JUGOSLAVJANSKI F 0 в R A F. IZDAVATELJ I UREDNIK ANT. J. BEZENŠEK. Izdajo se vsaki mesoc 20. dne. Stoji na colo loto 2 for. 60 n., Redakcija i administracija: na pol leta 1 for. 30 novć. v Potrinjflkcj ulici br. 366. R6kopisi so no vračajo. Stenografija i pedagogija. ii. Misao jeste, koja luči čovjeka od kamena i drva. Pascal. Tlo, na kojem može jedino niknuti pravi intelekt i savršeni moral, je misaonost. To je istina jasna kao bieli dan. Tko bi se išao proti njoj dic'i, bio bi »impugnator veritatis agnitae«, — tko bi nju uzgajajuč prezirao, tomu bi zlokobni latentni crv, naime »contradictio in adjecto« podgrizivao životni korien svega postupka, — a eventualni rad i prividni uspjeli obojice logičnom bi se nuždom morao srušiti u prah, iz kojega je bio i uzet. Zato i psihologija, koja s etikom sačinjava reć bi preduvjete iliti premise, iz kojih kao silogizam sliedi: pedagogija, — i koja sve tobožnje duševne moči zabacuje kao puke fikcije, jasno govori pedagogu, ea koncentrira sve svoje djelovanje u ognjištu duše, — u pomislih. Nestoji bo, da bi se diete rodilo s požudami, strastmi i osobitimi umnimi darovi, več su sve to komplicirani proizvodi raznih odnošaja medju pomišljaji i čustvi, jesu proizvodi psihične mekanike, te se dadu udešavati, kriepiti, u obče dadu se gojiti ili preinačivati naukom i uzgojem. Nekakvu individualnu sposobnost donese diete doduše na sviet, ali pitanje o kvaliteti iste jedno je od najtežih u psihologiji; nu gotovo znanje istine i pravice, ču-čeuje ljepote i htienja dobrote, t. j. naobraženosti intelektualne, estetične i moralne neima diete u zibci ležeče. Njegova individualna duša postane istom, a nije iz početka intelektualno i moralno biče. Absolutno podpuua istina, ljepota i dobrota nemože se podati pojedincu, jer tih ni cielo čovječanstvo neima, niti če jih ikada imati. Ciela ta sadržina je ideal, kojemu se čovječanstvo primiče sve više tim samo, da koljeno koljenu predaje svoje stečevine ua-učanjem. Da pako nauk uzmogne uticati u cielu dušu djeteta, te mu ne samo intelekt usavršivati, nego takodjer estetičke i etičke ideje sijati u mlado srce, tomu treba da bude materijal naučni takav, da može djelovati na sve skupine pomisli djeteta, — nauk mora biti svestran — a kao takav mora imati svoj korien u društvu i prirodi. Sve pomisli naime u djetetu nastaju samo na jednu od sliedečib dvijuh pobuda: jedna je okolina ljudska a druga je okolina prirodna. Onaj prvi izvor zove Herbart društvo, a ovaj drugi zove izkustvo u posebnom tom smislu. Ovo podaje djetetu neke zorove, neke občenite pomisli o prirodninah, o prirodi; ali to je površno, nepodpuno. Društvo pako pobudjuje u djetetu čuti i hotnje prema ljudem, ali često surove i ružne. — Herbart veli: nauk neima drugih izhođišta no ta dva: izkustvo i društvo. Oboje ima nauk usavršivati. Ako je nauk razmakuuo izkustvo djeteta u poznavanje prirode i njezinih zakona, a nikle mu iz društva čuti i hotnje upilio do živa i tvorna prianjanja uz obče interese ljudske, pak to oboje spojio u vjeri, onda, samo onda izpunio je uauk odgojnu svoju zadaču. Oboje je potrebno: i utvrditi čute i hotnje prema ljudem i pomisli o prirodi pretvoriti u znanje. Prvo je doduše prieče, jer je prva dužnost čovjeka dobrota; ali i drugo je nuždno, jerbo je potrebno za utvrdu dobra: etičnost čovjeka naime strada, ako on u svojih nazorih o prirodi zalazi u praznovjerje, jer onda postane mistik i fanatik. Svestrani dakle nauk je dvovrstan, jer ima samo dvie strane: ljudi i prirodu, ili tri, uzimljući treču u idealnoj kopči — u Bogu. Prva se strana može nazvati povjestnom a druga prirodoznanstve-nom. U prvu ide ne samo povjestnica nego i jezikoslovje; u pri-rodoznanstvenu stranu pako ide osim prirodopisa i prirodoslovja još matematika, pomočnica njihova. Razne vještine kao: risanje, pjevanje, tjelovježba, malo ne sve imađu se podrediti jednoj od spomenutih strana a isto tako i stenografija, kako čemo daljnjim razvitkom našega predmeta vidjeti. M. Vamberger. (Daljo.) Debatno pismo. (Dalje.) 2. Kračenje predložno m slovkomipočetnim glasom korj ena. Ako ti se čini, da sama predložna slovka nije u stanju dotičnu rieč dovoljno označiti te 2. Kračenje s predložno slovko in s početnim ko-renovim glasom. Ako se ti zdi, da sama predložna slovka nij v stanju dotično besedo dovoljno označiti, - 11 — svaku nejasnost odkloniti, to bilježi takodjer početni glas ko-rjena, t. j. onaj (ili one) suglase, koji stoje pred samoglasom ko-rjena. S podpunim pouzdanjem može se upotriebiti ovaj način kraćenja onda, kad je početni glaskorjena sastavljena konzoli ancij a, — osobito ako je stapljanjem načinjena. Dakle n. pr.: br, dr, kr, mr, tr, str, šv, tv, zv, pl, i t. d. A naročito to biva kod riečih, u kojih se nalazi u korjenu e. Po ovom načinu kraćenja daju se raztumačiti iz I. diela stenografije poznate stalne po-krate za sliedeće rieči, (ako se predložne slovke s vida puštaju): treba, to, blizu itd zabilježi tudi početni glas korenov, t. j. onega (ali one) so-glase, ki stoje pred samoglasom korenovim. S popolnim povzdanjem more se rabiti ta način kračenja tedaj, kedar je početni glas korenov sestavljena konzo-nancija, — osobito ako je s stapljanjem napravljena. Torej n. pr.: br, dr, kr, mr, str, šv, tv, zv, pl, itd. A posebno se to godi pri besedah, v kterih se nahaja v korenu e. Po tem načinu kračenja dajo se raztolmačiti iz I. dela stenografije znane stalne pokrate za sledeče besede, (ako se predložne slovke ne vzamejo v obzir): treba, to, blizo itd. Komorne sigle. (Vidi priloga stranu 10.) Carski kraljevski, centrum, defekt, dekret, depeša, diadem, Frankfurt, interjckeija, interpelacija; kompanija, komplimenat, konsekventno, kontroverzija , ministar, ministarstvo, objekt, okcident, parlamenat, referent (reforma), subjekt, subvencija. (Primjere za delu toč. 2. vidi u prilogu str. 10.) Prevod primjera. Neprestana vježba je svakomu stenografu neobhodno potrebita. Proti tomu nije se podnio prigovor. Ubogi ljudi su liepu subvenciju dobili. Ministar financija je danas svoje račune predložio. C. kralj, patent proglašen je dno 14. veljače. 3. Kraćenje početnimi nutarnjim glasom korjena. Ako misliš, da predložna slovka i početni glas nisu dovoljni za sasvim jasno označenje rieči, pridodaj jima jošte ц nu- (Primere za celo toč. 2. glej v prilogu str. 10.) Prevod primerov. Neprestana vežba je vsakemu stenografu potrebna. Proti tomu nij se pod-nesel prigovor. Ubogi ljudje so lepo subvencijo dobili. Minister finaneij jo danes svoje račune predložil. C. kr. patent proglašen je dne 14. februarja. 3. K račenjespočet n imi notranjim glasom korenovim. Ako misliš, da predložna slovka i početni glas niso dovoljni za čisto jasno označenje besede, pridodaj njima še notra- * tarnji glas, t. j. samoglas ko-rjena, te ga ili s početnim su-glasom stapljaj, ili ga u njem na simbolički način izrazi. Nutarnji glas e neuzimlje se u tom pogledu u obzir, a o ostalih čemo po redu razpravljati. a) Početni glas s nutarnjim glasom a. A omoguči čitanje svakako, ako se na taj način staplja sa sastavljenimi konzonancijami, kao što su n. pr.: br, dr, pr, kr, tr, str, šv, pl, itd. Navedenim načinom pokra-čivanja mogu se protumačiti si-gle: kazati, kraj, laziti. nji glas, t. j. korenov samoglas, ter ga ali s početnim soglasom stapljaj, ali ga v njem na simbolički način izrazi. Notranji glas e nevzemlje se v tem pogledu v obzir, a o ostalih bodemo po redu razpravljali. a) Početni glas s notranjim glasom a. A omogoči čitanje vsakako, ako se na ta način staplja s sestavljenimi konzonancijami, kakor so n. pr.: br, dr, pr, kr, tr, str, šv, pl, itd. Na navedeni način pokrače-vauja morejo se raztolmačiti si-gle: kazati, kraj, laziti. Komorne sigle. (Vidi priloga stranu 10.) Abstraktno, anglobanka, deklamovati, departement, diamant, ekstrakt, Engleska, eskadrona, inkaso, instancija, kompakt, kontrakt (kontrast), re-vanž, substrat. (Primjere za toč. 3. a. vidi u prilogu str. 11.) Prevod primjera. Svi departementi nazivlju se po gorah i riekali. Dugo je nabrajao slavna djela Aleksandra Velikoga, a još nije mogao dovršiti. Ta stvar jo svakomu poznata. Iz tako veliko instancijo nije so moglo vidjeti, iz kakove substaneije je kip načinjen. Liebigov mesni ekstrakt jo svim poznat. b) Početni glas sa nutarnjim glasom i. Mali i sriednji početni suglasi stavljaju se u svrhu siinbo-liziranja samoglasa i tiesno polag predložne slovke u visinu, izu-zam di i vi, s kojimi je u ovom slučaju i stapljanjem izraziti shod-nije. Suglasi š i ž povuku se u visinu, nu kod ovih u ostalom uvjek zadostuje način kraćenja, (Primere za toč. 3. a. glej v prilogu str. 11.) Prevod primerov. Svi departementi nazivljejo se po gorah i rekah. Dolgo je nabrajal slavna dela Aleksandra Velikega, a šo nij mogel dovršiti. Ta stvar je vsakemu poznana. Iz tako velike instancije nij se moglo videti, iz kakove substaneije je kip načinjen. Liebigov mesni ekstrakt jo vsim poznan. b) Početni glas s notranjim glasom i. Mali i srednji početni so-glasi stavljajo se v svrho sim-boliziranja samoglasa i tesno poleg predložne slovke v višino, izvzemši di i vi, s kterimi je v tem slučaju i s stapljanjem izraziti shodneje. Soglasi š i ž po-tegno se v višino, no pri teh sicer zmirom zadostuje način kra- kako smo ga imali pod točkom 2. Suglas n neupotrebljuje se kod ovoga načina kračenja. Sa t, st, f, z i h se samoglas i uvjek staplja. Ako se neobaziremo na predložna slovku, to spadaju amo iz I. diela sigle: bi, bio. čenja, kakor smo ga imeli pod toč. 2. Soglas n nerabi se pri tem načinu pokračevanja. S t, st, f, z i h se samoglas i zmirom staplja. Ako se ne obziramo na predložno slovko, spadajo simo iz I. dela sigle: bi, bil. Komorne sigle. (Vidi priloga stranu 10.) Dinastija, financija, individuum, Tirolska. Pojedine rieči. Opisati, napisati, zapisati, odpisati, pripisati itd. Avizirati, definicija, deviza, edikt, indignirati, instinkt, kombinirati, konzistorij, kontrasignirati, modificirati, prototip, rektificirati, rezidirati (rezignirati.) (Primjere za točku 3. b. vidi u prilogu str, 11.) Prevod primjera. Italija leži južno od Tirolske. Dragi moj, tada je bila sila moj ministar financija. Ja mislim, da sam vam svoj položaj dovoljno opisao. List sam već pročitao. Na cielom kontinentu inje skoro toliko samostana nego u Tirolskoj. To si velikim trudom dobio. Oko grada prostiru se nasipi. c) Početni glas sa nutarnjim glasom o ili oj. Ovaj slučaj biva navlastito ondje, gdje se vokal o staplja sa početnim glasom, kaošto: bo, do, go, ho, ko, mo, no, lo, po, ro, vo, to, — boj, doj itd. Iz kračenja rieči spadaju ovamo stalne pokrate za: hoče, tko, govoriti. (Primere za toč. 3. b. glej v prilogu str. 11.) Prevod primerov. Italija loži južno od Tirolske. Dragi moj, tedaj jo bila sila moj minister fi-naneij. Jaz mislim, da sem vam svoj položaj dovoljno opisal. List sem vže pr oči tal. Na celom kontinentu nij skoro toliko samostanov nogo v Tirolskoj. To si velikim trudom dobil. Okoli grada prostire se naeipi. c) Početni glas s notranjim glasom o ali oj. Ta slučaj rabi se posebno tam, kder se vokal o staplja s početnim glasom, kakor: bo, do, go, ho, ko, mo, no, lo, po, ro, vo, to, — boj, doj itd. Iz kračenja besedij spadajo simo stalne pokrate za: hoče, tko, govoriti. - 14 - Komorne sigle: Opozicija (oponirati), protokol. Pojedine rieči. Akordirati, alokucija, amortizacija, aprobirati, arondirati, disponirati, eksport (eksponirati), epoha, eskorta, mikrokozmos, ortodoksno, parodoksno, lucija), uzrok. (Primjere za točku 3. c. vidi u prilogu str. ll.j Eksport oružja je zabranjen. U Primorju živi narod hrvatski. Naš prijatelj nije došao k nam, jer je obolio. Ja toga nemogu dozvoliti. Jako liepo selo je izgorjelo. Koliko si novaca potrošio? Bog ljubi one, koji su pobožni. Rimljani su svoje carevo već za njihova života obožavali. Pedantni ljudi netrpe opozicije. Prancezka revolucija načinila jo novu epoku u povjesti europskoj. Kralj italski je svojo kraljestvo povećao i aron-dirao. Zakonu mora se svaki pokoravati. d) Početni glas sa nutarnjim glasom m. Mali i sriednji suglasi stave se polag predložne slovke u nizinu, da se ovim načinom duboki glas u simbolizuje. Komorne sigle: Deputacija, ignorirati, konkordat, makrokozmos, provocirati, renovirati, revolver (revo- (Primere za toč. 3. c. glej v prilogu str. ll.j Eksport orožja je zabranjen. V Primorju živi narod hrvatski. Naš prijatelj nij došel k nam, ker je obolel. Jaz tega ne morem dozvoliti. Jako lepo selo je izgorelo. Koliko si novcev potrošil ? Bog ljubi one, koji so pobožni. Rimljani so svoje carje vže za njihova života obožavali. Pedantni ljudje no trpe opozicijo. Francoska revolucija načinila je novo epoho v povesti evropskoj. Kralj italski je svoje kraljestvo povečal 1 arondiral. Zakonu mora so vsak pokoravati. d) Početni glas z notarnjim glasom u. Mali i srednji soglasi sta-vljajo se poleg predložne slovke nizko, da se na ta način globoki glas u simbolizira. jus (justicija), kuća. Pojedine rieči. Abundancija, absurdno, adjunkt (adjutant), anulirati, deducirati, denuncirati, Habsburg, Hamburg, injuria, kondukt, konjunktura, konkurz, korupcija, prenumerirati, prenumeracija. (Primjere za točku 3. d. vidi u prilogu str. 12.) Prevod primjera. Po mom mnienju nije taj čovjek nikada propustio vršiti svoju dužnost. Njegov dobrotnik jo žalibožo poludio. Za mjesto adjunkta razpisan je konlmrz. Koliko si dobio renumeracije. Kraj je dopustio, da deputacija izrazi svoje želje. (.Primere za toč. 3. d. glej u prilogu str. 12.) Prevod primerov. Po mojem mnenju nij ta človek nikdar propustil vršiti svojo dolžnost. Njegov dobrotnik je žalibog poludil. Za mesto adjunkta razpisan jo konkurz. Koliko si dobil renumeracije? Kralj je dopustil, da deputacija izrazi svoje želje. (Dalje.) Vojska in mir. (Spisal S—c.) Stenogram je na str. 4. „priloga". Kdor izmed onih vojakov, ki si vojaško kariero nij kot smoter postavil in svojim državljanskim dolžnostim bolj kot mirni delavec, nego na bojnem polji zadostiti hoče, ne bode z veseljem onim možem pritrjeval, ki »večni mir« propagirajo. Rahel pravi: »Bode čas prišel, ko se bode narodni ponos tako jemal, kakor egoizem, in vojska kakor tepež«; a Hippel: »Vsaka zmotnjava ima svojo šolo, svoj auditorij; nijedna pa se ne more tako pobeliti, kakor ideja vojske. V istini, — pobeljen grob«. Kulturni historik Bukle morebiti najduhoviteji in najučeneji v svojej stroki, jemlje v svojej povesti angleške civilizacije prevago vojaškega elementa kot značajno znamenje, da je narod in čas še surov. Praktični Amerikanec Longfellow pa vsklikne: »Ako bi se le polovica tega, kar vojaštvo zajede, obrnolo za šolo, drugačen bi bil svet! Ne treba trdnjav, ne arzenalov, ne hrumenja vojske«. Bodi temu kakor drago, ne bodem navedenih autoritet preveč negiral; premajhen sem, in deklamoval sem nekdaj v belej suknji »robstvu železa« prav navdušeno te citate. Prav na tihem jih dostikrat za-se kličem v spomin; a sem Slovan, in kot takov moram izjemo delati. Viharna furija je vojska; neusmiljeno divja čez upe ratarja, neusmiljeno požiga delavnice delavca; in kdo šteje solze, koje vetrič nosi tje na krvavo planjavo ter jih kot roso spušča na bleda lica v boju palih? Kdo zna izračuniti neizmerno škodo, kojo zmagovalni kakor tudi pobiti narod narodno - gospodarstveno trpi ? Najboljši narod, najboljše pleme je pobito ali pokvarjeno; najboljši najmočneji delavci so v najboljih in najlepših letih v vojašnicah; polja i delavnice pa praznujo. Koliko sto milijona žuljavo pridelanih novcev požre vojskin aparat; koliko sto talentiranih mladih mož se dresira za pobijanje sobratov, — da, teško je vse te in še druge argumente ovreči! In vendar »je vojska krepilno železna kopelj človečanstva«. »Vojska je zakon naše duše, pogoj našega bitja; vojska je med narodi, kakor je v celej naravi ter v srcu človeškem«. Dosti je naš vse preobračajoči čas tudi na vojaškem polju izboljšal. Nekdanjo surovo konskripcijo je zadavil, a občno brambo upeljal; in s tem nekoliko poljedeljstvu, obrtu in trgovini pomagal ter odvzel glavno moč despotizmu, koji si je mej 8 —14 let voja-čenja državljana strašen bič narodov iz državljana izpletel. Državljan hodi po treh letih zopet domu, pa on tudi kot vojak bar z jedno nogo v civilnem svetu stoji, in po treh letih se v kratkem času kasarnskega duha iznebi. On ima doma družino, in močna ga vez na dom veže. — Ne bo tako z lahka bezglavno sredstvo; na višji stališ se je postavil, države je brambovec. Al abstrahujmo od vsega tega, — prostor mi ne dupušča daljne razprave —: vojska je krepilna kopel človeštva, in po Gothejevem Mefistu je kri prav posebna kapljica. — Posamezni ljudje in narodi se radi polemijo; ako je kolikaj kruha, pa se človek vleže na postelj in pravi: »dolce far niente.« To.za posameznega in za narod nij dobro; stagnacija v vseh razmerah je nasledek temu, uapredek in energično kulturno delo naroda nij mogoče. Prav lep primer take stagnacije smo mi Slovani, mi živi in mnogobrojni moll-pevci, moll-značaji in praktični zagovorniki večnega miru. Koliko lepšega bili bi mi vže dostigli, kakor smo, ako bi naš značaj bil bolj egoističen, bolj energičen in bolj bojevit. Naša sredo večna povest nam nikder ne kaže dolgotrajne vlastne vojaške organizacije, pač pa smo bili organizirani po drugih. Mi smo le ogristi med sabo, izvan naših mej nas ne briga svet. — V novejšej dobi je nekaj naših vlastnih pušk čuti. Tu doli v Hercegovini so do živega mučeni Slovani »dur« začeli peti in vse Slovanstvo, mirno svoje breme nesoče, je bistreje pogledalo po svetu. Rusi, najmočnejši Slovani, mirno so streljali volkove ter po saneh se vozarili; sedaj je vse živo, ter vidimo velike napore. Mnogo stanejo truda in novcev ti napori, a nič ne de; — živci so se uvežbali za energično delo, človek, narod vraste v takih okolnostih do velikana, — med življenjem in smrtjo je alternativa; kdor nič ne stavlja, nič ne dobi. In ako se narod takov jedankrat spodtakne, — koliko nauka. Germane so neki Rimljani začetkom dostikrat potolkli, potem pa prvi poslednje. Vojska je za nas Slavjaue dakle krepilna kopelj; in Schiller veli: »Leben geht unter, damit frisches, neues Leben an seiner Stelle keime.« — Nasledki se nam bodo pokazali v par decenijah. Glasnik. Stenografija na gradjunskoj n(4oni u Sisku. Kako je bilo već dne 31. januara t. g. u službenih „Nar. Nov.“ javljeno, prodajo g. ravnatelj gradjanske učione sisačke svojim učenikom dozvolom vis. vlade već dva mjeseca steno-grafiju bez svake nagrade. I kako ujedno nam slavno ravnateljstvo istoga zavoda piše, iznaša broj djaka učečih se stenografijo 22; od toga 14 djevojaka i 8 dječaka. Napredak da je posve povoljan, poimence u učenieih VII. i VIII. razreda. — Mi ovo poduzeće g. ravnatelja A. čuvaja radostno pozdravljamo kao prvo to vrsti u Hrvatskoj; jerbo dosada seje stenografija jedino u Zagrebu na srednjih školali (na gimnaziji i realki) predavala, a na drugih zavodih, poimence na viših djevojačkih školah, toga predmeta dosada još nismo vidjeli, — premda bi bio isto tako na svojem mjestu, kaošto na srednjih školah. Nadamo se, da će se sada i u Zagrebu gospoda, koja sa školami upravljaju, u taj liepi primjer ugledati, te oko toga nastojati, da se čim prije stenografija uvede na dotičnih zavodili barem kao fakultativan predmet. Listovniea administracije: G. N. Š. v Novem mestu: Za lani poslali ste 40 nvč. preveč; imate jih na dobro za letos. — G. P. K. u Oriovcu: Za god. 1877. dobijemo jošte 10 nvč. Izvolite adresirati direktno na administraciju „Jug. Sten.“, a ие više na knjižaru Muč. i Senftl. — J. K. v Vel. Laš. za lani dobimo še 10 nvč. — B. BI. u Mrkop.: Isto tako još 10 nvč. Tiska C. Albrecht u Zagrebu. Prilog listu. (S. Jenlco.) /w '/ V' ГЛ j*1 Cc-y « -V * 'T- c/ ^ J 7 > <г-г г^- <к~ , s~s C- ovc С^/ _ ■ 'V^’ 4-1 đ> £ c. ?* e<_ *9 c S") Ж-Ćrč.Z. Debatno pismo. ru^ V-, , J,, J, e^, O?, S*, Sl /V?, ПА. ? , Z zS. ✓ y •—' У°, 2* , y * s* / ^ - Њ/. X^ .. ^ ? *✓£ У7 о? у &, jc сг . <2^ ' ćz, e *> - ^ У7 уу Уa, /v. ^{s ĆirČ. J. ooj /•2vr «7. •( „ «->*, , Л _, ^ 7, *,.f- o' <&7 ^ ,r '•"V , v " o /z Razprava o slogu. (Od Bil/fona.) ■' > č~' o - / / i ~e/ , ' г?у* &г/ј J* p $ \'i£ e? / c /Vy / '“^e 2 ' ^ A- ^ ^ _ <уг к-/^ * o. ^o. A cc~// 7 ”° »c ^ sZ£^ -Л A- sz&/. v-^г ~ č- &- У ^/A^/se sv 7 2&У "v/s?/ e/? - /^/^c č ^^' v^ s ' U/ a/z 29 ^ j уу^ */z ^ ' у &/iy j/ / £у ćA^v^ 2 ' ^ ^* ~е /Z2*AyyZ y / a - <»/ # /$ s^y s ?#as ^j/* ^ г ^ c 2f ^ C^r^Z- ~У*~' —6 ^ /'■f' /& £o //ру a ‘з trA'f *- /■ e/ e-c- ■^гб' /. e~ V х e-o^ t/S/fie/k^/ ^ /v/ e г ^—» f e~ /&?~/0 *? y J ._ /*/ G* С^у ~SlS & .^ys-^ y d? '~~2? ■& / Xs^ г ^ \ €к, У ^ \ 'Z & p / r\S^)^'' -S -т/ s ^ — £/^ %*y '-' đ^'-r Jr ~*ć^' ^ ^-^^- J s7s°^-~- ^ 9s£L_. ° ■- J ,_ tV Jr , ^s ^ć — ^ ^ •- ^ 'V ^\^yL ^ °'/ ^ć ^ o-t ^. ->*? ^ % j ^ T? —&~^/7 /t /^sn7 y f ?S ~ .sssLsstJ?7z ^/ŽL 9V^' _ ^ ^ ^ ^ Xst Љ so- 2~ č s «^ч Jez/? e^ (1A +/, ~ ~/ /d~ jr s /•/ '7¥ ч /г/j» c, r>v/°t (_ 2. As s? *^,//~e г &s77> 2 7s *s7* •^VŽ, —o s7 ,7 ^ /\ , a- JJ* tt" C7. <£ j7^~ ° / ^sjr / /^ ^ У - ^ 7’ /У' ''Z ’ ~ ° *$ ' -^7 0^. ^ y^t> ^ ^s -rf ^ y e u" r? z* _ ■, лЈ° С те 'V'* S ^ tr- " ^^/. p-' t? ć 7ć'S C£~ ^г 277a г/-у /<^_ / /OJ /уО р^. y J0//'c?C 0~ тг s / £ У <3?, s /// 3*? -ол/ o ^ ^ č c**'" ^ ^ /^ C/ C- ^ ^2wć^ z' ^ ^ */%> *,£ -// 7Ć° J -v . OĆ* Z/u f- зЛ~- Or*J-V ~7' st r љ v ~ cS t**- ^ Сј '^č' > €~о /*о- _ <С^р ^v "Зип ^*е/ s //^ ,^/vS 7s6o 2^/ . -v- /t* /г ^-, v >-е^^ g ^ _ <£? /^4/ /%~ -£ У* /S -кГ о£ '<гЈР(0/П-ч C? se z* y 7 ćv> c s c/'vs?- •аУ ^ -StcC ^ , . -v ^-А- o ''vo ć/4v а«г. _ 2v/* /TcSd^s *s°7t7 z// "^9 тл? ^ ; 7 <У • s ae /M/ . /f //лг , , 2 Ća _ -v 'Г? „ V S ~а/ ^ g ~л5 <*(~._ Л* ^ '/&P^ ** - w сХyns? S6 . ?у' ЈЈб ?? г 0 stT&j . 'У У-to _ -^а&— ^7 e 5 _ s С ^Ј? X--<£ ~frfr . s '"v^ Zsfr '7c