slikarju Darku Slavcu in končal študij z magistrsko nalogo Miselni agregat kontroverznega filozofa SŽ. Do zdaj je imel več samostojnih razstav po Sloveniji, na Nizozemskem, Hrvaškem in v Italiji. O njegovih delih na
razstavi pa je zbranim spregovorila kustosinja mag. Alenka Domjan:
»Danes se njegovo slikarstvo predaja veselju, prepušča se sledi gestualnega procesa, ki v izbranih tematskih prispodobah notranji vez s svetom. Nič ni zavezujočega in nič odločujočega. Kajti slikarski nemir, ki se z »gesto« in »barvo« tako močno, včasih celo pretirano, izraža v njegovih slikah (npr. ciklus Bale), se počasi umirja v Izbrisanih in Atraktorjih.« Razstavo je odprl župan Občine Žalec Janko Kos, v kulturnem programu pa sta nastopila kitarski duo Nace Pogačar in Maša Rajh, učenca Glasbene šole Risto Savin.
Slikar Dušan Kovač je v tem mesecu razstavljal tudi v Hotelu Prebold z deli na temo Taboriščniki razpadle Jugoslavije, v Knjižnici Prebold s ciklom Globalizacija in v Grižah s ciklom Morja, 6. novembra pa bo ob 18. uri odprl razstavo tudi v Gradu Komenda na Polzeli, kjer bo predstavil dela iz cikla Galaksija pokrajine. T. Tavčar
Dušan Kovač ob svojem delu
V pesmi ujeto brezčasje
čujočimi stranmi. Zdi se, da je zbirka tako mirno naslovljena zato, da (hote) še bolj poudari svojevrstni intimni gejzir novih pesmi Nuše Ilovar.«
Pesniška zbirka Šepet brezčasja je izšla v nakladi 200 izvodov pod okriljem KUD Lema iz Ljubljane. Tudi tokrat je pesmi z ilustracijami opremil Božidar Dare Zavšek, Nuši pa so pri predstavitvi pomagali prijatelji, poleg seveda neutrudne mame Anice. Na predstavitvi zbirke sta Nušine nove pesmi recitirala Franjo Funkelj - Frenk in Veronika Dolšak -Ela, uglasbene pesmi pa izvedli Simona Kropeč in Lucija Šorn. Ob tem je bila predstavljena tudi zgoščenka Ostrina utripa z recitacijami Simone Kropeč ob glasbeni improvizaciji Aleksandra Cepuša.	K. R.
Kar zašepeta v brezčasju, slišijo le redki, saj je potrebno znati slišati sebe. In zapišejo le najpogumnejši, saj se s tem razkrijejo drugim. Nuša Ilovar z vsako novo pesniško zbirko dokazuje, da v njej vre življenje in da zna z besedami izraziti najintimnejša občutja.
Pred dnevi je žalska pesnica Nuša Ilovar v Savinovem likovnem salonu predstavila že svojo peto pesniško zbirko Šepet brezčasja. Kljub naslovu njene pesmi ne šepetajo. V spremni besedi je Matej Krajnc zapisal: »Ne, naslov je zgolj zatišje pred nevihto, ki nas pričaka med pri-
Nuša Ilovar z mamo Anico in obiskovalci predstavitve, ki so napolnili likovni salon.
Trideset let Lastovke
ZKŠT Žalec in ZKTŠ Polzela bosta letos skupaj pripravila citrarski abonma. Vsi štirje koncerti bodo na Gradu Komenda na Polzeli. Uvodni koncert, na katerem so nastopili člani slovenskega citrar-skega kvarteta, je bil prejšnjo nedeljo.
V edinem tovrstnem slovenskem sestavu, ki redno deluje od leta 2000, igrajo štirje učitelji citer, in sicer Peter Napret, Anita Veršec, Irena Zdolšek in Tomaž Plahutnik. Naslednji koncert bo
18.	novembra. Takrat bo nastopil mladi citrarski virtuoz iz Avstrije Johannes Rohrer, 9.
Med nastopom slovenskega citrarskega kvarteta na Gradu Komenda
decembra bodo lahko obiskovalci prisluhnili citram z vokalom Mojce Bedenik in Janje Brleč, na zaključnem koncer-
tu 3. februarja pa bo nastopila Neli Zidar Kos, ki zaključuje podiplomski citrarski študij v Miinchnu.	T. Tavčar
Ženske za mir v svetu
likovne razstave del Jožeta Zidanška iz Braslovč. Začeli so se udeleževati tudi srečanj malih vokalnih skupin v Celjski regiji in širše. Na Graški gori so leta 1985 osvojili pokal. Skupaj z Moškim pevskim zborom Polzela so na vrhu Triglava, pri Aljaževem stolpu, leta 1991 zapeli pesem Oj, Triglav, moj dom. Že od vsega začetka zelo radi pojejo tudi dalmatinske pesmi. Leta 1985 so se prijavili na omiški festival dalmatinskih klap. Najprej so na avdiciji prepričali komisijo, da sodijo na festival, in nekaj kasneje je sledil nastop na festivalu dalmatinskih klap v Omišu.
V kvintetu prepevajo Konrad Pižorn, Franci Ožir, Alojz Florjane, Stanko Novak in umetniški vodja Franci Ogris. Ker v raznih zborih prepevajo tudi njihove hčerke, so jim ob koncu zapele pesem Hvala.	T. Tavčar
Vokalni kvintet Lastovka (manjka Stanko Novak)
Vokalni kvintet Lastovka je ob svoji 30-letnici prepevanja pripravil večer narodnih pesmi. Njihovo glasbeno udejstvovanje sega že v leto 1975. Takrat so sodelovali v cerkvenem ansamblu in prepevali pri mašah na Polzeli, drugod po Savinjski dolini, Koroškem in Prekmurju.
Petje jih je tako zasvojilo, da so začeli prepevati v sestavu
kot vokalni kvintet, imenovan Lastovka. Lastovka zato, ker so bili kar štirje člani zaposleni v polzelski tovarni nogavic, ki ima za svoj simbol lastovko. Pogosto so nastopili na prireditvah in radi presenetili svoje znance in prijatelje ob raznih priložnostih. To radi počnejo še danes. Njihov prvi uradni nastop je bil leta 1982 na Gradu Komenda ob odprtju
V Krajevni knjižnici Griže so gostili štiri predstavnice slovenskega ženskega društva za mir v svetu: predsednico Sonjo Grčar Dentice, podpredsednico Kristino Bačov-nik in članici, Reiko Kitič z Japonske ter Wan - Hee Cho Irgl iz Koreje. Sonja Grčar Dentice je predstavila leta 1992 ustanovljeno društvo, ki si prizadeva za izboljšanje položaja žensk skozi ovrednotenje njihovega dostojanstva, izvaja projekte za boljše počutje in ustvarjalno življenje (joga, meditacija ...) ter projekte za mlade.
O Japonski je spregovorila Reiko Kitič. Dežela vzhajajočega sonca vzbuja hrepenenja mnogim popotnikom in ljubiteljem preproste lepote in estetike. Dežela kljub izjemno hitremu modernemu razvoju še vedno ni opustila tradicij, ki so postale njen simbol. Japonke v kimonih, ikebane, suši, festival ob cvetenju češenj, gora Fuji-jama, ki jo častijo z izjemnim spoštovanjem ... Nasprotje
temu je moderna Japonska z neusmiljenim tekmovalnim tempom, delovnim ritmom in disciplino, Japonska s hitrimi vlaki, imenovanimi šinkansen.
Na potopisno popotovanje po Koreji nas je popeljala Wan Hee Cho Irgl. Zaradi čudovite in spokojne narave je postala Koreja v svetu znana kot dežela jutranjega miru. Narava je imela vedno osrednje mesto v korejski družbi in kulturi. Glavne turistične privlačnosti so narodni parki in števil-
ni kulturni spomeniki, kot so spokojni budistični samostani in razkošne nekdanje palače. V pogovoru s Kristino Bačovnik je sledila predstavitev knjige Živim za svetovni mir avtorja Sun Myung Moona, svetovnega mirovnika, ki si je prizadeval za medverski dialog. V svojem 93. letu je preminil letos septembra. Avtobiografija vsebuje zgodbo njegove velike ljubezni do človeštva in močno sporočilo upanja za prihodnost.	T. T.
Od leve proti desni: Sonja Grčar Dentice, Kristina Bačovnik, Reiko Kitič in Wan Hee Cho Irgl
Na prazniku teka 1400 udeležencev
Takoj po startu osnovnošolcev
teka za štajersko-koroški pokal sta postala 20-letni Mario Du-gonik iz KAK Ravne, ki je 5220 metrov dolgo progo pretekel v času 16:46 min. (rekord proge 16:29), in pri ženskah 18-letna Jasna Golež iz AK Kladivar, ki je progo pretekla s časom 20:26. Teka so se udeležili tudi številni Savinjčani. V kategoriji moških do 19 let je bil Anže Hribar šesti, Gal Pino Zakošek pa osmi (oba OŠ Griže). V kategoriji do 29 let je bil Grega Jerin iz Žalca peti, Sandi Kovač v kategoriji do 39 let deveti, v kategoriji do 49 let Vili Senčar iz ŠD Matke pa sedmi. V kategoriji do 79 let je zmagal Janez Rojc iz ŠD Kaplja vas, Veno Satler iz AD Žalec je bil tretji itd. V ženski konkurenci do 29 let je bila Kaja Verdnik z OŠ Griže peta, Katja Fijavž s I. OŠ Žalec šesta, Lucija Polavder iz Judo kluba Z' dežele Sankaku sedma, Lucija Omladič s I. OŠ Žalec deveta, Karina Gračner z OŠ Griže pa deseta. V kategoriji do 39 let je bila Brigita Pikelj iz Prebolda tretja, Vesna Macarol z Vranskega četrta, Tatjana Robič iz Griž peta, Darja Tasič Ramšak iz Liboj pa šesta. V kategoriji do 49 let je bila Tatjana Štorman druga, Alenka Mirnik šesta (obe iz Žalca), Urška Za-konšek iz Griž pa osma. V kategoriji do 59 let pa je Amalija Rojc iz ŠD Kaplja vas osvojila tretje mesto.
Vsi, ki radi tečejo, vendar jih tekmovalne vsebine ne zanimajo, pa so lahko v svojem ritmu pretekli ali celo prehodili 1060-metrsko razdaljo na tako imenovanem Kaninem teku na žalsko miljo. Najštevilčnejši 5-članski družini sta prejeli posebno nagrado, vsi ostali udeleženci pa praktično nagrado podjetja Kana.	T. Tavčar
S teka za koroško-štajerski pokal s štartno številko 105 Veno Satler
Najmlajši so prejeli medalje.
Žalec je bil zadnjo septembrsko soboto v znamenju 12. tekaškega praznika. Po mestnih ulicah je teklo več kot 1400 tekačev, od tega v tekmovalnih šolskih tekih 467 in teku za štajersko-koroški pokal 99 tekačev. Najmlajši udeleženec na Hmeljkovem teku očkov in mamic je svoj tek opazoval iz vozička, najstarejši tekač za ŠIK pa je bil nekdanji olimpionik, 82-letni Štefan Robač z Raven na Koroškem, ki je zmagal v kategoriji nad 80 let. Med udeleženci je bila tudi tokrat starosta teka med ženskami v Sloveniji Kazimira Lužnik iz Atletskega kluba Slovenj Gradec. Teka za štajersko-koroški pokal se je v družbi svojih klubskih kole-
gov udeležila tudi dobitnica olimpijske medalje iz Pekinga Lucija Polavder in na koncu najboljšim podelila priznanja in nagrade.
Po začetnem skupnem ogrevanju z animatorji fitnes centra Olimpus so najprej na svoj račun prišli najmlajši v Hmelj-kovih tekih skupaj z očki in mamicami (do 1. razreda) ter otroci na velikih Hmeljkovih tekih (od 2. do 4. razreda), ki so premagali razdaljo 180 m ter za nagrado prejeli sok in majico. Tekaško dopoldne se je nadaljevalo s tekmovalnim delom v odprtem prvenstvu za osnovnošolce v uličnih tekih od 5. razreda dalje. Članski tek na 5220 m pa je štel za štajersko-koroški pokal. Absolutna zmagovalca
Osnovnošolci v nogometu
S turnirja v Grižah
V sklopu šolskih športnih tekmovanj v Občini Žalec so na novih zunanjih igriščih pri OŠ Griže pripravili prvi turnir v okviru občinskega prvenstva v nogometu za starejše dečke in deklice. Tekmovanje je organiziral ZKTŠ Žalec, izvedla pa ga je OŠ Griže.
Rezultati: dečki: OŠ Griže : OŠ Šempeter 4 : 0, I. OŠ Žalec : OŠ Petrovče 2:1,
Petra in Rok prva
V ruskem Kazanu je bilo svetovno policijsko prvenstvu v judu. Na tekmovanju v Rusiji sta nastopila tudi Petra Nareks in Rok Drakšič in oba slavila zmago, seveda vsak v svoji kategoriji.
Nareksova je bila izbrana tudi za najbolj tehnično dovršeno tekmovalko prvenstva. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto judoistk in judoistov iz 36 držav.	T. T.
Kako daleč je Kozmus
Na četrti prireditvi Kako daleč poleti vaše kladivo ali Kako daleč je Kozmiis se je v lepem vremenu v Športnem centru Žalec zbralo kar lepo število ljudi.
Vsi so se želeli preizkusiti v metu kladiva ali pa si samo ogledati vse pogumne, ki so bolj ali malo manj spretno vrteli kladivo. Za prijetno vzdušje je poskrbel moderator Peter Kavčič, ki je s humornimi vložki večkrat nasmejal vse prisotne. Organizator prireditve je bil ZKŠT Žalec, OE Šport. Sproščeno druženje ljubi-
teljev športa različnih generacij je bilo posvečeno metalcu kladiva Primožu Kozmusu, ki pa se prireditve ni mogel udeležiti.
Adi Vidmajer je na začetku predstavil to športno disciplino, nato pa se je v metu kladiva preizkusilo 40 odraslih, med njimi tudi judoist Rok Drakšič. Kladivo in vorteks je metalo tudi 20 otrok. V absolutni kategoriji je zmagal domačin Jasmin Fider-šek (36 m), na drugo mesto se je uvrstil Klemen Simončič (32,78 m) iz Šempetra, na tretje pa Luka
Herman (32,30 m) iz Celja. Med šolarji je kladivo najdlje poletelo Alenu Dediču.
Vsak udeleženec je prejel spominsko majico, najboljši trije v vsaki kategoriji pa tudi posebne nagrade - lesena kladiva. V metu kladiva so se preizkusili tudi orjaki ameriškega nogometa iz kluba Gold Diggers. Na koncu so se pozabavali ob spretnostni igri v hitrostnem zabijanju žebljev z narobe obrnjenim kladivom, v kateri se je marsikdo precej bolje znašel kot pri metu kladiva. T. T.
V metu kladiva seje tudi tokrat preizkusilo lepo število udeležencev
Prehodni pokal
Nogometno društvo Polzela je v okviru prireditev ob občinskem prazniku organiziralo nogometni turnir za prehodni pokal Občine Polzela na novem malem igrišču v Športnem parku na Bregu pri Polzeli. Turnirja so se udeležile ekipe Flamenko iz Andraža, ŠD Savinja 2000 iz Ločice ob Savinji, Mešano na žaru z Brega pri Polzeli in ekipa ND Polzela.
OŠ Petrovče : OŠ Šempeter 3 : 1, OŠ Žalec : OŠ Griže 2 : 2, po streljanju kazenskih strelov pa se je zmage (4 : 3) veselila ekipa OŠ Žalec. Vrstni red: 1. OŠ Žalec, 2. OŠ Griže, 3. OŠ Petrovče, 4. OŠ Šempeter. Pri deklicah sta nastopili dve ekipi. OŠ Petrovče je s 4 : 0 premagala OŠ Žalec. Fantje s I. OŠ Žalec se bodo udeležili regijskega turnirja. T. T.
Na tekmi za tretje mesto med ND Polzela in Flamenkom so redni del končali z rezultatom 1 : 1, po streljanju prostih strelov pa je z rezultatom 4 : 3 slavila ekipa Flamenko. V finalu je ekipa Savinja 2000 izgubila proti ekipi Mešano na žaru (3 : 4), ki je osvojila prehodni pokal. Zmagovalcem je pokal podelil podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber.
V Nogometnem društvu Polzela so junija upihnili šele prvo svečko. V tem času so uredili novo igralno površino.
Trenutno v selekcijah U 8 in U 10 trenira že več kot 40 otrok. Septembra so začeli tekmovati v ligi MNZ Celje za mlajše in starejše cicibane.
Prihodnje leto bodo morali organizirati tudi treninge selekcije U 12. Pogoj za tekmovanje s starejšimi selekcijami je med drugim tudi veliko nogometno igrišče, ki ga na Polzeli še nimajo. Zato tudi s pomočjo občine nadaljujejo z aktivnostmi za pridobitev parcele in izdelavo projekta za izgradnjo novega nogometnega stadiona na Polzeli. T. T.
Podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber podeljuje prehodni pokal ekipi Mešani na žaru z Brega pri Polzeli.
Tudi na evropskem prizorišču
Tri zmage in poraz
Prva ekipa Alianse nekoliko drugače (od leve proti desni): Patricija Napotnik, Nina Borse, Barbara Hren, Maruša Pungartnik, Lana Jovič, Ivana Marčeta, Luc Ocvirk (kondicijski trener), Beno Božič (glavni trener), Jaroš Steki (pomočnik trenerja), Nataša Šega, Mojca Božič, Anastazija Žnidar, Maja Žohar, Neja Lokovšek in Nina Petranovič
Ženski odbojkarski klub Spodnja Savinjska - Aliansa iz Šempetra je začel z nastopi v novi sezoni, ki jim bo prvič v zgodovini kluba postregla tudi z napornim tekmovanjem na mednarodnem prizorišču. Na domačih tleh so začeli odlično in nizajo zmago za zmago, kako bo na mednarodnih tekmah, pa je za zdaj še težko reči. Vsekakor je izjemen uspeh že uvrstitev na
evropski parket.
Članska ekipa Alianse je na prvi tekmi I. državne odbojkarske lige zanesljivo premagala ŽOK Zgornja Gorenjska z rezultatom 3 : 0, v 2. krogu pa je z rezultatom 3 : 1 doma slavila proti ekipi UOK Vital iz Ljubljane. V 3. krogu minulo soboto je klonila prosti ekipi Hit Nova Gorica z rezultatom 3 : 2 v gosteh. Šempetranke so bile uspešne v pokalnem tekmova-
Končina prvak Slovenije
Rafael Končina
Rafael Končina je postal pokalni prvak Slovenije v vzponih med tekmovalnimi rekreativnimi kolesarji v kategoriji od 65 do 69 let, potem ko je zbral največ točk z osmih letošnjih tekem. Letošnja kolesarska sezona se je sicer za slovenske tekmovalne rekreativce zaključila z zadnjo dirko na Drežniške Ravne 6. oktobra.
Rafael Končina iz Šešč pri Preboldu se s kolesarjenjem ukvarja od leta 1991, na raznih tekmovanjih, ki jih razpiše Kolesarska zveze Slovenije, pa sodeluje zadnjih 13 let. Letos je tekmoval v skupini
Masters H, to je starostna skupina od 65 do 69 let.
Kolesarska zveza je razpisala tudi tekmo za pokal Slovenije v vzponih za cestne kolesarje. V tekmovalnem koledarju je bilo osem dirk na znane slovenske vrhove. Med drugim so se podali tudi na Roglo, Krvavec, Stari vrh, Nanos in na Kal. Med vsemi tekmovalci je zbral največ točk (200 od 250 možnih) in tako osvojil naslov pokalnega zmagovalca Slovenije.
Od mednarodnih dirk je Končina najbolj zadovoljen s tekmo svetovnega pokala v Avstriji, kjer je med 42 tekmovalci iz 16 držav zasedel 19. mesto. Še bolj kot z uvrstitvijo je zadovoljen s časom, saj je 20 km dolgo progo prekolesaril s povprečno hitrostjo več kot 40 kilometrov na uro.
»Da bi se obdržal v vrhu slovenskega kolesarstva, se sezona ne neha, vsak dan, tudi pozimi, bo treba prekolesariti po 40 kilometrov na dan, samo tako bom ostal konkurenčen, to pa je cilj za leto 2013,« je povedal Rafael Končina. T. T.
Končal s poletnimi skoki
Timi Zajc
Mladi skakalec Timi Zajc iz Hramš je na državnem prvenstvu v smučarskih skokih za mlajše kategorije, ki je bilo 13. oktobra v Kranju, zasedel 1. mesto in postal državni prvak.
Z uspehom v kategoriji do 13 let je uspešno zaključil tudi poletno sezono smučarskih skokov in dokazal svojo dobro formo in talent, saj je bil tudi tokrat nepremagljiv. L. K.
nju, saj so se po dveh zanesljivih zmagah (obakrat 3:0) proti ekipi TPV Novo mesto uvrstile v četrtfinale.
Sicer pa čaka odbojkarice Alianse novembra zelo naporen urnik, saj bodo odigrale četrtfinalni tekmi pokala Slovenije proti ŽOK Luka Koper in pet tekem državnega prvenstva. Prvič v zgodovini kluba pa bodo nastopale tudi na evropskem prizorišču, in sicer v pokalu challenge, in to proti vrhunski nemški ekipi VT Aurubis iz Hamburga. Prva tekma bo 14. novembra v Nemčiji, povratna pa 21. novembra v Šempetru.
V klubu upajo, da bodo igralke zdržale hudo natrpan urnik, zato domači trener Beno Božič s svojima pomočnikoma Lucijanom Ocvirkom in Jarošem Steklom tudi v tem tekmovalnem delu dosti časa posveča kondicijski pripravi igralk.
Seveda pa ob tem ne pozabljajo tudi na mlajše selekcije, ki prav tako začenjajo s svojimi tekmami. Druga ekipa Alianse, ki nastopa v II. državni odbojkarski ligi, je doma s 3 ; 0 premagala ŽOK Mislinja, v pokalnem tekmovanju pa najprej ŽOK Ljubno, nato pa tudi ŽOK Ljutomer, obakrat prav tako z rezultatom 3 :0. Potem je z rezultatom 3 : 2 klonila proti ŽOK Kostman Slovenj Gradec. Minulo soboto so z rezultata 0 : 3 v gosteh premagale ekipo ŽOK AC Prstec Ptuj. Uspešne so tudi mladinke, ki so se po dveh odigranih turnirjih uvrstile v četrtfinale državnega prvenstva, polfinalni nastop pa si bodo poskusile zagotoviti 28. novembra v Šempetru.
S tekmovanji so začele tudi kadetinje in starejše deklice, ki so na dobri poti za uvrstitev v A-ligo. Številne mlajše igralke v kategoriji "mala in mini" odbojka pa v tem času, ko ni na sporedu tekem za državno prvenstvo, svoje veščine letos prvič pilijo v regionalni ligi Liga žogo miga.	D. N.
Tesen poraz rokometašic RK Zelene doline Žalec v gosteh proti ekipi iz Pirana prejšnjo soboto z rezultatom 32 : 31 (16 : 13) je zaključil serijo treh zmag, dveh pred domačim občinstvom in ene v gosteh. Rokometašice RK Zelene doline so po 5. krogu 1. ADRL na 4. mestu lestvice. V 6. krogu pa se bodo že ta vikend, natančneje v petek, 26. oktobra, doma pomerile z rokometašicami RK Naklo Tržič.
Po prvi letošnji zmagi sredi septembra proti ŽRK Mercator Tenzor Ptuj, o kateri smo že poročali, so žalske rokometašice 29. septembra v gosteh premagale ŽRK Mlinotest Ajdovščina 27 : 28 (19 : 15). 13. oktobra so v lokalnem derbiju v domači dvorani I. OŠ Žalec z rezultatom 30 : 20 (15 : 10) premagale ekipo ŽRK Celjske mesnine. Zmagovalno serijo so sklenile prejšnjo soboto s tesnim porazom proti ekipi iz Pirana, kjer je o razliki enega gola pri končnem rezultatu 32 : 31 odločala enajstmetrovka v zadnji minuti. V zadnjem napadu z igralko manj žalskim rokometašicam žal ni uspelo doseči še enega gola za izenačenje. Žalske rokometašice bodo imele že ta vikend novo priložnost za zmago, saj se bodo v petek, 26. oktobra, ob 18. uri pred domačim občinstvom, ki jih v tej sezoni ponovno močno spodbuja, pomerile z ekipo RK Naklo Tržič. D. N.
Rokometašice RK Zelene doline so sredi oktobra dominirale na lokalnem derbiju proti ekipi ŽRK Celjske mesnine Celje.
Letošnjo sezono so uspešno začele tudi mlajše selekcije rokometašic RK Zelene doline Žalec. Mlajše deklice A so doslej v treh oktobrskih tekmah premagale vse nasprotnice, najprej doma ekipo ŽRK Jeruzalem Ormož (22 :14), potem RK GEN - I Zagorje (15 : 14) in minulo soboto v gosteh ŽRK Celjske mesnine Celje ( 15 : 16). Starejše deklice so doslej zmagale v treh in izgubile v eni tekmi. Najprej so septembra premočno slavile doma proti RK Nazarje (40 :15), potem v gosteh proti ŽRK Celjske mesnine Celje (19 : 24). Oktobra so v gosteh izgubile proti ŽRK Mercator Tenzor Ptuj (22 :18) in potem premočno zmagale doma proti ŽRK Brežice (34 : 16). Najslabši izkupiček imajo žalske kadetinje, ki so med petimi odigranimi tekmami zmagale le enkrat (proti ŽRK Brežice - 44:34) in izgubile štirikrat (proti ŽRK Celjske mesnine - 29 : 28, ŽRK Veplas Velenje - 26 : 28, ŽRK Mercator Tenzor Ptuj -34:31 in ŽRK Branik - 33 : 28). »Tudi rezultati vseh mlajših selekcij so dobri, kar dokazuje, da kakovostno treniramo in da dekleta rada in redno obiskujejo treninge. Starejše deklice so trenutno na drugem mestu v svoji skupini Vzhod, mlajše deklice A pa v svoji skupini vodijo. Rezultatsko nekoliko slabše kaže kadetinjam, ki pa so leto, dve mlajše od svojih nasprotnic. Trenutno zasedajo v svoji skupini peto mesto. S tekmami bodo počasi začele tudi najmlajše deklice, rojene 1. 2001 ali mlajše (mlajše deklice B),« je ob tem povedal trener in vodja strokovnega tima RK Želene doline Žalec Milan Ramšak
Veterani z izvrstnimi športnimi dosežki
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je po športnih dosežkih, in tudi sicer, med najboljšimi v državi. To so dokazali tudi na zadnjih dveh športnih dogodkih, ki sta ju organizirala OO ZVVS Velenje in OO ZVVS Zasavje.
Na strelišču v Doliču pri Velenju je potekal 10. memorial Jožeta Ervina Prislana v streljanju z malokalibrsko puško. Najboljši je bil član spodnjesavinjskih veteranov Alojz Zagoričnik, ki je nastrerai skupaj 183 krogov, ekipni uspeh pa je s tretjim mestom dopolnil Mladen Melanšek (180 krogov), lanskoletni zmagovalec tega memoriala. Drugo mesto je tokrat osvojil Celjan Slavko Frece, ki je bil le točko pred Melanškom. Kljub prvemu in tretjemu mestu pa to ni zadostovalo za ekipno zmago, saj so jih za tri točke prehi-
Najboljši posamezniki v streljanju (z leve Slavko Frece, OO ZVVS Celje, na najvišji stopnički Alojz Zagoričnik, tretji Mladen Melanšek)
teli člani O O ZVVS Celje in se tako okitili s prehodnim pokalom, ki so ga lani in tudi predlani osvojili Žalčani. Tretje mesto pa je letos pripadalo organizatorjem, torej Velenjčanom.
Iz Zasavja, kjer je potekalo
12.	teniško prvenstvo dvojic, sta se s srebrno oziroma bronasto medaljo vrnila Stanko Kuder in Franci Jurgec, ki sta tekmovala v različnih dvojicah. Sicer pa tekmovalne sezone še ni konec, zdaj je namreč na vrsti šah. D. N.
Šentjurčani prvi
Prva zmaga Hopsov
Hopsi so na tekmi ob začetku nove sezone preteklo soboto v 1. krogu državnega košarkarskega prvenstva z rezultatom 72 : 64 premagali ekipo Slovana.
Varovanci trenerja Jerneja
Kobaleta so pokazali borbenost in veliko srce in zasenčila goste iz Ljubljane. Najboljši v domači vrsti, najmlajši in kapetan Hopsov Miha Vaši je dosegel 23 točk, 6 skokov in 4 podaje.	T. T.
Ekipa Tajfuna iz Šentjurja je osvojila košarkarski turnir na Polzeli, ki je bil organiziran v počastitev občinskega praznika 2012.
Košarkarji Tajfuna so si večjo prednost po seriji točk Tadeja Fermeta priigrali v drugi četrtini, najvišjo prednost so si varovanci trenerja Damjana Novakoviča priigrali ob koncu tretje četrtine, ko so vodili
za 15 točk in ob koncu slavili zmago s 63 : 56. V tekmi za tretje mesto je ekipa Hopsov izgubila proti Elektri iz Šoštanja 84 : 78. Najboljši strelec turnirja je bil Isiah Martin (Hopsi Polzela) s 43 točkami, najkoristnejši košarkar turnirja pa Mika Venezia (Tajfun Šentjur). Vrstni red: 1. Tajfun Šentjur, 2. LTH Casting Škofja Loka, 3. Elektra Šoštanj, 4. Hopsi Polzela. T. T.
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Odnosi v delovnem okolju bodo usklajeni, tudi prilagodljivi boste. Našli bostyeMlo načinov, kako bi vam lahko pri poslovnih zapletih pam^ajTù3Npartner- v tem obdobju boste gostili Merkur, ki vatrrba dajal dodatno motivacijo. Ljubezenski trenutki bodo prežetrtflidziDslo, počutili se boste ljubljeno, nizke temperature vas bodo vabile v topel objem.
BIK Precej naporni trenutki vas čakajo v prvi polovici tega
meseca. A če boste vse Že po 15. vam bo priskoi kar ne bodo premaknili vas bo začela podpirati le nekaj ur pozneje se bi boste utrpeli nobene škode, prepletali s posebnimi strastmi.
♦ DVOJČKA Predzad hodkov. Pogosto bodo priložnosti za postranska če se sami na tem pod svetujte s strokovnjak] trenutke.
izirali, se bo izteklo sijajno, rkur. Zadeve, ki se prej datumu stekle. Venera oste gostili od 25. do 28., polni mrk, a vi za to ne Ijenost in predanost se bosta
;cej pozitiven glede pri-|Ste pričakovali, cel kup eia bo. Vložite denar, a o najboljše, da se po-o lepšala ljubezenske
♦ RAK Po 15. se bo Merkur, ki drži roko nad komunikacijo, na svoji navidezno zadenjskopati znifcžSVrnil v vodno znamenje. Tudi Sonce bo dobro vJt^čJo nayrazvbi delovnih in poslovnih dogodkov. Pogosteje v* JjfSdo sprajeyftli za mnenje, zlasti pri organizaciji boste nepogrešivi. D^ajcrat v novembru boste v znamenju gostili Luno. Vse bo šlo krasno.
LEV Pri delu bo šlo, tako kot je treba, pri pregledovanju ban-
čnih izpiskov vam boj si boste lahko privošč:
Po 15. usmerjajte aktiv'
S partnerjem boste pretèzl sti zapletli v kak ljubezenski* njemu.
itnicah nasmešek. Mirne duše izdatek zase ali za družino. ;ahtevajo natančnost, boste po nerodno-ne pripisujte krivde
DEVICA Ne boste redki, ki vas bo po 15. novembru razve-
selila večja vsota denarja, lahi igri na srečo. Ne ozirajte se m kakšno iz trte zvito neresnico, trebnem in pozornost raj bistvenega pomena. Denii dobju imeli na pretek.
bila dediščina ali dobitek pri avljivce, ker bodo širili o vas orabljajte energije po nepo-ijte na zadeve, ki bodo bolj zen, ki jo boste v tem ob-
TEHTNICA Prihodki se v predzadnjem mesecu ne bodo ravno povečali, tudi morebitni ddjiniki se bodo vedli obotavljivo. Bodite pa okrog	M™	gost*l' Luno, pozorni
na morebitne ponudbe nroorarnib^M dodatnih del, tako bi si oplemenitili bližajoče sM#aftiike.#eÌTe|a v vašem znamenju bo poskrbela, da bo po čusVea/plati tVefro vaših najlepših obdobij v tem letu.
ŠKORPIJON Vtisi o predzadnjem mesecu se vam bodo spre-
minjali iz dneva v dan, dogajalo. Preudarno rl navdušenjem, ko boste stirali. Veliko časa nami redno rekreacijo. Na lj' dogajalo lepo samo po sebi
:snem svodu pač toliko in ne nasedajte prvim oste dolgoročno inveri videzu, organizirajte si področju bo potekalo in se
♦ STRELEC Delo bo do 14. potekalo brez večjih zastojev. Še
več, Merkur v vašem sončne jal vaše sončno znamenje, prihodnost. Obnavljajti šljajte o prihodnjem letu, navezah. Prvi trije novembrsl
še kar simpatični, po 22. pa bodite pazljivi
nju, ki bo do takrat preha-1 nove ustvarjalne poti v imi partnerji in razmi-mi v okolici v odličnih po ljubezenski plati
♦ KOZOROG Nenačrtovani vaše aktivnosti zajemajo tudi, znanstva z vplivnimi oseb; Celo dejavnosti, pri kate. gnejo prelivati v redno dej obdobij, vsaj ne do 22., ml
ivanja bodo pogostejša, če :. Niso izključena nova polnih poslovnih področij, živali le za hobi, se ute-i to ne bo eno najlepših itni boste za nežnost.
bra spet vrnil v vodno zn boste deležni. Ugodno ledinah se boste ozirali se bo zgodil sončni mrk. nem času bolj napeto.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. />.,
Arja \-tts 66, Petrovče, 090 -1-i 33, 090 6 t 35
♦ VODNAR Prva polovica novembra bo v delovnem smislu precej ugodna. To bo najtehtnejši razlog, da boste vedri, ustvarjalni in v vsakem trenutku razpoifizSfikza pogovor. Po 15., ko bo Merkur že v Škorpijonu, po&tnte mapzor nad komunikacijo s poslovnimi partnerji. Okrog EmTwdo Luna tvorila prvi krajec v vašem sončnem znffléfyu,'wt>hko dogovorite o čem sila donosnem. Na čustvenem področju se vzdržite kakšnega neprijetnega komentarja.
RIBI Po svoje bo november vaš mesec. Zavetnik trgovine, ki bo začel 6. ubirati retrogradn*tpotSe bo natanko sredi novem-
I
izjemne podpore Sonca avnosti, tudi po novih bdite pazljivi okrog 13., ko zensko vzdušje bo v omenje-
Pisma bralcev
Protestno pismo Zveze veteranov vojne za Slovenijo
Počilo je! Nezadovoljstvo našega članstva se je začelo čutiti na vsakem koraku. Ljudje, ki so se v letih 1990 (neoddaja orožja) in 1991 (vojna) odločili za svojo domovino Slovenijo, so danes razočarani. Vsi smo razočarani, pravijo člani predsedstva. Kaj narediti, da Slovenija ne bi tonila in se potopila? »Za Slovenijo gre!« je poziv, ki ga sporočajo pripadniki dolenjskih teritorialcev.
Menimo, da gre za klic, ki ga bodo morali slišati in upoštevati tisti, ki nas vodijo, ki krmarijo našo Slovenijo. Pred dvaindvajsetimi leti nismo pomišljali, nismo se ustrašili groženj in nato vojne. Bili smo odločno za pot, ki nas bo popeljala v lepši jutri, ko bomo živeli v naši lepi domovini in bili enotni. A danes je tudi ta del naše slovenske zgodovine zbledel.
Preprost človek enostavno ne more verjeti, da se lahko iz enotnosti Slovencev v letih 1990 in 1991 spustimo na nivo, ki je najmanj demokratičen, kaj šele človeški. Govori in piše se o kmečki logiki, recesiji in pripadnosti do svoje domovine.
To je to, da kratijo pravice upokojencem, veteranom vseh vrst. Tega nismo želeli. Proti temu je treba nekaj storiti, a žal se večina ljudi v Sloveniji boji povedati, kaj si misli. Raje potrpijo, češ, saj bo. To je ena največjih napak slovenske demokracije, da vlada strah pred maščevanjem ljudi na oblasti.
Pred dvaindvajsetimi leti smo imeli jasno strategijo, kako naprej, danes pa ne vemo, kaj bo jutri. Torej, kje so izvo-
ljeni strategi, ki so obljubljali pozitivno sporočilo, kam gremo in kaj moramo skupaj storiti, zdaj pa odpirajo ideološke teme?
Tuji dopisniki se nam smejijo; saj vas je komaj za eno naše veliko mesto, pa se ne znate dogovoriti. Pišejo, da politične kulture v Sloveniji sploh ni. Takšne vulgarnosti in cinizma, kot ga imajo slovenski politiki eden do drugega v tujini ni (po kom se zgledujemo?).
Lahko obstajajo tudi nasprotja, toda eden do drugega moramo biti kulturno spoštljivi.
Veterani vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline smo ogorčeni in razočarani nad ljudmi, ki vodijo našo državo, ki kratijo pravice in dostojanstvo vseh tistih, ki so s ponosom in z življenji krojili slovensko zgodovino.
Skrbi nas usoda države, države, ki jo imamo radi, saj je naša domovina, druge nimamo. Za to so se borili naši predniki in tudi mi, ki zdaj tu živimo.
Zvezi veteranov: Stopite skupaj in ne pustite, da tonemo, saj vendar znamo plavati, kar smo že dokazali. Če bo potrebno, se bomo zbrali in naučili tudi tiste, ki tega niso vešči. To naj bo eden od pozivov, naj se ve, da smo veterani pri razvoju naše domovine še vedno prisotni v živo.
ozvvs
Spodnje Savinjske doline
Neizglasovani predlog za priznanje občine
Spoštovani gospod župan Branimir Strojanšek!
Spodaj navedeni člani Občinskega sveta Občine Braslovče z ogorčenjem zavračamo odgovornost, ker omenjeni občinski svet ni potrdil sklepa Komisije za volitve, imenova-
Počastitev dneva spomina na mrtve v Občini Tabor
Predstavniki Občine Tabor bomo dan spomina na mrtve počastili v ponedeljek, 29. oktobra 2012, z obiskom naslednjih obeležij:
1.	groba častnega občana Maksimiljana Lesjaka na pokopališču v Žalcu ob 12.00,
2.	spominske plošče na Domu krajanov Tabor ob 12.30,
3.	spomenika NOB na pokopališču v Taboru ob 12.45,
4.	groba častnega občana Alojza Raka na pokopališču v Taboru ob 12.50,
5.	groba častnega občana Janka Kobaleta na pokopališču v Taboru ob 12.55,
6.	s poklonom vsem pokojnim občanom pri križu na pokopališču ob 13.00,
7.	spomenika padlim partizanom na Lepih Tratah ob 13.20,
8.	spomenika padlim partizanom na Presedlah ob 13.50,
9.	spomenika padlim sinovom pri domačiji Matko ob 14.30.
Na obeležjih in grobovih se bo spominu pokojnih poklonil župan.
Uredništvo obvešča, da je največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.
Uredništvo
nja in administrativne zadeve za podelitev priznanja Rudiju Sedovšku.
Do zdaj se še ni zgodilo, da bi občinski svet s tako lahkoto in zaničevanjem prezrl predlagatelje in ne bi podelil priznanja občanu, še posebej, če si tako priznanje nedvomno najbolj zasluži. Sprašujemo se, ali ne gre v tem primeru za nizkotno politično igro?!
Rudi Sedovšek ni nikdar postavljal v ospredje svoje politične opredelitve, zanj je bila vedno na prvem mestu dobrobit lokalne skupnosti. Velja za priljubljenega in predanega sodelavca v vseh okoljih, saj je vključen v delo vseh najuspešnejših in spoštovanih društev in združenj v Občini Braslovče. O njegovi priljubljenosti govori tudi podatek, da je bil zmeraj, ko je kandidiral, to je bilo trikrat, v občinski svet neposredno izvoljen z veliko podporo volivcev.
V zadnjem odstavku obrazložitve za priznanje smo zapisali: »Njegova dejanja so in morajo ostati svetel zgled mladim v Občini Braslovče, da v življenju lahko uspeš samo, če si pripravljen veliko delati, se učiti in sodelovati z ljudmi.« Za tem stojimo in v to verjamemo. In kakšno sporočilo je bilo občanom, še posebej mladim, poslano s tem neprimernim dejanjem? Globoko prizadeti Vam sporočamo, da se v znak protesta letošnje slavnostne seje ne nameravamo udeležiti.
Svetniki Občine Braslovče Marko Balant, Filip
Beloglave, Drago Turnšek in Rudi Žohar
Ob braslovškem
občinskem
prazniku
Septembra 2012 je Občina Braslovče z vrsto prireditev praznovala svoj občinski praznik.
Osrednja prireditev ob tem praznovanju je nedvomno bila »Slavnostna seja občinskega sveta Občine Braslovče« v Kulturnem domu Letuš. Na prireditev smo bili poleg občinskih nagrajencev, častnih občanov in predstavnikov sosednjih občin vabljeni tudi predstavniki društev, ki delujejo na območju Občine Braslovče. S svojo udeležbo je prireditev
počastila večina županov ali podžupanov sosednjih občin, načelnica Upravne enote Žalec in predvsem veliko predstavnikov društev z območja Občine Braslovče. Zelo kakovosten in zanimiv kulturni program so pripravili člani Kulturnega društva Letuš in za popestritev še gostje iz sosednje Občine Šmartno ob Paki. Tudi braslovški župan je uspehe v obdobju med lanskim in letošnjim praznovanjem zanimivo prikazal.
Vse je bilo zelo lepo, a je imelo veliko »lepotno« napako. Prireditev je imela naslov »Slavnostna seja občinskega sveta Občine Braslovče«. Tako vsaj je pisalo na vabilih. Za svetnike občinskega sveta so bili v dvorani rezervirani sedeži v ospredju, ostali udeleženci pa smo si lahko izbrali sedeže v ozadju. Že v času, ko smo se zbirali, smo opazili, da so sedeži v ospredju v glavnem prazni. Vzeli smo si tudi čas, da smo prešteli število svetnikov občinskega sveta Občine Braslovče. Od petnajstih članov braslovškega občinskega sveta, jih je bilo na slavnostni seji prisotnih le sedem. To pomeni, da občinski svet v tem primeru rii bil sklepčen. Prireditev se je celo začela z manjšo zamudo, ker so organizatorji očitno čakali, da bo še kateri od svetnikov izvolil priti na svojo in našo občinsko prireditev.
Kaj naj rečemo na tak odnos občinskih svetnikov? Mogoče le: »Sramota!«. Ne bom ugotavljal, ali se je kdo opravičil. Lahko je celo imel kdo službo, ker je bila priredite na delovni dan. Dejstvo pa je, da se večina svetnikov občinske slovesnosti ni udeležila. S tem dejanjem je bil pokazan skrajno podcenjevalni odnos tako do organizatorjev slovesnosti, ki so se ponovno zelo potrudili. Prav tako je bil pokazan podcenjevalni odnos do vseh ostalih, ki smo se slovesnosti udeležili. Samo mislimo si lahko, kaj so o tem dejanju mislili načelnica upravne enote in župani naših sosedov.
Enkrat letno je javna prireditev, ki naj bi bila najbolj slovesna prireditev v občini, vrh praznovanja praznika občine. Ob takem odnosu to nikakor ni.
Franci Kralj, Rakovlje 19, Braslovče
ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB ŽALEC Savinjske čete 4, Žalec Komemoracije ob spomenikih NOB		
ANDRAŽ	četrtek, 1.11.2012, ob 9.00	pri spomeniku NOB v Andražu
BRASLOVČE	petek, 26. 10. 2012, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Letušu
	petek, 26.10. 2012, ob 11.00	pri OŠ Braslovče
GALICIJA	petek, 26. 10. 2012, ob 11.00	pri POŠ Trje
GOMILSKO	četrtek, 1. 11. 2012, ob 8.45	pri POŠ Gomilsko
GOTOVLJE	petek, 26. 10. 2012, ob 10.00	pri spomeniku NOB v Gotovljah
GRIŽE	četrtek, 1.11.2012, ob 14.00	pri spomeniku NOB v Migojnicah
LIBOJE	petek, 26. 10. 2012, ob 16.00	pri POŠ Liboje
PETROVČE	petek, 26.10. 2012, ob 12.30	pri OŠ Petrovče
POLZELA	petek, 26. 10. 2012, ob 11.30	pri spomeniku NOB na Polzeli
PONIKVA	nedelja, 28.10.2012, ob 10.00	pri spomeniku NOB na Ponikvi
PREBOLD	petek, 26.10. 2012, ob 17.00	pri spomeniku NOB v Preboldu
ŠEMPETER	petek, 26.10. 2012, ob 8.00	pri OŠ Šempeter
TABOR	petek, 26.10. 2012, ob 11.00	pri spominski plošči OŠ Tabor
VRANSKO	sreda, 31. 10. 2012, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Gorici
VRBJE	petek, 26. 10. 2012, ob 17.00	pri spomeniku NOB v Vrbju
ŽALEC	petek, 26.10.2012, ob 11.00	pri spomeniku NOB na Šlandrovem trgu v Žalcu
. il é


Tehnična ustvarjalnost je združila različne generacije
Konec prejšnjega meseca so na OŠ Petrovče pripravili tehniški dan, ki je bil ne eni strani namenjen medgeneracijskemu druženju, na drugi pa raziskovanju Grčije. V sredo, 3. oktobra, pa so v okviru tedna otroka v Domu II. slovenskega tabora Žalec uprizorili premiero muzikala Mamma mia, v katerem je prav tako zaslediti medgeneracijsko sožitje, ki mu je v letošnjem letu dana še posebna pozornost.
Kot je povedala koordinatorica dogajanja Marjana Lešnik, so v okviru tehniškega dne učitelji in otroci medse povabili babice in dedke, starše, nekdanje učiteljice, sosede, krajane in z njimi skupaj ustvarjali, obujali
spomine, se igrali... Organizirali so kar dvanajst delavnic, v katerih so ustvarjali vse od ročnih spretnosti (šivali prtičke, izdelovali aranžmaje z rezljanjem iz sadja in zelenjave ...) do brskanja po spletu, na katerem so iskali podatke o Grčiji, kjer se odvija zgodba tega muzikala.
Tokratni muzikal izhaja iz osnovnega projekta pri poučevanju tujega jezika, v okviru katerega deluje skupina, ki pripravi vsako drugo leto predstavo v angleščini. Letos je to muzikal Mamma mia, v katerem nastopa kar 22 devetošolcev, njihova mentorica pa je učiteljica Veronika Tavčer. Predstava poteka v angleškem jeziku in je prirejena po istoimenskem filmu. Učen-
ci so sami poskrbeli za masko, kostume in pevsko podlago, ob pomoči učiteljic pa tudi za ton in luč. Muzikal so pripravljali eno leto. Premierno uprizoritev si je ogledalo veliko ljudi, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano in uživali v vrtincu zabavnih zmešnjav in poplavi romantičnih čustev. Prepustili so se plesnemu in pevskemu dogajanju na odru ter si bili na koncu enotni, da se je splačalo biti soudeležen pri tej predstavitvi. Prireditev je bila tudi v znamenju humanitarnosti, saj so namesto vstopnine zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad, sredstva pa so namenjena učencem iz socialno šibkejših družin.	D. Naraglav
Mamma mia navdušila osnovnošolce in tudi starše, tako, da lahko pričakujemo še kakšno ponovitev.
Dan vrednot
V petek, 12. 10. 2012, smo imeli na Osnovni šoli Prebold ekodan z naslovom DAN VREDNOT.
Najprej smo si učenci in učitelji ogledali film »INTQUCHA-BLES« in potem razpravljali o vrednotah. Nato nas je prese-
Paraolimpijec Darko Durič v pogovoru z učena
netil poseben gost, plavalec, ki se je udeležil paraolimpijskih iger v Londonu, Darko Durič. Z njim smo se pogovarjali in mu zastavili nekaj vprašanj. Tako kot novinarji so ga lahko tudi učenci s tribune kaj vprašali. Darko se nam zdi super in močan fant, ki dosega super rezultate v plavanju. Odgovoril nam je na veliko vprašanj, na primer, kako je preživel otroštvo, kako vozi svoj avto, s kakšnimi konjički se ukvarja in podobno. Ko smo se od Darka poslovili, smo se zbrali na igrišču in uživali na kostanjevem pikniku. NJAM!
Novinarski krožek OŠ Prebold
V Tednu otroka so na OŠ Braslovče pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so v šolski knjižnici pod mentorskim vodstvom Bernarde Predovnik in Irene Kumer pripravili razstavo raziskovalnih nalog z naslovom Šolske knjižnice - vez med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo.
Po kratkem kulturnem programu je zbranim spregovorila ravnateljica Andreja Zupan in poudarila pomen raziskovalnega dela. Raziskovanje se je začelo že daljnega leta 1990 in traja še danes, saj so raziskovalci neznanega danes učenci šole, ki vedoželjno, z načrtnim delom in opazovanjem zbirajo podatke, ugotavljajo dejstva, jih zapisujejo in se ob tem učijo uporabljati vire, raziskovalne metode, tehnike in pripomočke. Raziskovalna vnema se izraža na različnih področjih: na področju kulturne dediščine, zgodovine, družboslovja, tehnike, okoljske vzgoje, računalništva, kemije, astronomije, fizike in še kje. Učenci
Predstavitev naloge Braslovško jezero... pravljična pot (učenci od leve proti desni: Maj Marovt, Ajda Rak, Gašper Perc, Katja Sorčan, Aljaž Juhart in Nika Sram)
terim so se mladi raziskovalci
so predstavili delček raziskovalnega dela v preteklem šolskem letu, in sicer utrinek iz projektne naloge Braslovško jezero ... pravljična pot, ki je bila predstavljena na področnem srečanju Turizmu pomaga lastna glava in za katero so avtorji te naloge prejeli srebrno priznanje. Prav tako sta učenki predstavili raziskovalno nalogo Plačilna sredstva v Občini Braslovče skozi čas s 23. srečanja mladih zgodovinarjev v Braslovčah, kjer sta prejeli zlato priznanje. Na razstavi, ki bo odprta še ves oktober, je predstavljeno bogato raziskovalno delo, s ka-
predstavljali po vsej Sloveniji in ponesli s seboj tudi ime šole, kraja in ne nazadnje tudi občine. Vrednote, zapisane v raziskovalnih nalogah, bodo ohranjene prihodnjim generacijam, ki bodo v nalogah našle marsikakšno dragoceno sporočilo preteklih dni. Ob tej priložnosti so starši, gostje in mentorji prejeli Zbornik povzetkov raziskovalnih nalog od 1990 do 2012. Ob ogledu razstave pa so starši in gostje izrazili zadovoljstvo in upanje, da bo raziskovalno delo uspešno in v veselje mladim tudi v prihodnje.	T. T.
Ko šola diha drugače
Od 1. do 5. oktobra je OŠ Polzela dihala nekoliko drugače kot običajno. Teden otroka je tistih pet dni, ki jih učenci vsako leto težko pričakujemo. Pestrosti in raznolikosti zagotovo ne manjka. V tokratnem tednu otroka, ki je v tem šolskem letu potekal pod naslovom Radosti in stiske odraščanja, smo veliko časa namenili naravi. Odvijali so se številni naravoslovni dnevi, ki smo jih učenci preživeli na različnih koncih. Četrtošolci so spoznavali ra-, stlinsko kraljestvo, petošolci so gobarili, učenci od 6. razreda dalje pa smo spoznavali zanimive in posebne rastline s cvetovi in brez cvetov, razmnoževanje rastlin ter sonaravni vrt in invazivne rastline. Znanje, ki smo ga pridobivali na nekoliko drugačen način, smo »okronali« s slavnostnim odprtjem EKOVRTA. Že v soboto, 29. 9., smo se podali na pohod po poteh Občine Polzela, sredi tedna smo se potepali po raznih koncih Slovenije (imeli smo že tradicionalne ekskurzije), proti koncu tedna pa smo
Na sončku je bilo po napornem dnevu prijetno posedeti.
naše moči preizkušali še na krosu. Učilnice smo torej zamenjali za naravo. Da nam je vreme služilo kot naročeno, ni naključje. Na OŠ Polzela smo namreč zelooooooo pridni učenci (no, včasih znamo pokazati tudi kakšen drug obraz), zato je bila naša prošnja glede vremena uslišana.
Teden otroka smo zaključili s celostnim kulturnim dnevom Šola bere. Obiskali so nas gostje Jurka Burka (igralka Irena Varga), pisateljica Jasna Markuš, ilustrator Simon Sando in urednica Milena Pivec. Če smo prejšnje dneve preživljali zunaj,
smo ta dan preživeli v šoli. Toda, kako smo ga preživeli?! Obisk čarovnice, druženje in branje starejših učencev mlajšim, tekmovanje v pisanju zgodb ... Bilo je zares nepozabno.
Vse je bilo krasno, tudi malica. Jedilnik smo namreč lahko na oddelčni skupnosti skupaj z gospo ravnateljico Valerijo Pukl sestavili sami. Ampak nekaj vendarle obžalujemo ... Teden otroka se je vse prehitro končal, na novega pa bo ponovno potrebno čakati eno leto.
Mladi novinarji in dopisniki OŠ Polzela z mentorico
Radosti in stiske odraščanja
Letos smo v okviru Tedna otroka v oddelku Vrtca Šempeter v OŠ Šempeter razmišljali in izvajali dejavnosti na temo radosti in stiske odraščanja.
V sklopu dejavnosti smo medse povabili gospo Loi Brinovec, ki je otrokom na razumljiv način predstavila
življenje otrok v Vietnamu. Preko zabavne igre pa so spoznali način prehranjevanja s paličicami.
Ob igranju dveh novih družabnih iger so se seznanili z navadami in običaji otrok po svetu. Strokovni delavki sva preko otroških iger in pravljic otrokom po-
magali pri premagovanju določenih vrst strahov: pred zastrupljeno hrano, temo v otroški sobi, smrti bližnjega ... Vsak otrok, s katerim sva opravili intervju, je lahko ubesedil različna čustvena stanja.
Irena Lesjak in Mateja Ločičnik, Vrtec Šempeter
Tehniški dan in muzikal Mamma mia
Šolska knjižnica povezuje
Pesnica in zapisovalka življenja
Ljubezen, veselje in resno delo
Milka Povše
Članice Rdečega križa Trnava so sončno oktobrsko jutro s šopkom cvetja na njenem domu v Orli vasi obiskale Milko Povše, pesnico in zapisoval-ko življenja. Vedno skromna in tiha gospa je dopolnila 90 let.
Marsikdo jo pozna po njenih zapisih iz življenja domačinov, še posebej njene družine, in po njenih pesmih.
Rojena je bila v Šentrupertu, po poroki pa je z družino živela v Orli vasi. V družini je bilo devet otrok, poleg Milke še štiri sestre in štirje bratje. Med okupacijo so skoraj vso družino odpeljali v zbirni center v Celje, od tam pa v Auschwitz, kamor so jo odpeljali 30. julija 1942 in od koder seje 30. julija 1945 domov vrnila sama, edina preživela od njenih domačih. Na kmetiji v Šentrupertu jo je čakal brat. Pisati je začela v poznejših letih, prej ni bilo časa. A kar je zapisala, je že dolgo zorelo v njej.
Vse pesmi, zgodbe, spomine in razmišljanja je zapisala sama in jih zvezala v številne snopiče. Še vedno kakšno napiše. Njeni zapisi imajo tudi domoznansko vrednost, saj je zapisala običaje, navade in dogodke nekega življenja. Članice Rdečega križa so jo to jutro presenetile s svojim obiskom, a ne za dolgo. Ko so sedle z njo h klepetu, je postala vedra in duhovita kot že dolgo ne. Milka sicer živi v svoji hiški, a ne povsem sama. V soseščini živijo njeni otroci z družinami, ki skrbijo zanjo in jo poslušajo, kadar jim ima kaj povedati. Samo da bo zdravje, pravi. In tega so ji obiskovalke najbolj zaželele.	T. T.
Zlatko Ulaga veteranski Robin Hood
Zlatko med svojimi medaljami in pokali
Zlatko Ulaga, danes 67-le-tnik, se je z lokostrelstvom začel ukvarjati leta 2000. Za ta šport ga je navdušil sosed Miran Cestnik, uspešen lokostrelec in član LK Žalec, kamor se je včlanil tudi Zlatko.
V njegovih vitrinah je več kot 200 medalj ter več pokalov in plaket, ki jih je prejel za osvojitve državnih rekordov in druge posebne dosežke, kot je tudi strelja-
ter z indijanskim ali dolgim lokom v rokah
nje z doseženo najdaljšo razdaljo med veterani, puščica mu je namreč poletela kar 475 m daleč.
Zlatko že od vsega začetka tekmuje v veteranski kategoriji. Do leta 2007 je tekmoval z olimpijskim lokom in dosegel več državnih in tudi pet evropskih rekordov. Zaradi težav z zdravjem je leta 2007 spremenil slog in začel streljati s tako imenovanim dolgim ali indijanskim lokom z
NOVO! AKTUALNO!
GORILNIKI NA PELETNO BIOMASO
• enostaven priklop na obstoječe kotle (drva, olje, drva/olje)
• elektronski krmilni sistem • transporter za pelete
MONTAŽA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter T: 03 570 20 70, M: 041 709 186, E: danilo.pikl@triera.net
lesenimi puščicami in brez merilne naprave. Prilagajanje na novi slog je zahtevalo svoj čas. Lani pa je na državnem prvenstvu v Žalcu FITA 900 krogov osvojil 1. mesto in postal absolutni prvak med člani in veterani. Dosegel je tudi nov državni rekord, ki je boljši tudi od članskega državnega rekorda. Letos je na državnem prvenstvu FITA 900 krogov v Žalcu ponovil lanski uspeh, kot pravi v šali, na željo predsednika kluba Leona Uratnika. Sicer pa tokratni uspeh ni in ne bo osamljen, saj je v kategoriji 3D-ve-terani v skupnem seštevku tudi letošnji veteranski prvak.
Kot pravi, mu je lokostrelstvo polepšalo in popestrilo življenje. Dodaja pa še, da je to šport, s katerim se lahko ukvarjamo ne glede na starost, zato ga priporoča prav vsem.	D. N.
©llmO%
Prodaja novih in rabljenih vozil z garancijo Za vsa vozila uredimo ugodni kredit in leasing Možnost menjave staro za novo in staro za staro Gotovinski odkup vozil Izposoja osebnih vozil in kombijev
Olimobile d.o.o., Cesta na Vrbje 7,3310 Žalec 041 776 776 www.olimobile.com
Nad filatelijo - zbirateljsko dejavnostjo, ki zahteva tudi veliko znanja, resnega dela, natančnosti in potrpežljivosti, se je marsikdo navdušil že v rani mladosti in ji ostaja zvest vse življenje. Eden izmed njih je tudi Anton Četina - Toni iz Gotovelj, ki že desetletje vodi tudi filatelistični krožek na I. osnovni šoli Žalec.
Pred kratkim smo ga obiskali v šoli, kjer je bil skupaj s svojimi mladimi filatelisti in skupaj z njimi snoval nove filatelistične zgodbe. Njihove dosedanje zgodbe govorijo na primer o Ribniku Vrbje, o učni poti okoli Jame Pekel, o počitnicah na morju, živalih, prometu ... Za takšno filatelistično zgodbo je potrebno imeti idejo, ki je osnova za dobro predstavitev želene zgodbe. Na vsakem listu - zgodbi mora biti poleg znamke bodisi zbirateljski ali filatelistični komentar.
Kot je povedal Anton Četina, otroci v krožku usvajajo filatelistično znanje. Začenjajo z osnovami, kako se zbirajo, lepijo in hranijo znamke, nadaljujejo pa s sestavljanjem filatelističnih zgodb, ki so bodisi eno- ali večlistne, v slovenskem ali angleškem jeziku. Slednje so predvsem zgodbe, ki jih pošljejo na kakšno filatelistično razstavo v tujino.
»Razstavljamo doma, po Sloveniji in tudi v tujini, na Madžarskem, v Nemčiji, na Nizozemskem, Portugalskem in Hrvaškem. Prav na Hrvaškem smo dosegli naš zadnji pomembnejši uspeh, osvojili smo namreč zlato in bronasto medaljo,« nam je ponosno povedal Anton Četina.
»Znamke sem začel zbirati pri šestnajstih letih, potem pa se je ustavilo zaradi služenja vojaškega roka, družine in otrok. Sorazmerno hitro sem šel v pokoj in takrat sem se ponovno srečal z žalskimi filatelisti, ki so me že kot otroka navdušili nad zbiranjem
Anton Četina - Toni z nekaterimi krožkarji in zadnji priznanji.
in me potem prepričali, da se ponovno vključim v društvo.
V njem delujem zdaj že mnogo let. Naš predsednik je Veni Ferant, ki veliko pomaga tako meni kot našim otrokom pri zbiranju materiala in omogoči marsikatero zadevo, ki je verjetno drugače ne bi bilo mogoče speljati. Sicer pa na področju filatelije dela nikoli ne zmanjka. Je pa res, da se vsakodnevno s tem ne morem ukvarjati, saj je potrebno opravljati tudi druga dela, se pa včasih, ko me prime, odrečem tudi spancu in delam pozno v noč. Ustvarjam, zbiram, zlagam tako zase kot za otroke. Zase predvsem zbiram material, ki je povezan z našo domovino, poleg tega pa precej zbirateljskega časa posvečam tudi materialom, ki se nanašajo na Švico, Avstrijo in Nemčijo,« nam je zaupal naš sogovornik in se za hip posvetil otrokom, ki so pregledovali znamke in svoje filatelistične zgodbe.
Kot pravi Anton, je vesel, da lahko svoje znanje in izkušnje prenaša na otroke in se z njimi veseli doseženih zgodb in uspehov. Najprej so se sestajali dvakrat tedensko, v krožku je sodelovalo okrog trideset učencev, kar pa se ni najbolje obneslo, saj je bilo ob takšnem številu precej težko delati. Zdaj se srečujejo enkrat tedensko, v krožek pa je vključenih od sedem do deset otrok.
»Prav zdaj delamo zbirko o mačkah, dobili pa smo tudi
, ki imajo v rokah filatelistične zgodbe
novo zadolžitev, in sicer zbrati vse znamenitosti Žalca. V desetih letih smo izdali tudi dvajset dotiskov na pisemske ovojnice. Motivi so delo krožkarjev. Z njimi bomo nadaljevali tudi v prihodnje in s tem dokazovali in bogatili svoje delo in zbirateljsko poslanstvo.« Ob tej priložnosti bi se Anton Četina rad zahvalil vsem, ki omogočajo delovanje krožka, in sicer šoli, ravnateljici, šolskemu zboru, predsedniku društva, Občini Žalec, Slovenski filatelistični zvezi, Pošti Slovenije in mnogim posameznikom, od katerih prejemamo filatelistični material. In kaj o krožku in delu v njem menita učenca Filip Ugovšek in Mateja Jelič? »Za zbiranje znamk me je navdušil dedek, ki mi je podaril znamke vseh vrst iz različnih držav. Ko sem ugotovil, da deluje na šoli filatelistični krožek, sem se z veseljem vključil vanj. Zdaj ga obiskujem že eno leto. Osredotočil sem se na zbiranje materiala o prometu in prevoznih sredstvih,« nam je zaupal Filip, Mateja pa je dejala: »Moj oče je začel zbirati znamke že v otroštvu in je potem, ko sem videla njegovo zbirko, tudi mene pritegnilo. Krožek obiskujem že štiri leta in mi gre zelo dobro. Osredotočila sem se na zbiranje materiala o mačkah in glasbi.« Oba dodajata, da je filatelija zanimiva in bosta z veseljem tudi v prihodnje sodelovala v krožku in ustvarjala filatelistične zgodbe. D. N.
Priznanja mentorjem krožkov
Filatelistična zveza Slovenije je svojim zaslužnim članom letos podelila priznanja. Med 14 filatelističnimi aktivisti so tri bronasta priznanja Lovrenca Koširja prejeli tudi člani Filatelističnega društva Žalec.
Vsi trije so priznanje prejeli za dolgoletno aktivno delo v društvu, predvsem tudi zato, ker so znali svoje bogate izkušnje odlično prenesti med mlade. Kot mentorji so oživili mladinske krožke na osnovnih šolah, in sicer Cirila Haler v Grižah in Petrovčah, Marjan Plavčak v Preboldu in Toni Četina v Žalcu. Krožek na žalski osnovni šoli praznuje letos 10-letnico uspešnega dela. Mladi filatelisti dosegajo s pomočjo odličnih
mentorjev zavidljive dosežke in sodijo med najboljše v širši na področju razstavnih zbirk regiji in državi.	T. T.
Toni Četina, Cirila Haler in Marjan Plavčak po prejemu filatelističnih priznanj
PI^Z N3 E N31 G R IZ NIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
/
SAVINJSKE ZGODBE
oktober 2012
25
Slamnata streha tudi v 21. stoletju
»Drevi pridite k nam na ličkanje«
Med pokrivanjem strehe
Poslopje ali farovško zidanico pod Kunigundo pri Martinu Razgoršku, po domače pri Lepačevem Tinu, so v teh dneh prekrili z novo streho iz slame. Najvišje ležeča kmetija v celjski občini je edina, ki se ponaša z naravnim materialom pokritim objektom, in sicer s slamo.
V soboto, 6. oktobra, so organizatorji pripravili tudi posebno prireditev, na kateri so prikazali, kako lahko tudi še v 21. stoletju pokrijemo hišo z naravnim materialom. Seveda pa tega ne bi bilo mogoče brez trdega dela, žuljavih rok in velike želje po tistem prvobitnem, domačem, kar izkazuje gospodar Tina z veliko podporo svojih petih otrok.
Pri zidanici seje ta dan zbralo veliko ljubiteljev ohranjanja naravne dediščine, sosedov, krajanov iz Šmartnega v Rožni dolini, Galicije, Zavrha in drugih
zaselkov pod vsem znano planinsko postojanko Kunigundo, od koder je čudovit razgled na Spodnje Savinjsko dolino, celjsko kotlino in bližnje vrhove.
Kot so povedali na predstavitvi, lahko s pokrivanjem strehe začnejo, ko imamo zadostno število leskovih palic. Seveda pa moramo prej poskrbeti za primerno slamo, kar se začne z zasaditvijo žita višje rasti, nadaljuje pa z žetvijo, mlatenjem slame, ko ločimo zrno od slame, čiščenjem slame ter vezanjem očiščene in kakovostne slame v tako imenovane skope s premerom od 40 do 50 cm in so osnovna enota za slamnato streho.
Vsak slamokrovec ima svojega pomagača, ki mu podaja škope in mu pomaga pri vezavi. To delo je precej zamudno in človek mora biti zelo vztrajen.
Na začetku slamokrovec položi snop žita na late in na že prej pripravljene leskove palice, nato ga previdno poravna, počeše s posebnimi grabljicami in poveže z žico ter s tem tudi pritrdi.
Nekaj posebnega je bilo tudi pletenje obrobno okrasne kite. Mojster je imel pri tem lepo število pomagačev. Eden mu je držal žico, s katero je pritrdil slamo na ostrešje, predstavnice ženskega spola pa so morale držati vsaka svoj del mokre slame, ki jo je mojster spretno pletel v kito.
Tudi tokrat je bilo pri Razgorškovih zelo veselo. K takemu razpoloženju so svoj delež prispevali tudi predstavniki krajevnih skupnosti iz'Šmartnega v Rožni dolini in Galicije, in sicer Jože Kruleč, Peter Vipave, Irena Rotar, Anica Grobelnik in Andreja Anderluh.	D. N.
»Zlati« osmošolci
Skupinski posnetek »zlatih« osmošolcev
Osmošolci letnika 1961/ 62, ki so osnovno šolo obiskovali na Polzeli, so se prejšnji četrtek zbrali ob 50-le-tnici zaključka osnovnega šolanja.
Osemnajst nekdanjih sošolcev se je dobilo pri Gradu Komenda. Sledil je ogled gradu pod vodstvom strokovne sodelavke ZKTŠ Občine Polzela Lidije Praprotnik. Druženje so nadaljevali v bližnjem gostišču, kjer so se ob obilici dobre volje in
obujanju spominov zadržali obljubili, da se čez pet let po-do poznih večernih ur, in si novno srečajo.	T. T.
S tem kuponom vem v Lenotnem studiu temmis (V šparu mtspt-tttlFitttes cetttm) pHžttamo 4P °/b Btmust na nege obtaža s profesionalno kozmetiko ette beile,
Privasele svoji koži le najboljše,
ti retei-vdciju terminov pokličite 041 83l 384 Celjska c, 8,3310 Žalec.
Utrinek z ličkanja na Turistični kmetiji Kotar v Grižah
Jeseni se, še posebej na podeželju, veselimo ob spravljanju jesenskih dobrot. Prav s tem opravilom je povezanih veliko lepih kmečkih običajev, ki so nekoč po vaseh lepšali in krajšali jesenske večere.
Pred leti je bilo ličkanje koruze eno naj zabavnejših opravil. Najprej so na njivah koruzo ročno potrgali, jo pripeljali na domače dvorišče, spravili
v skedenj in ob večerih skupaj ličkali. Gospodarji so po vasi razglasili: »Drevi pridite k nam na ličkanje.« In na večer se je zbralo staro in mlado, ličkali so koruzo, peli in se veselili pa tudi kakšno ušpičili.
Društvo podeželskih žena Občine Žalec si prizadeva oživiti stare ljudske običaje in navade, zato so se zadnji septembrski petek zbrali na Turistični
kmetiji Kotar v Grižah, kjer so ličkali koruzo. Ob zvokih harmonike in sproščenem vzdušju jim je šlo delo zelo dobro od rok. Pri delu in prijetnem druženju so jih pozdravili gostje, med njimi tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Za kulinarična razvajanja pa so poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Žalec in Turistična kmetija Kotar. T. Tavčar
102 leti 'Rojšekove' mame
Čeprav se življenjska doba po raznih statistikah podaljšuje, pa je tistih, ki dočakajo 100 in več let, zelo malo. Redki med njimi so tudi še vedno bistrega duha, hodijo in celo kaj postorijo. Med njimi je Polzelanka Marija Andrejc, po domače Rojšekova mama, naj-starejša Spodnjesavinjčanka. Prejšnji četrtek, 27. septembra, je praznovala 102. rojstni dan.
Ob tej priložnosti so jo obiskali župan Občine Polzela Jože Kužnik, predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak, predsednica Krajevnega odbora Rdečega križa Olga Hočevar in v imenu župnijske Karitas Polzela Marta Matko. Za veselo razpoloženje je poskrbel Kvintet Lastovka, v katerem od vsega začetka, to je 30 let, prepeva tudi slavljenkin sin Lojze.
Živahna ženica je bila obiska zelo vesela. Presenetila jo je pozornost, saj je po naravi skromna. Na svojem domu živi skupaj s sinom Lojzetom in snaho Evo. Čeprav jo je življenje pogo-
Župan Jože Kužnik in Marija Andrejc sta za 102. rojstni dan nazdravila že z moštvom, ki ga je sin Lojze pridelal v domačem vinogradu.
Sedežne garniture, mize, stoli www.sedezne.si // tel.s 041 638 389
____________Sašo Hribernik s.p., PE Pohištvo HIS Petrovče
sto preizkušalo, je ostala vedra in prijazna do vseh ljudi. Otroška leta je preživela v Ravnah pri Šoštanju. Pri 17 letih je izgubila mamo in v veliki družini je morala prevzeti njeno mesto. Kljub obilici dela jo je njen oče poslal v gospodinjsko šolo, kar ji je bilo pozneje v veliko pomoč. S 27 leti je prišla na Polzelo, deset let pozneje pa se je poročila na 'Roj-šekovo' kmetijo. Rodila je štiri otroke, prvi je kmalu po rojstvu umrl, nato pa so se rodili Ivan,
Lojze in Majda. Ima štiri vnuke in pravnuke.
Ob svojem stodrugem rojstnem dnevu nima posebnih želja. Želi si le, da bi bili njeni zdravi, srečni in zadovoljni in da ne bi obležala. Njen življenjski moto je: Rad delaj in bodi dobre volje! Ko pa jo vprašajo po receptu za dolgo življenje, se pošali, da je Bog nanjo najbrž pozabil, sicer bi jo že vzel k sebi. Ko jo je življenje preizkušalo, pa je oporo našla v veri. T. Tavčar
Proslava in srečanje na Čreti
Zaradi plinovoda do novih odkritij
Tit Turnšek med govorom
Prvo oktobrsko soboto je bila na Čreti tradicionalna proslava v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov, borcev
I.	štajerskega bataljona, ki mu je poveljeval legendarni partizanski poveljnik Franc Rozman Stane, z okupatorjevo vojsko na Štajerskem 26. oktobra 1941. V lepem in toplem oktobrskem dopoldnevu se je proslave udeležilo okrog tisoč ljudi, ki so s tem izrazili podporo tradiciji ohranjanja spomina na dogodke v času II. svetovne vojne.
Slavnostni govornik je bil
Medobčinska splošna knjižnica Žalec je letos prvič pristopila k tradicionalnemu projektu Dnevi evropske kulturne dediščine (DEKD), katerega nosilec je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zadnjo septembrsko soboto je pripravila pohod po poti ozkotirne železnice Žalec-Zabukovica.
Po pozdravu direktorice knjižnice Jolande Železnik je maloštevilne pohodnike po poti ozkotirne proge vodila Karmen Jezernik, vodja domoznanskega oddelka v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Pri mostu čez Savinjo, ki je v času obratovanja proge, to je od 1919 do 1964, veljal za tehnično zahtevnejši objekt, se jim je pridružil Anton Cizej. Iz prve
podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Tit Turnšek. V svojem nagovoru je izpostavil, da je takšne dogodke potrebno z veliko spoštovanja do pretekle zgodovine proslaviti s temeljnim sporočilom, da se takšne tragedije ne bi več ponovile. Še posebej v času, ko beležimo vsesplošno svetovno krizo, ki ni prizanesla Slovenji. V nagovoru je še izrazil upanje, da bo Slovenija, če bo stopila skupaj kot v času osamosvojitvene vojne, uspešno premagala težave, v katerih se je
roke so tako izvedeli marsikaj zanimivega, saj je bil Anton Cizej nekdaj strojevodja na tej progi in jo je s svojimi novostmi tudi izboljšal. Jože Hribar pa jim je v Grižah predstavil rudarski muzej
znašla. Izrazil je tudi nestrinjanje s trenutnimi dogajanji pri sprejemanju zakonov z ne dovolj premišljenimi odločitvami. To dogajanje bolj kaže na diktaturo kot na demokracijo. Trenutno je Državni zbor kot izvrševalec volje vlade in ne obratno. Slovenija mora ostati socialna država z uveljavljeno demokracijo, ker bomo le tako izšli iz sedanjih težav v gospodarstvu in družbi.
Proslavo so pripravili Združenje borcev za vrednote NOB Žalec in Mozirje, Društvo izgnancev Slovenije, Območni odbor Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline Žalec in Veteransko policijsko združenje Sever, odbor Žalec. V kulturnem programu so sodelovali Slovenska vojska - častna straža, Kulturno društvo Triglav (četa partizanov) Ajdovščina, Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik ter recitatorka in voditeljica Jožica Ocvirk.	T. T.
in delovanje Etnološkega društva Srečno. Zeliščarica Fanika Burjan je poskrbela za domače okrepčilo. Pot so končali v Zabukovici, kjer stoji vagonček Etnološkega društva Srečno.	T. T.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije oziroma ekipa njegovega Centra za preventivno arheologijo izvaja ob glavni cesti na Bregu pri Polzeli arheološke raziskave. Prejšnji četrtek so na mestu izkopavanja pripravili dan odprtih vrat in predstavili svoja pričakovanja ter prve najdbe.
Ekipa Centra za preventivno arheologijo, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, izvaja zaščitna arheološke izkopavanja samo znotraj delovnega pasu nove trase magistralnega plinovoda Rogaška Slatina-Trojane. Dolžino raziskovanega prostora so določili s predhodnimi terenskimi raziskavami. Trasa novega plinovoda poteka vzporedno z že obstoječim plinovodom in pri Bregu na Polzeli oziroma na meji z Ločico ob Savinji poteka prav tako kot stara trasa vzporedno z zahodno stranico rimskega vojaškega tabora, le da malo bolj zahodno oziroma dlje od tabora. Vojaški tabor je bil postavljen konec šestdesetih let 2. stoletja za potrebe II. italske legije.
Prvi je začel to območje raziskovati konec 19. stoletja kustos takratnega celjskega muzeja E. Riedel, ki je zlasti po najdenih kosih opeke z žigi II. italske legije zaključil, da gre za vojaško postajo. Prve rezultate raziskav je med in tik po I. svetovni vojni dopolnil celjski gimnazijski profesor F. Lorger. Mestoma so bili takrat pstanki arhitekture legijskega tabora še vidni na površini, ponekod pa so jih odkrili več kot meter globoko. Profesor Lorger je določil potek zidov in obseg tabora, ki je bil velik skoraj 24 ha. Odkril je tudi ostanke rim-skodobne podeželske vile v Zgornjih Grušovljah. V 60. In 70. letih prejšnjega stoletja je Zavod za spomeniško varstvo v različnih primerih izgradnje infrastruk-
tur podal strokovna stališča ter določil, da se znotraj varovanega območja tabora lahko sadijo le poljščine, ki zahtevajo plitvo oranje. Leta 1976 je zaradi izgradnje plinovoda izvedel zaščitne raziskave, prav tako v teh dneh potekajo zaščitne raziskave zaradi nove trase plinovoda.
Na osnovi obstoječih podatkov in historičnih kart pričakujejo arheologi v bližini današnje ceste tudi potek rimske ceste oziroma komunikacijo do enega od štirih vhodov v rimski tabor, se pravi z zahodne smeri. Dosedanje raziskave so pokazale, da so v bližini današnje ceste, to je na severnem delu izkopnega polja, ohranjene intaktne plasti z rimskimi najdbami, proti jugu pa se pojavljajo različne plasti proda in mivke, ki so posledica meander Savinje. Najdeni so bili ostanki lončevine pa tudi kovani žeblji za čevlje, njihova pravokotna oblika pa dokazuje, da so pripadali rimskim vojakom.
Maja Bricelj, arheologinja s Centra za preventivno arheologijo pri ZVKDS, je še povedala, da se rimska cesta najverjetneje nahaja pod današnjo cesto in da bi radi našli vsaj njen profil. Plinovod je ne bi poškodoval, saj bo potekal pod cesto, pri čemer bodo podvrtali traso ceste.
Sicer pa je na celotni trasi plinovoda od Rogaške Slatine do
Trojan kar nekaj zanimivih najdišč. Pri Vranskem trasa plinovoda poteka med znanim najdiščem na Ilovici, kjer so žgali opeke za II. italsko legijo, ter Vranskim in predhodna sondiranja so nakazala rimsko poselitev. Pri Gov-čah pa so traso plinovoda zaradi najdb ostankov protestantske cerkve celo prestavili za približno dva metra. »V primeru Govč poteka trasa v neposredni bližini že znanega in zavarovanega arheološkega najdišča. Rezultat sedanjih zaščitnih arheoloških izkopavanj so arhitekturni ostanki protestantske cerkve in na južni strani skeletno grobišče iz tega časa, to je iz čas 15. In 16. stoletja. V širini izkopnega polja smo raziskali vse plasti in najdbe, dokumentirali in izkopali skeletno grobišče, arhitekturne ostaline pa smo pustili ohranjene »in situ«, to pomeni, da smo jih zaščitili s fil-cem in peščenim tamponom ter zasuli z zemljo, traso plina pa je investitor deloma preprojektiral in premaknil za približno 2 metra proti jugu. Takih najdb v Sloveniji ni veliko in to najdišče je vredno na kakršen koli način predstaviti javnosti. To ne pomeni nujno ureditve arheološkega parka. Ker zdaj bolje poznamo lokacijo in obseg, bi lahko že s kakšnimi preprostimi tablami to mesto označili in povedali javnosti kaj več o tem najdišču.« K. R. in T. T.
Doprsni kip Miloša Levstika
Pohod Žalec-Zabukovica
Pohodniki na začetku pohoda v Žalcu
V spomin in opomin mladim
Ob odkritju kipa Milošu Levstiku
Občina Polzela praznuje svoj občinski praznik 2. oktobra v spomin na leto 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih deset Polzelanov. Pri osrednjem spomeniku narodnoosvobodilne vojne v središču Polzele so se na komemoraciji tudi letos zbrali številni člani borčevske organizacije za vrednote NOB in
drugi.
Zbrane je nagovoril polzelski župan Jože Kužnik in poudaril:
»Danes je za Občino Polzela velik dan. Dan, ki je drugačen od drugih. S spoštljivim spominom se spominjamo dogodkov na današnji dan leta 1942, ko so pod nemškimi streli padli polzelski rodoljubi. Spominjamo se jih kot
pokončnih ljudi, ki so ostali trdni v svojem prepričanju. Spominjamo se jih, ker so branili svoja ognjišča, svoje domačije in domovino iz iskrenega domoljubnega prepričanja in vere v boljšo prihodnost. Iz teh in vseh drugih žrtev nasilja je nastal temelj za rojstvo slovenske države, ki se je rodila v času slovenske pomladi, v času plebiscita za samostojno Slovenijo in v času vojne za Slovenijo, je tisti trden temelj, na katerem lahko gradimo našo pot navzgor. Zaradi njih smo stali in obstali, kot je preroško zapisal Trubar...«
Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci polzelske osnovne šole pod mentorstvom Mojce Kralj in Mije Novak, člani borčevske organizacije pa so k spomeniku položili venec in prižgali sveče. Slovesnosti je sledilo družabno srečanje. T. Tavčar
Zadnja prireditev ob dnevih Miloša Levstika v Andražu nad Polzelo je bila odkrije doprsnega kipa učitelja in sadjarja Miloša Levstika. Pred Podružnično osnovno šole Andraž (POŠ) se je zbralo veliko krajanov in tudi drugih, ki so se udeležili omenjene slovesnosti. Zbrane je uvodoma pozdravil polzelski župan Jože Kužnik, o Milošu Levstiku pa je govoril slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl in med drugim dejal:
»V tistih 15 letih življenja, kolikor jih je kot učitelj posvetil Andražu in sploh sončni strani Gore Oljke, tukajšnjih otrok ni naučil le pisati, brati, računati in osnovnih stvari za življenje, temveč je vsem tem krajem odkril nove možnosti gospodarjenja in napredka. To niso bile preproste in enostavne reči, ki bi stekle same od sebe; zahtevale so zelo veliko zagnanosti, stiskanja zob, prepričanosti in znanja. Ni šlo samo za zasajanje dreves; ta drevesa je
bilo treba od nekod pripeljati, treba jih je bilo sortno smiselno odbrati. Za vse to je Miloš Levstik skrbel v teh krajih pa tudi širše, zagnano in predano. Bil je funkcionar v sadjarskem in čebelarskem društvu. Doprsni kip Miloša Levstika, ki ste ga postavili in ga danes odkrivamo, torej ni samo spomenik pomologu, čebelarju in prosvetitelju, temveč tudi možatemu, samozavestnemu Slovencu; z njim pa odkrivamo
spomenik tudi liku slehernega takratnega učitelja pri nas...«
Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci POŠ Andraž in KD Andraž, Glasbene šole Risto Savin, oddelka Polzela, in Andraški oktet. Doprsni kip, delo Lojzeta Pungrašiča, so ob koncu programa odkrili dr. Matjaž Kmecl, župan Jože Kužnik, ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl in predsednik KD Andraž Vili Pižorn.	T. Tavčar
Člani borčevske organizacije so k spomeniku položili venec.
NAGRADNA KRIŽANKA
oktober 2012
27
NITASTA ALI PLOŠČATA TVORBA, KI SE RAZVIJE IZ TROSA
JURČIČEV
ROMAN
DIRKAČ
F1
RÄIKKÖNEN
KRAJŠA
PREKINITEV
VOŽNJE
AMERIŠKI
IGRALEC
(SHARIF)
KEMIJSKI ZNAK ZA TITAN
GLAVNO MESTO ZAHODNE AVSTRALIJE, OB REKI SWAN
AMERIŠKA
IGRALKA
(CHERI)
IZDELOVAL.
J2B____
POLJSKI
KONJENIKI
PREHOD
(KNJIŽ.)
VODNA
ŽIVAL
SLO.
IGRALEC
JANEZ,
RIFLE
ČEŠKA
IGRALKA
NEMŠKI
SMUČAR
(PETER)
VNETJE
NOSNE
SLUZNICE
SLO.
BALETNI
PLESALEC
(STANE)
TELOVADNO ORODJE ZA DVIGOVANJE
RIMSKI
PISATELJ
(62-113)
ANGLEŠKA
PUNK
SKUPINA
R
PLIN BREZ BARVE IN VONJA
FRANCOSKA
TOVARNA
AVTOMO-
BILOV
SLO.
POLITIK
(MIRAN)
O
HČERIN MOŽ V ODNOSU DO NJENIH STARŠEV
PESEM ALI KITICA IZ TREH VRSTIC
T
FRANCOSKI
SLIKAR
AUGUSTE
(1841-1919)
UKRAJINSKO
MESTO
HELENA
IVANČIČ
NEVESTINO PREMOŽENJE V BLAGU
LETALIŠČE PRI PRAGI
GERMANSKE
PISMENKE
KANADSKI
SMUČAR
(READ)
H
NASLOV
INDIJSKIH
ODLIČNIKOV
DIJAK NA REALKI
JAPONSKI
POLITIK
TAKAAKIRA
(1859-1926)
«T
& B.K.
ČUSTVO
BREZIZHO-
DNOSTI
VELIKA,
MUHI
PODOBNA
ŽUŽELKA,
BRENCELJ
RIKO
DEBENJAK
AMERIŠKA MERA ZA MLEKO
ROMUNSKA
PESNICA
(MARIA)
SADEŽ,
PLOD
NEMŠKI
SLIKAR
(ANGELO)
BRITANSKA
LETALSKA
DRUŽBA
UMETNA
SMOLA
DREVORED NA OBEH STRANEH CESTE
JAPONSKO
MESTO
KEMIJSKI ZNAK ZA KISIK
DARKO
ADAMIČ
GESLO
DNINAR V JUŽNI AMERIKI
TOPLOTNA
IZOLACIJA
EP
MADŽAR.
PESNIKA
(ARANYJA)
RANOCELNIK
MUSLIMAN.
ŽENSKO
IME
l.ČRKA
ABECEDE
ČEŠKI „ TENISAČ (IVAN)
UPRAVNA ENOTA V FRANCIJI
VREDNOST
PRI
RAČUNANJU
POVPREČJA
REKA V FRANCIJI
N
VESNA
EKART
SLO. PISATELJICA (JONTES)
PREBIVALEC
PODREPJA
PTIC V ARABSKIH LEGENDAH
PREDDVERJE
ANTIČNIH
SVETIŠČ
MESTO V ITALIJI, ZAHODNO OD ANCONE
I
DEL KRAJA PRI
GROSUPLJEM
POSODA ZA KEMIČNE POIZKUSE
FRANCOSKI
IGRALEC
(BRUNO)
ITA.
MESTO
ANTON
INGOLIČ
VODNI
VRTINEC
(NAR)
TRTNI
HROŠČ
ČEŠKI
ŠAHIST
(RICHARD)
„ SLO. ČASTNIK (RADO)
A
ORGAN
VOHA
SKOTSKI
VRATAR
(TOMMY)
ANTIČNA
GRŠKA
KOLONIJA
NA
POLOTOKU
HALKIDIKI
O
M
£
B
<D
G
£
<L>
S
JS
O
&

cd
>
<L>
Oh
JS
>C/3
‘g
I
H
O
cd
O
cd
Oh
cd
-o
H O P4 Oh • • >u o S o
Ph
ITA.
PLEMIŠKA DRUŽINA V GENOVI
AFRIŠKA
VIRUSNA
MRZLICA
EVROPSKO
LETALO
OTOČJE V SREDOZEMSKEM MORJU
PRIPADNIK
HINDUIZMA
PARADIŽ,
RAJ
PURINSKA
BAZA
LUKA NA PAPUI NOVI GVINEJI
SPANSKI , NOGOMETAŠ FERNANDO
SIRKOVA
KRTAČA
(OKRAJS.)
. ITA. ZENSKO IME
RUSKI ŠAHIST MIHAIL v NEHEMJEVIC
ŠVEDSKI
AVTO,
T
A
L
VZHODNO-
AFRIŠKI
GRM,
DRAŽILNO
NASLADILO
AVSTRIJSKI
PISATELJ
(JAKOV)
PODLOŽNIKI V
FEVDALIZMU
NASILJE,
STRAHO-
VLADA
MESTO V ROMUNIJI
MUSLIMAN.
MOŠKO
IME
VAS V LOŠKI DOLINI
SLO. SKLA DATELJ (LEOPOLD) (1828-1899)
6. ČRKA ABECEDE
IZLETNIŠKA TOČKA NA POHORJU
MODRI BAKRENEC, BAKROV KARBONAT, MINERAL
IDA KRAVANJA
S. AMERIŠKA OTOŠKA DRŽAVA
RUSKA
DRSALKA
(IVANOVA)
REKA V BRAZILIJI
RDEČI
DREN
(NAR.)
SVIC.-FRANC.
PISATELJ
(CLAUDE)
OČE
ADAM
BOHORIČ
SLO. EKONOMIST ( LOJZE)
PLANŠAR
(NAR.
GORENJSKO)
MESTO V BELGIJI OB LIEGU
ŽABJE
OGLAŠANJE
POJEM DUŠE V BRAHMANIZMU
REKA V TANZANIJI, IZVIR NILA
ARABSKO
IME
HROŠČI
(NLAT.
COLEOPTERA)
ANTIČNI KRAJ V TUNIZIJI
A
M
A
KAR NASTANE Z UKRIVLJE NJEM
HOKEJIST
ZUPANČIČ
TENZOR DRUGE STOPNJE V MATEMATIKI
UMETNIŠKA
PLESNA
ZVRST
RASTLINA Z JAJČAST. LISTI
ZAJEC
(EKSPR.)
SVINJSKO
MESO
OKRASEK,
OKRASJE
UNIČEVALKA
ŽELEZA
AVTRIJSKI
OPERNI
PEVEC
(LEO)
SREDSTVO ZA
ZATIRANJE
MRČESA
(DPT)
NEKDANJA
NORVEŠKA
GLASBENA
SKUPINA
VISOKOSOLEC
KDOR
RAJA
PRISTANIŠČE
V
JORDANIJI. AL AQABAH
OKRAJŠAVA ZA SLO. TOLAR
KDOR
PRODAJA
LED
ANTON
CEBEJ
NOVI
SVET
AMERIŠKI
IGRALEC
(TRACY)
STUDIJSKI
KROŽEK
ALI
TEČAJ
BOJANA
KOVAČIČ
ČLOVEK Z ISTIM IMENOM, SOIMENJAK (REDKO)
ČIRO
BLAŽEVIČ
MESTO V ZAHODNI TURČIJI
JUDOVSKO
GLEDALIŠČE
REKA NA NOVI GVINEJI
SLAVKO
BOBOVNIK
KUBANSKI
BOKSAR
(MAIKRO)
KRVNI
FAKTOR
(MED.)
NEKTAR,
MANA
ITA KIPAR LEONARDO
M
KAR POUDARIMO
AMERIŠKI
PEVEC
(FRANKIE)
R
STAR
SLOVAN
AMERIŠKI
RAPER
(CUBE)
ANTON
TORKAR
U
DRAMA
HRVAŠKEGA
DRAMATIKA
IVA
BREŠANA
ANGLEŠKA
GLASBENA
SKUPINA
KAKOVOST.
RDEČE
VINO
JUG.
ATLET
(DANIL)
KRAJ PRI PODČETRTKU
ANTON
NANUT
AZIJSKA
DRŽAVA
DRUGO IME GRŠKE BOGINJE PODZEMLJA, PERSEFONE
IZDELEK, KISE PRIDOBI Z MLETJEM ŽITA
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: IZVRSTEN-BRGLEZOV-KRUH-PEKOVSKE-DOBROTE-IZ KRUŠNE-PEČI.
Izžrebani nagrajenci: 1. Betka Piki, Polzela 209, Polzela; 2. Saša Čepin, Glinje 11, Braslovče; 3. Ana Pečovnik, Studence 27 b, Žalec.
Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani je BRGLEZ, D. O. O., VRANSKO.
Pokrovitelj križanke v tej številki je MA-PROF, d.o.o., Šempeter.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah, v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 16.11. 2012.
Čajote za obogatitev kulinarike
Na razstavi 172 sort sadja
Fanika Burjan iz Zabuko-vice, ki jo poznamo kot dobro poznavalko zdravilnih zelišč in osebo, vseskozi vpeto v družbeno dogajanje, je letošnjo jesen navdušena nad izjemno letino buč čajot, ki so izvrstna kulinarična specialiteta za dolge jesenske in zimske dni.
Čajota, bodičevka, bodeča buča, zelenjavna hruška ... toliko različnih imen ima, je buča, ki izvira iz Srednje Amerike, a jo gojijo marsikje po svetu, že nekaj čas tudi v Sloveniji. Čojota je grmasta plezata rastlina iz rodu bučevk, z dekorativno, vitalno rastjo. Konec poletja zarodi številne bodičaste plodove hruškaste oblike. Navzven so temno, svetlo zeleni ali rumeni, meso pa je nežno zeleno, podobne barve kot kolerabica. Zanimivo je, da jo v kulinarične namene uporabna vsa rastlina, od odebeljenih delov korenin, listov, mladih poganjkov in plodov. Meso čajote je masleno, enovito, po teksturi
Pri Osnovni šoli Polzela so ob prazniku Občine Polzela slovesno odprli šolski ekovrt. Na njem so učenci v preteklem šolskem letu že pridelovali zelenjavo, jagode in zdravilne rastline, zdaj pa so dodali še kompostnik, vrtno uto za orodje, klopi za učilnico na prostem in uredili učno pot z namenom, da bi otroci razvili odgovoren odnos do narave.
Posebnost šolskega ekovrta je, da so vsebine in delo nadgradili z vključevanjem v učne načrte, interdisciplinarno na učnem in vzgojnem področju. Kompostnik in tablice z napisi so izdelali učenci sami pri tehniki in tehnologiji, pri tem sta jim pomagala mentor Jure
vmes med kumaro in krompirjem. Okus je nežen, podoben poletnim bučkam cukinom, a z rahlim nadihom po limoni. Zanimivo je, da ima čajota v nasprotju z bučami le eno peško, ki ima okus po oreščkih. Čojote je mogoče shraniti tako kot jabolka ali krompir. Tako jih lahko uživamo tudi čez zimo, vse do takrat, ko jih še imamo v shrambi. »Te buče so prava popestritev za jesenski in zimski jedilnik. Zame so res nekaj posebnega, ker jih lahko uporabljam tako dolgo, jedi iz njih pa so izvrstne. Pri nas imamo jedi iz čajot najpogosteje na jedilniku oktobra in novembra pa tudi kdaj pa kdaj v ostalih zimskih mesecih, ko je sicer čas kolin. Jedilnik tudi v tem času marsikdaj obogatim s čajota-mi, ki jih postrežem kot okusne polpete, v kremni juhi, musaki, z gobami ... in na vrsto drugih načinov,« nam je zaupala gospa Fanika in nam pokazala, kako bogato je rodila njena rastlina.
Stepišnik in hišnik Stane Rat. V letošnjem šolskem letu so namenili poseben poudarek zdravilnim zeliščem, da bi otroci spoznali sonaravno vrtnarjenje in doživljali kraljestvo rastlin in živali. Projekt ekovrt vodijo mentorice Doroteja Smej, Milena Hriberšek in Nevenka Jerin.
Pri ureditvi vrta so jim pomagali Občina Polzela in drugi donatorji, z nasveti pa Jožica Fabjan, strokovna sodelavka projekta Šolski ekovrtovi Ju-stika Škoberne v sodelovanju s Hortikulturnim društvom Polzela, ravnateljica Vrtnarske šole Celje Nada Reberšek Natek s sodelavci in drugi.
Ob odprtju je biologinja iz Prirodoslovnega muzeja Slove-
»Čajota ima le eno seme, iz katerega nato vzklije rastlina in se začne razraščati. Njena rast je neverjetno hitra, saj na dan zraste 15 cm v dolžino oziroma višino, o čemer se je prepričal tudi mož, ki je nekaj dni meril njeno rast. Priti do semena pa je dokaj zahtevno. Sadež čajote mora biti shranjen na temperaturi od 5 do 10 stopinj Celzija. Marca ta sadež posadimo v cvetlični lonec ali zabojček. Posadimo ga tako, da ga polovica gleda iz zemlje. Poganjek, ki požene iz semena po 15. maju, presadimo na vrt ali kam drugam, lahko tudi pod kakšno drevo, kjer bodo plodovi čajot potem podobni kiviju, ki kot bučke visijo navzdol. Dobro je, da je rastlina posajena tako, da jo imamo ves čas na vidiku, kar nas zagotovo spomni, da jo je potrebno zaliti, saj potrebuje veliko vode. Poleg vode pa potrebuje rastlina tudi veliko dognojevanja. Jaz jo dognojujem s hlevskim gnojem, dodajam pa tudi posebno gnojilo, ki sem ga dobila po naravni poti iz alg. Brez zadostne vlage in dognojevanja ni mogoče pričakovati dobre letine,« nam je še zaupala Fanika Burjan.
Preden smo se poslovili od Fanike in njenega moža Marjana nam je ponudila še sadni kruh, za katerega je na vsakoletnem sejmu Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju že večkrat prejela najvišjo oceno. Ob odhodu smo si z zanimanjem ogledali tudi njen zeliščni vrt. D. Naraglav
nije Irena Kodele Krašna skupaj z učenci vodila delavnico interaktivnega določevanja rastlin.
Učenci so pripravili kulturni program, zbranim pa je spregovorila ravnateljica Valerija Pukl, ki je bila tudi pobudnica, da se je šola pridružila državnemu projektu Šolski ekovrtovi in je k temu spodbudila tudi vrtec. Na stojnicah so predstavili ekološke izdelke, zdravilne čaje itd.
Učence, starše in številne goste pa je pozdravil tudi župan Jože Kužnik in pohvalil prizadevanja šole v okviru mednarodnega projekta EKOŠOLA kot način življenja ter nato skupaj z ravnateljico Velerijo Pukl s prerezom traku simbolično predal namenu ekovrt. T. Tavčar
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo je ob dnevih Miloša Levstika v dvorani Kulturnega doma Andraž pripravilo sadjarsko razstavo z ogledom različnih vrst sadja, sadnih proizvodov in sadjarske opreme.
Ob odprtju je o Milošu Levstiku spregovoril Konrad Brunšek, ki je povedal, da je prišel Levstik v Andraž leta 1902 kot nadučitelj, mnogo pa je naredil tudi za razvoj sadjarstva, vinogradništva in vrtnarstva. Kmalu po svojem prihodu je ugotovil ugodne razmere za napredno sadjarstvo. S pravo požrtvovalnostjo se je lotil ozaveščanja vaščanov in njegovo nesebično delo je v petnajstih letih spremenilo podobo kraja. Levstik je moral biti na začetku izredno potrpežljiv, saj prvega drevja iz šolske drevesnice ljudje niso želeli niti zastonj. Toda nadučitelj je vztrajal, podaril
Ajdo sejejo kot strniščni dosevek nepretrgoma vsa leta, odkar službujem v Savinjski dolini, kmetovalci iz Lok pri Taboru. Njihova tradicija in skrb za okolje sta vredni vse pohvale in posnemanja. V setvenem koledarju Marije Thun je zapisano, da se ajda seje na dan za cvet ali na dan za plod, ko je Sonce pred ozvezdjem Leva, Strelca ali Ovna, najpogosteje po strnišču žit, na dan svete Ane ali svetega Jakoba. Ajdo je kot strniščni dosevek posejalo letos neverjetno veliko kmetovalcev po naši dolini, verjetno so prevzeli zgled iz Lok, slišali tarnanje čebelarjev, začutili skrb za zemljo ali se odločili za naprednejše kmetovanje. Ajda je odlično kalila, preživela eno najhujših suš in omogoča čebelam pozno poletno in jesensko pašo. Zemlji bo pustila zeleni gnoj in kalij, kmetom pa, upajmo, seme za prihodnje leto, seme za moko in pleve za blazine.
Obdelovanje tal za setev ajde je lahko različno, klasično oranje, brananje, setev in valjanje ali pa kar neposredna setev ali t. i. minimalna obdelava s setvijo. To pomeni, da se setev opravi le v enem hodu traktorja, z rahljalnikom in s sejalnico. Tak stroj izdelujejo v Spodnji Savinjski dolini. Dokazujemo, da deluje. In škoda bi bila, če se odlična praksa ne bi širila. Minimalna obdelava tal je koristna z več vidikov, tako z vidika porabe energije kot skrbi za zemljo in življenje v njej. Neposredna setev je zelo uspe-
® 03/712 12 80 El zkst.utrip@siol.net
Z razstave
nekaj dreves in jih pomagal strokovno posaditi. Nato pa so iz leta v leto rastli sadovnjaki. Viri poročajo, da so iz Andraža vsako leto odpeljali po več vagonov namiznega sadja.
Tokrat so razstavili kar 172 različnih sort sadja, jih označili, nekaj sort jabolk pa tudi ne, saj niso vedeli, katere sorte so. Zbrane v dvorani so pozdravili predsednik
šna tudi pri setvi žit in deteljno travnih mešanic. Zakaj bi orali njivo 10-20 cm na globoko in s tem obračali 1000-2000 m3 zemlje in motili deževnike in druge makro- in mikroorganizme v tleh? Zakaj bi zemljo nastavljali soncu, dežju, vetru, mrazu in izgubljali organsko snov (ustvarjali erozijo), če jo lahko zaščitimo z enim hodom traktorja, s pravim strojem in le 80 kg semena. S pridelkom ajde pa tla obogatimo s K20 - prepotrebnim hranilom za prihodnji posevek.
Ajda kali v 2-4 dneh in s svojo energijo rasti prehiti plevele, z
KD Andraž Vili Pižorn, direktor Kmetijsko-gozdar-ske zbornice Slovenije Igor Hrovatič, podžupan Občine Polzela dr. Jožef Korber in predsednik Združene zveze Slovenije Peter Vrisk, ki je razstavo tudi odprl. Krajšemu kulturnemu programu, v katerem so nastopili člani KD Andraž in Vaški godci, je sledila okrogla miza na temo o kmetijstvu. T. Tavčar
zeleno odejo prekrije njivo in le v štirih tednih razveseli s cvetjem. Ajda dokazuje, kako vzdržljiva je in kako ugodno deluje na zemljo. Letošnje poletje si bomo zapomnili po vročini in suši, po posušeni koruzi in po ajdi, ki je pokazala svojo življenjsko in preživitveno sposobnost, ter lepem pogledu nanjo na njivah naprednih kmetov.
Držimo pesti, da bo jesen naklonjena semenjenju ajde in da bo pripravljen potencial za prihodnje leto, ko bomo ponovno uživali v pogledih in vonjavah ajdovih polj.
Maja Klemen Cokan
Ekovrt ima tudi čutno pot
Ekovrt pri OŠ Polzela
Pridelovanje ajde vse pogostejše
Ajda, posejana neposredno v strnišče
Mešani pevski zbor
A CAPPELLA PETROVČE
pod taktirko Blaža Rojka
vabi medse TENORISTE.
Pridružite se nam v času vaje, vsak četrtek ob 19.30, v prostorih hmeljarskega doma v Petrovčah. Vabljeni tudi vsi ostali glasovi! Več informacij: 031 230 088 (Damijana)
MALI OGLASI
NUDIM INŠTRUKCIJE ZA ANGLEŠČINO, za osnovne in srednje šole, v okolici Polzele.
Info.: 031 490 824 (Ana)
PRODAM HRASTOVE SODE 200 in 3001. info.: 572 50 46
IŠČEM STAREJŠO GOSPO ZA POMOČ pri celodnevni oskrbi v mesecu decembru in januarju. Info.: 572 50 46
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Za delo nujno iščemo podjetne ljudi, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
MIRAN ŠKAFAR, s. p., Zabukovica 85 h, GRIŽE - avto-ličarstvo, avtokleparstvo, renat-a-car, barvanje vseh vrst kovinskih in plastičnih izdelkov TER POLIRANJE ŽAROMETOV. UGODNO!
Info.: 041 369 470
Želim spoznati ZVESTO PUNCO za TRAJNO, POŠTENO, ISKRENO razmerje.
Info.: 041 859 096.
DOSTAVLJAM SUHA, RAZŽAGANA DRVA PO 2 m3 NA DOM. Cena za 1 m3 je 60 EUR.
Info.: 041 522 560
Roman Brglez
Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17,3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, « 703 30 30; trgovina Žalec tr 713 30 82; slaščičarna Žalec V 713 30 83; trgovina Griže Đ 713 30 80; slaščičarna Petrovče Tt 713 30 84; trgovina Ostrožno ts 428 20 60; trgovina Vrbje Đ 713 30 86; bar Vrbje ® 713 30 87; slaščičarna Šempeter "B 703 30 46; slaščičarna Polzela V 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi V 566 02 80, trgovina Kamnik tr (01) 830 82 70; trgovina Laze ® (01) 834 70 12; trgovina Tabor (n 703 43 70).
Spoštovani!
Jesenska bera je tudi letos obilna, njeni sadovi bogatijo naše slaščičarske izdelke.
Naše sladke dobrote in drugi izdelki široke potrošnje vas čakajo v naših trgovinah, predvsem pa v naših gostinsko-slaščičarskih lokalih v Petrovčah, Šempetru, Žalcu, na Vranskem ...
Tako smo naredili veliko torto za 20-letno glasbeno delovanje družine Galič, ki je praznovala v okviru abonmajskega koncerta v Žalcu, dan zatem pa smo polepšali večer še na koncertu Tanje Žagar na Vranskem.
Posladkajte se z nami tudi vi!
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
»offset in sitotisk vezava diplom -digitalni tisk
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, dariu^t/recKe, vizitke,
plakate, dopise, kuverte...
tiskarna
PESTROST BARV, OBUK IN DIMENZIJ!
Tiskarna Golc d.o.o.. Vrbje 80/a, 3310 Žalec; tel.: 03/710 24 60; gsm: 051/647 540; info@t!sk-golc.si; www.tiskarna.eu.com
Velika izbira sončnih CA 0/ očal znižano do ~D\) /0
Z vami že obiščite nas in
20 let	videli boste bolje!
•	Ali je vaša plinska peč zastarela?
Preverite!
•	Priporočamo:
Plinsko kondenzacijsko peč »
•	Privarčujete:
dodatnih 20% z nižjo porabo
•	Izjemna cena!
že od 1.890,00€
•	BREZPLAČNO SVETOVANJE
041 402 443
www.instalacije-marcen.si
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 8.1 L, in četrtek, 22.11.
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
peugeot si
ZASLON NA DOTIK Z NAVIGACIJO AVTOMATSKA KLIMATSKA NAPRAVA KOVINSKA BARVA
BREZPLAČNO ^
1000C*
BONUSA
IN NEZGODNO ZAVAROVANJE
LET Y<ÓUR
buoy parve
• Ponudba velio ob nakupu vozilo » Peugeot Financiranjem s produktom, pripravljenim v sodelovanju z Zavorovolnico Triglav. Nezgodno zavarovonje je storitev BPF Financiranje d.o.o. Ponudbo velja zo vozila peugeot 208 z nivojem opreme ACTIVE oli ALLURE z vključenim zaslonom no dotik in navlgocijsktm sistemom, USB vtičem, sistemom Bluetooth in CO enoto ter dvopodročno avtomatsko klimatsko napravo In kovlgsko barvo. Ponudba velja zo vozila dobavljivo do 31 ! 2.2012
Poraba v kombiniranem načinu vožnje: 3,4-5,8 l/l 00 km. Izpuh CO2: 87-435 g/km. Podrobnejše informacije o porobi goriva in emisijah CO2
novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki go lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
Toko velik in uporaben zoslon na dotik z navigacijo, potovalnim računalnikom in multimedijskim centrom bi pričakovali v avtu višjega razreda. V izjemni ponudbi novega peugeota 208 pa dobite še več: avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo, 1000 evrov bonusa in nezgodno zavarovanje. Dotaknite se prihodnosti, dogovorite se za testno vožnjo in pokličite na 080 2 208!
NOVI PEUGEOT 208
MOTION o EMOTION	PEUGEOT
AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK ».p., Loiica ob Savinji 49, 3313 Polzelo, tel. 03 700 11 90
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV,
ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, '/
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
GPS MERITVE, NEPREMIČNINE
	
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
sam
SAM LATKOVAVAS
Latkova vas 84 3312 Prebold tel.: 03/70 32 700 e-pošta: lv@sam.si
HÜ® gradbeni material vodovod, ogrevanje barve, laki vijaki, okovje
: vrtni program
keramika in kopalniška oprema
elektro
Vse za gradnjo, obnovo in nego doma
m -	,
-
www.sam.si






mi
'



Ikebane vam izdelamo po naročilu.
r—,
Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, babice in sestre
MILENE ŠAH
iz Dobriše vasi (9. 10. 1927-8.9. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi gospodu Turičniku za ganljive besede slovesa in gospodu župniku Arzenšku za lepo opravljen obred. Neizmerno jo bomo pogrešali!
Žalujoči: mož Štefan, sin Andrej z družino in sestra Mara
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas.
ZAHVALA
Tiho se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek, pradedek
FRANČIŠEK STRNIŠNIK
iz Zaplanine 12, Vransko (24. 3. 1938-14. 9. 2012)
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le nekje daleč, daleč je...
ZAHVALA
Sončna zarja nastajajočega jutra ni mogla prebuditi iz sna temne noči naše drage žene, mamice, sestre in mami
FANI NOVAK
iz Sv. Lovrenca pri Preboldu (23. 3.1933-21. 9. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v času njene nemoči obiskovali, ji delali družbo in jo s svojim pripovedovanjem razvedrili, posebej hvala Mariji in Cvetki za njuno pomoč ter zdravstvenemu osebju ZD Prebold in Kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za lajšanje njenih težav. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, nam izrekli besede sožalja, darovali za svete maše, cvetje in sveče v njen spomin in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala gospodu župniku iz Prebolda za lepo opravljen obred, pevcem KPZ Glas srca za odpeto sveto mašo in žalostinke, PGD Sv. Lovrenc in hmeljskim starešinam za izkazano poslednjo čast ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno delo.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo neizmerno pogrešamo
Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga
TATJANA KRAJNC
iz Šempetra
(12.12. 1952-21.8.2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za poslovilni govor. Posebej hvala zdravnici dr. Alenki Kobal, ki ji je pomagala ob hudi bolezni. Hvaležni smo gospe Bebi Lužar in gospe Andreji Steiner, ki sta nam pomagali in nudile pomoč med njeno boleznijo. Za lepo zadnje slovo zahvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti do groba.
Žalujoči: vsi njeni
POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11 /c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel :03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si

Ni smrt tisto, kar loči nas, so vezi močnejše in brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Zgodnje torkovo jutro se je od nas poslovil, tako kot je živel in tako kot si je želel -mirno, tiho in dostojanstveno
ALBIN ŠKETA
iz Orle vasi 26 (1. 3. 1927-4. 9. 2012)
Zdravega, odprtega duha, jasnih in bistrih misli, nežnega, ljubečega pogleda ter vedno v gibanju, tak je bil in ostal naš ljubljeni ata vse do svoje visoke starosti. Neustavljiva močna energija, moč premagovati vsakodnevne napore, ljubezen, iskrenost, dobrota in veselje do narave so našemu atu pomagali, da je za sabo pustil neprecenljive vrednote, ki jih bomo vsi, ki smo ga dobro poznali, radi širili naprej.
S svojim vzorom bo večno razsvetljeval tudi naše poti. Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečene in napisane izraze sožalja ter tople misli.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili ob zadnjem slovesu, darovali sveče, cvetje, prispevke za cerkev in svete maše. Hvala pogrebni službi Morana, pevcem, Cvetličarni Boža, gospodu župniku ‘ Milanu Gosaku, ZB za vrednote NOB Gomilsko, govorniku gospodu Debelaku, PD Dobrovlje Braslovče ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli sodelovali pri zadnjem slovesu od našega dragega očeta.
Za vedno boš ostal naš ljubi ata, imamo te radi in se ti zahvaljujemo za vso ljubezen in dobroto, ki si ju delil z nami in pustil za sabo, za vedno zapisano in ujeto v naših srcih.
Del tebe ostaja z nami!
Tvoji domači
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
GSM: 070/826-323
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo do 16. novembra 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Utrip Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
»Poleti v višave, moja Maruša!
Dobila si srce ptice in krila angela, zdaj zmoreš vse...!
ZAHVALA
V neizrekljivi in nedojemljivi žalosti smo se poslovili od naše drage
MARUŠE CENCELJ
(10.11. 1989-16. 9. 2012)
Hvala vsem, ki ste z nami delili žalost in sočustvovali, nam poklanjali svečke, rože, stisk rok in vso pozornost, ko je naša Maruša še zadnjič razprla svoja krila in ... odšla!
Radi jo imamo in jo neizmerno pogrešamo!
Mami Darja, ati Roman, brat Luka, sestra Nika, babica, dedi in vsi njeni
Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a v tihi jesenski noči nemočen si za vedno zaspal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedija, pradedija, strica in tasta
STANETA SINTIČA
Prežihova 5, Žalec (6. 8. 1931-3.10. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, stanovalcev Prežihove 5, sodelavcem Sadjarstva Mirosan za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebna zahvala Lijani, Tini, Lei, osebju Doma upokojencev Polzela, hvala gospe Ivanki za poslovilni govor, pogrebni službi Ropotar, pevcem Idile, trobentaču in JKP Žalec.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hči Bojana z družino
Če me iščete, me iščite v vaših srcih, če imam tam svoje bivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
V 92. letu nas je tiho in za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
PAVLINA TEKAVC
iz Tabora 21
(30.12. 1920-18.9. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala gospe Marjani Lesjak za izrečne poslovilne besede. Hvala gospodu župniku Martinu Cirarju in Poldetu Selčanu za opravljeno sveto mašo. Hvala pogrebni službi Ropotar in citrarki Kosovi.
Žalujoči: vsi njeni
Vsaka pot se nekje konča, človek odide, spomin ostane, življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo nikoli pozabila.
V SPOMIN
Mineva 30 let, odkar nas je zapustil
JOŽE URATNIK
Podvin 39, Polzela (16. 4.1947-13.10.1982)
Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Delo tvojih pridnih rok in šumenja čebelic zvok nam stalno govori, da še vedno si z nami ti.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in pradedi
FRANČIŠEK COKAN
iz Šempetra (1940-2012)
Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, posebej pevskemu zboru in športnikom DU Šempeter za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem Savinjskega zvona, društvu čebelarjev, praporščakom, gospodu Galiču, JKP Žalec, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Za nas nisi odšel,
ostal si z nami v domači hiši,
zgrajeni s tvojimi rokami.
ZAHVALA
Po hudi bolezni je za vedno zaspal dragi mož, ati, ata, brat in stric
VILJEM JELEN
iz Latkove vasi (12. 4. 1930-21.8. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo medicinskemu osebju ZD Prebold, dežurni službi Žalec, IPP Celje, hemodializnemu centru, nefro oddelku, za dolgoletno razumevanje in pomoč ter družini Jazbec. Hvala govornici, gospe Ireni Verbič, gospodu župniku Ratajcu, pogrebni službi Ropotar, Cvetličarni Jerman, pevcem in citrarki. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Le v nebesih smo prav doma, na tem svetu pa potujemo od danes do jutri.
Naše življenje na tem svetu je kratko, večnost pa je dolga.
V SPOMIN
2. oktobra je minilo deset let,
odkar smo se za vedno poslovili od tebe, dragi mož, ata, stari ata
NANDI OBU
iz Andraža 9 a
Hvala vsem, ki se ga spominjate ob njegovem grobu. Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še gori.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, dedija, brata in strica
LUDVIKA MERLAVA
iz Dobriča 15 (18. 8.1940-5. 10. 2012)
smo globoko hvaležni vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, darovali, sodelovali v pogrebni svečanosti in ga skupaj z nami tako številno pospremili na njegovi zadnji poti do groba.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Zelo ga pogrešamo.
Žalujoči: žena Karolina, sinovi Ludvik, Vinko, Marko, Bogdan in Niko z družinami ter ostalo sorodstvo
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob IN DARILNI BUTIK katerikoli uri Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
Kogar imaš rad, nikoli ne umre.
Le daleč, daleč je...
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je zapustila draga žena, mamica, hči in sestra
IRENA JELEN roj. ŠIRŠE
iz Ločice ob Savinji (1963-2012)
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem podjetja Odelo Slovenija ter podjetjema Istrabenz plini in Inovis za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogrebne svečanosti.
Žalujoči: mož Boris, hči Ana, sin Žiga, mama Terezija, ata Peter ter brat Peter z družino
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine.
Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da tebe več med nami ni.
V SPOMIN
28. oktobra bo minilo 5 let žalosti in praznine brez naše drage mame, babice, prababice, praprababice, tete in tašče
ŠTEFKE CIZEJ
Iz Migojnic
(23. 12. 1912-28. 10.2007)
Vsem, ki ste jo imeli radi in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, iskrena hvala.
Vsi njeni
Ko večerna zarja zgine s svetlim soncem za goro, vse na zemlji zame mine, ko se vrnem tja v nebo ...
ZAHVALA
Zapustil nas je naš dragi oče in dedi
IGNAC ZUPANEC
iz Migojnic
(2. 7.1921-6. 10. 2012)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali in kakorkoli pripomogli, da je bilo njegovo slovo lepo in spoštljivo.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: sin Dani in hči Iga z družinama
Tvoje srce utrujeno in bolno za nas bilo ljubezni je prepolno.
Mnogo lepega si nam v življenju dala, zdaj pa mirno in spokojno si zaspala.
ZAHVALA
V 62. letu starosti smo za vedno izgubili drago ženo, mamo, staro mamo in sestro
JOŽICO VIPAVC
iz Galicije 15 b
Ob boleči izgubi smo iskreno hvaležni sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in vsem ostalim za izražena sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše.
Posebna hvala Cerkvenemu pevskemu zboru Galicija, župniku Janku Cigali za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, prav tako gospe Ivanki za besede slovesa, trobentačema za odigrani žalostinki,
PGD Zavrh pri Galiciji in pogrebni službi Ropotar.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti!
Vsi njeni
ZAHVALA
Odšel je ljubljeni mož, ati, dedi in brat
KONDI HUŠ
iz Prebolda, Trg 1
Še vedno ne moremo verjeti, da ga res več ni, zelo ga pogrešamo. Vsak trenutek pa se spominjamo dneva in ure, ko nas je za vedno zapustil.
Takrat so bili z njim vsi, ki so se nesebično trudili za njegovo življenje in mu nudili strokovno pomoč, in sicer dežurna ekipa ZD ŽALEC, NMP Celje ter DR. KLEMEN MAROLT, njegova ekipa in ostali neimenovani.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi
IVAN KOVAČ
. s Polzele
(10. 9.1951-27. 9. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala stanovalcem bloka 207 b na Polzeli, pogrebni službi Ropotar in gospe Ivanki za poslovilni govor, zahvaljujemo se pevcem in gospodu župniku Jožetu Kovačecu.
Majda in vsi njegovi
Ne, ni umrl!
Oči le častne je zaprl, da se po trudu in boju oddahne v blaženem spokoju.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
JOŽETA VOLAVŠKA
iz Liboj
(24.11.1935-19. 8.2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam med njegovo boleznijo stali ob strani in ga obiskovali. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše. Hvala osebnemu zdravniku gospodu Djuriču, patronažni sestri gospe Sitarjevi, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Celje in osebju Špesovega doma v Vojniku. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Odela, KZ Petrovče in Lesnine. Za lepo opravljen obred se zahvaljujemo gospodu župniku Planincu in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste skupaj z nami ohranjali v lepem spominu.
Žalujdči: vsi njegovi
Kravo rešili gasilci
Do zmage v blatu
Ob
pečenem kostanju tudi načrti
Čudovit jesenski vikend, ki je za nami, so vaščani Male Pirešice in člani Turističnega društva Petrovče izkoristili za vsakoletni kostanjev piknik na Mali Pirešici.
Na njem so poleg slastnih pečenih kostanjev in ostalih dobrot poskrbeli za prešerno vzdušje, glasbo, baje celo za ples. Skovali pa so tudi nekaj načrtov za prihodnje aktivnosti, predvsem za to, kako se bodo lotili pustnih aktivnosti prihodnjega leta. Kot se za jesen spodobi, so nazdravili tudi plodovom svojega dela v letošnjem letu.	T. T.
Ob svetovnem dnevu varstva živali, ki ga obeležujemo
4.	oktobra, je Društvo za zaščito konj Velenje pripravilo dan odprtih vrat in uradno odprlo rehabilitacijski center za konje Petra v Orovi vasi v Občini Polzela.
Predsednica društva Natalija Nedeljko je povedala, da so bili z obiskom zadovoljni, predstavila pa so se tudi nekatera druga društva, ki pomagajo tudi drugim živalim. Veseli so bili zlasti otroci, saj so lahko krtačili ponije, jih peljali na spre-
hod ali jih jezdili. Ob tej priložnosti jih je obiskal mojster Vlado Cencelj, ki izdeluje lesene umetnine, družina Mumelj pa je poskrbela za brezplačno vožnjo s kočijo. Novi center je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec.	T. T.
Preboldčan Marko Jager je bil na nemškem prvenstvu štirikolesnikov naj-hitrejši dirkač v osrednji Evropi in je tako uresničil še enega od svojih izzivov na tem področju.
Marko je na tokratni dirki s svojim štirikolesnikom kraljeval v blatnem peklu zadnje dirke nemškega prvenstva in zasluženo osvojil naslov prvaka v razvrstitvi razreda ATV. To je bila četrta letošnja zmaga, kjer je bil tudi absolutno najhitrejši v vseh kategorijah štirikolesnikov in si tako zasluženo pri-dirkal naslov naj hitrejšega ATV-jevca v osrednji Evropi. Marko je po osvojeni zmagi povedal: »Takšnega blata še nisem videl. Zaradi peklenskih razmer po deževju v preteklih dneh je organizator sicer skrajšal dirko, kljub temu pa smo komaj vzdržali eno uro. Tukaj je res prišla do izraza brutalna moč mojega štirikolesnika in moja tehni-
Iz centra Petra v Orovi vasi
Savinjski sivček na žičnicah
tizoi na nmeijiscin
Na hmeljskih žičnicah je poleg hmelja opaziti tudi fižol. Kot kaže, je dobro obrodil, svetovalka specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa pojasnjuje, da je pridelava fižola v hmeljskih žičnicah v času premene stalnica v Spodnji Savinjski dolini.
»Letno je v dolini s fižolom posajenih dobrih 100 ha hmeljišč, in to predstavlja dodaten prihodek hmeljarjem, ki je še posebno dobrodošel v zadnjih letih. Savinjski "sivček" (sorta "semenarna 22") je znan po
vsej Sloveniji in kupci prihajajo od vsepovsod. Žalostno je samo to, da ga je v savinjskih
Akciji
Območno združenje Rdečega križa Žalec in KO RK Šempeter sta prejšnji petek v prostorih šempetrske osnovne šole pripravila letošnjo osmo krvodajalsko akcijo za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje. Kri je darovalo
gostilnah na krožniku bolj težko dobiti,« je povedala Irena Friškovec.	K. R.
69 krvodajalcev. Sedme akcije se je konec septembra na Polzeli udeležilo 92 krvodajalcev.
Deveta akcija bo 29. novembra v prostorih Gasilskega doma Prebold, kri pa boste lahko darovali od 7. do 10. ure.	T. T.
S starim kolesom po novi cesti
Rehabilitacijski center za konje
Marko na zadnji dirki, kjer ni manjkalo blata.
Če ste ob sosednji fotografiji pomislili, da žalski župan krši cestno-prometne predpise, se potrjeno motite. Župana Janka Kosa so namreč v Arji vasi na odprtju novih infrastrukturnih pridobitev, med njimi tudi ceste skozi vas, presenetili z nenavadnim izzivom, ki ga je tudi sprejel.
Na starem, modrem poniju, se je namreč moral zapeljati po novi cesti in krstiti pridobitev tudi uradno. Kot vidite, mu je tudi uspelo. Srečno pa se je končala tudi prigoda ustavljanja avtomobila, ki mu je prekrižal pot. Župan je vsekakor dokazal, da se prav dobro znajde na kolesu, in to obleki in kravati navkljub.	L. K.
Gasilci med reševanjem krave iz Savinje
V torek, 16. oktobra, blizu Nazarij po nesreči v dopoldne je na Pobrežju reko Dreto zabredla krava.
Medtem ko je iskala izhod iz deroče reke, je pritavala do izliva Drete v Savinjo in potem po Savinji približno 11 kilometrov do Letuša.
Tam so v akcijo, kot je povedal poveljnik občinskega poveljstva Občine Braslovče Milan Šoštarič, po pozivu preko RECO--centra, stopili letuški in braslovški gasilci ter kravo končno rešili in jo vrnili lastniku. Kravja odisejada se je po nekaj urah srečno končala tako zanjo kot za njenega lastnika. T. T.
ka vožnje, saj sem na primer vozil 40 sekund na krog hitreje od drugega najhitrejšega tekmovalca.«
Vendar s tem sezone še ni
konec, saj ga čakajo še finalna dirka nemškega in evropskega prvenstva v Italiji ter dve domači dirki. Kot je dejal, pa je z mislimi že v prihodnjem letu, saj se bo posvetil reliju. Med drugim ga mika serija štirih terenskih vzdr-žljivostnih relijev, ki štejejo za prvenstvo Balkana. D. N.
Marko s pokaloma za zmago na tej dirki in za osvojitev prvenstva
Smelo po novi arnovski cesti