SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 18
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 21 de mayo - 21. maja 2009
POSEG V SVOBODO ©OLSTVA
ANDREJ NAGLIC
V vladnem postopku je predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja. V dokumentu ,,Od-govorni za življenje in prihodnost Slovenije", ki so ga oblikovali Slovenska Karitas, komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci in Svet katoliških laikov Slovenije, je svobodna izbira na področju šolstva opredeljena kot ena izmed temeljnih vrednot, ki so nujne za celosten in odgovoren razvoj naše družbe in države. Predlog v vladnem postopku to svobodo omejuje in škoduje učinkovitosti slovenskega javnega šolstva, tako državnega kot zasebnega.
Ministrstvo za šolstvo in šport je na Vlado RS vložilo predlog, da se zasebni šoli odvzamejo vsa dodeljena javna sredstva, če je zaradi njenega delovanja ogrožen obstoj oziroma vpis na državni šoli. Predlog poslabšuje finančni položaj zasebnih šol, postavlja jih v položaj velike finančne negotovosti, neenake obravnave v razmerju do državnih šol in posledično staršem učencev nalaga dodatno breme materialnega podpiranja zasebnih šol. S tem je ogroženo ustanavljanje, razvoj in nadaljnje delovanje zasebnih šol v Sloveniji.
Takšna ureditev omejuje ustavno zagotovljeno pravico staršev, da svojim otrokom omogočijo versko in moralno vzgojo v skladu s svojim prepričanjem. Ker se vzgoja otrok v največji meri odvija v družini in v šoli, morajo imeti starši odločilen vpliv na vrednostno oziroma svetovnonazorsko usmeritev šole, ki jo obiskujejo njihovi otroci. Pravica staršev do moralne in verske vzgoje otrok je javni interes Republike Slovenije. Pravica je zapisana v ustavi, slovenska država pa je skrbnica v ustavi zapisanih pravic in svoboščin. Država mora na tej podlagi zagotoviti pogoje, ki staršem omogočajo izbiro šole, ki v največji možni meri ustreza njihovim vrednostnim prepričanjem. To izbiro v praksi omogočajo prav zasebne šole. Veliko staršev si ne želi, da so njihovi otroci vzgajani v izključno laičnih (ne)vrednotah državne šole. Skupnosti staršev in civilna družba, zlasti Cerkve in druge verske skupnosti, morajo zato imeti dejansko možnost ustanavljanja in vodenja zasebnih šol, ki ponujajo drugačno vrednostno usmeritev, kot je vrednostna usmeritev državne šole. S tem se oblikuje model pluralnega šolstva, ki ima posluh za najširši krog posameznikov in civilne družbe in se izogne nevarnosti tiranije demokratične večine nad manjšino. Tovrstni model raznovrstnega šolstva
uporabljajo najbolj razvite in najbolj svobodne evropske države, zlasti skandinavske. Predlog sprememb in dopolnitev zakona, ki ga je v vladni postopek posredovalo Ministrstvo za šolstvo in šport, nas od takšnega šolskega modela oddaljuje, staršem omejuje svobodo izbire in s tem znižuje raven uživanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji.
Poleg tega, da staršem omejuje svobodo izbire na področju vzgoje in izobraževanja, je predlog škodljiv tudi s širšega družbenega vidika. Ker že v samem izhodišču odpravlja idejo tekmovanja med šolami v kakovosti vzgoje in izobraževanja, zmanjšuje učinkovitost šolskega sistema kot celote, torej državnega in zasebnega. Pozorno branje besedila predlaganih sprememb in dopolnitev zakona in priložene obrazložitve navaja k zaključku, da država želi kaznovati zasebne šole za kakovostno delo, ki jih utegne razločiti od državne šole v istem šolskem okolišu. Na podlagi predlaganih sprememb in dopolnitev lahko veliko zanimanje za vpis na neko zasebno šolo postane razlog, da minister zasebni šoli odvzame vsa javna sredstva. Z odvzemom javnih sredstev bo nadaljnje kakovostno delo zasebne šole oteženo in šolski sistem kot celota bo izgubil kakovostno šolo. Šolstvo tako ostaja področje monopola države. Monopoli pa škodujejo razvoju družbe in posameznikov. To je danes splošno znano dejstvo.
Starši in demokratična civilna družba bi morali Vlado RS pozvati k umiku predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja. Takšnemu pozivu bi se morali dejavno, jasno in glasno pridružiti katoličani. Predlog nesporno posega v svobodo izbire, ki je ena izmed temeljnih vrednot naše družbe. Ob tem velja opozoriti tudi na misel dr. Franceta Bučarja. V svoji knjigi, kjer piše o prihodnosti Slovencev, se dotakne vprašanja vzgoje in pravi: ,,Šole naj tekmujejo med seboj po kakovosti posredovanega znanja in tudi po svoji vrednostni usmeritvi. Merilo za oceno mora dobiti v roke tisti, ki je zainteresiran za določeno vrednostno usmeritev, v primeru šoloobveznih otrok bodo to praviloma starši. Različne svetovnonazorske usmeritve naj tekmujejo neposredno med seboj, brez vmešavanja države. Zagotoviti vrednostno svobodo pomeni opustitev šole kot obvezne javne službe. Država praviloma ne more nastopati kot neposredni organizator šolstva." Skratka, vlada naj na področju vzgoje in izobraževanja začne spoštovati raznovrstnost v svobodi in enakosti.
(Po Druž^^^)
Volitve in številke
Državna volilna komisija, je v torek, 12. maja potrdila vse predstavljene liste za evropske volitve in izpeljala žreb oštevilčenja. Na glasovnicah, ki bodo - kot pred petimi leti - natisnjene na velikem formatu (A3), bo 12 imen list. Pod imenom vsake bodo imena kandidatov, ki zanjo kandidirajo.
Vrstni red, ki ga je določil žreb, bo sledeč: 1. Nova Slovenija (prvi kandidat Lojze Peterle); 2. Stranka mladih (Darko Krajnc); 3. Slovenska ljudska stranka (Ivan Žagar) ; 4. Krščanski socialisti (Maruša Benkič); 5. Socialni demokrati (Zoran Thaler); 6. Združeni zeleni (Vlado Čuš); 7. DeSUS (Karl Viktor Erjavec); 8. Slovenska demokratska stranka (Milan Zver); 9. Zares (Ivo Vajgl); 10. Neodvisna lista za pravice bolnikov (Marko Šidjanin); 11. Liberalna demokracija (Jelko Kacin) in 12. Nacionalna stranka (Sergej Čas).
Komisija je tudi določila natančnejša pravi-
la, kako bodo na volilno nedeljo presojali glasovnice, ki ne bodo povsem pravilno izpolnjene. Volivci glasovnico pravilno izpolnijo, če obkrožijo številko pred imenom ene od strank (list) in tako izberejo še enega od kandidatov stranke, za katero so glasovali (prednostni glas). Če bo volivec glasoval za eno stranko, prednostni glas pa namenil kandidatu iz druge stranj<e, bo - denimo - obveljal le glas za stranko. Če bo obkrožil le ime enega od kandidatov (in ne stranke), se bo glas štel tudi za stranko.
Vse stranke volivcem v izbiro ponujajo po sedem kandidatov, le neodvisna lista za pravice bolnikov, ki je kandidatno listo pri državni volilni komisiji vložila prva, štiri. Glavni tajnik DVK Marko Golobič je napovedal, da bo rezultat evropskih volitev (brez glasovnic po pošti) razglašen v nedeljo, 7. junija, ob 22. uri.
Dopolnila in hrvaški odpor
Slovenska vlada je na seji po pričakovanjih obravnavala in sprejela dopolnila k zadnjemu predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna za reševanje slovensko-hrvaškega spora o meji.
Dopolnila so pred tem prej večinsko podprli vodje parlamentarnih strank.
Odbor državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) se je za zaprtimi vrati seznanil in obravnaval dopolnila k predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede vprašanja meje s Hrvaško, ki jih je sprejela vlada. Predsednik odbora Ivo Vajgl je po nujni seji povedal, da je odbor „izrazil vsebinsko podporo" tem dopolnilom.
Več članov OZP je sicer na seji izrazilo nezadovoljstvo zaradi premajhne vključenosti v obravnavo zadnjega Rehnove-ga predloga.
Moti jih tudi, da naj bi zaupno gradivo z Rehnovim predlogom in slovenskimi dopolnili nanj dobili šele pred sejo, saj je vsebina gradiva javnosti tako ali tako že znana iz medijev.
Po poročanju medijev naj bi Slovenija tako predlagala, da bi moralo arbitražno sodišče skupaj reševati vprašanje meje na kopnem in morju ter o stiku
slovenskih teritorialnih voda z mednarodnimi vodami in sicer na podlagi enakih načel, tudi na načelu zunanje pravičnosti (ex aequo et bono). V Rehno-vem predlogu slednjega načela ni, reševanje omenjenih vprašanj pa je ločeno.
Slovenija naj bi bila pripravljena odpraviti blokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU šele po ratifikaciji sporazuma o arbitraži v parlamentih obeh držav in ne že takoj ob sklenitvi sporazuma o reševanju vprašanja meje z arbitražo, kot to predvideva Reh-nov predlog.
Slovenija naj bi tudi predlagala, da bi dva arbitra določili obe državi. Če se ne bi mogli dogovoriti, bi predsednika sodišča določila Evropska komisija, on pa nato še dva člana. Predlagala naj bi tudi, da lahko državi kadarkoli prekineta proces arbitraže, če se medtem dogovorita o kakšni drugi obliki rešitve spora, je poročalo Delo. Na vprašanje, kakšne so možnosti, da komisar Rehn slovenska dopolnila sprejme, je Pahor ponovil, da ,,smo sredi procesa, ki ga ne gre napovedovati v naprej".
Premier pričakuje, da bo odgovor ,,take narave, da bo omogočal nadaljevanje pogajanj" - sicer ga Slovenija ne bo
sprejela, Hrvaška pa bo morala razmisliti o tem, kako naj umakne sporne dokumente iz pristopne dokumentacije z EU in na ta način reši zaplet.
Slovenska dopolnila k zadnjemu kompromisnemu predlogu za način reševanja vprašanja meje in odpravo zastoja Hrvaške na poti v EU bomo pazljivo preučili, je v Bruslju povedal evropski komisar za širitev Olli Rehn. Prav tako bodo po komisarjevih besedah potrebna še dodatna posvetovanja s Hrvaško.
,,Kar je pomembno, je dogovor obeh strani. Smo tako blizu dogovoru, da ne bi bilo smiselno odnehati zdaj, ko smo že skoraj na cilju," je poudaril Rehn. Komisar je sicer povedal, da formalni odgovor slovenske strani pričakuje v prihodnjih dneh in da nove sestanke pričakuje v bližnji prihodnosti.
Hrvaški premier Ivo Sana-der je na predvolilnem srečanju v Gospiču sporočil „hrvaškim prijateljem v Sloveniji", da „slovenska politika in slovenski državni vrh vodita slabo politiko", je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Kot je ponovil, Hrvaška ne bo sprejela slovenske politike izsiljevanja, ko gre za vstop Hrvaške v EU.
Spomin na pobite
Člani slovenskih in hrvaških društev za obeleževanje grobišč povojnih pobojev so se s spominsko slovesnostjo spomnili žrtev povojnih pobojev v Crngrobu pri Škofji Loki.
Predsednik škofjeloške komisije za evidentiranje in urejanje povojnih grobišč Jože Peter Kranjc je pojasnil, da je v Crngrobu več množičnih grobišč, pri čemer so po lanskoletnih poskusnih izkopavanjih v maju ugotovili, da so v enem izmed grobišč posmrtni ostanki vsaj 450 žrtev.
Šlo naj bi predvsem za Hrvate, pa tudi Madžare. Po Kranjčevih besedah je bilo tudi nekaj družin iz Ljubljane.
Pojasnil je še, da so iskali podatke, koliko bi lahko bilo na tem mestu Hrvatov in po trenutnih ocenah gre za okoli 600 do 650 hrvaških državljanov. Ob tem je dodal, da bi jih lahko bilo tudi več.
Sicer pa je pred molitvami ob znamenjih
petih grobišč potekala še spominska maša. Starološki župnik Snoj je dejal, da je nedavno odkritje velikega množičnega grobišča v Hudi Jami razkrilo „strahoto revolucionarnega nasilja po koncu druge svetovne vojne". Dogodek je po njegovih besedah pretresel vso demokratično javnost, ne le v Sloveniji in na Hrvškem, pač pa tudi drugod po Evropi.
Izrazil je pričakovanje, da bodo državne institucije izpolnile svojo dolžnost v zvezi s prikritimi grobišči ter popravo krivic, saj je to, kar se je zgodilo v okviru množičnih pobojev ,,v nebo vpijajoča krivica". Menil je, da je potrebna odkrita oblika sprave, kamor sodijo tudi tovrstne spominske maše.
Spominske slovesnosti so se med drugim udeležili škofjeloški župan Igor Draksler ter vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs.
OBLETNICA PRIKAZANJA
Sveta Gora pri Gorici
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
Letos bo minilo 470 let od Marijinega prikazanja na Sveti Gori pri Gorici (1539). V okviru tega praznovanja se bo zvrstilo večje število prireditev, ki bodo potekale od
16.	maja do 22. avgusta.
Nad reko Sočo in Solkanom se strmo dviga romarska božja pot na Sveto Goro, visoko 682 metrov. Z gore se romarju odpre s severa slikovit pogled na Julijske Alpe, z vzhoda na Trnovski gozd, Škabrijel in Grgar, z juga na Gorico, Solkan in Sabotin, na Kras in Jadransko morje, z zahoda na vinorodna Brda, Karnijske Alpe in Dolomite. Na Sveto Goro se lahko pripeljemo iz Solkana po asfaltirani cesti, ob kateri so postaje križevega pota iz leta 1991, ali pa se podamo s Prevala peš po stari romarski poti; na Goro pridemo tudi iz Grgarja in Zagore pri Plavah.
Sveta Gora je z veličastno baziliko, frančiškanskim samostanom, romarskim domom, duhovno-izobraževalnim središčem Tau in restavracijo biser evropske Povezovalne poti treh romarskih svetišč, kamor sodita še Stara Gora nad Čedadom in Marijino Celje na Kanalskem Kolovratu.
ROMARSKA BOŽJA POT
O začetkih romarske božje poti govori latinski napis iz
17.	stoletja na podstavku Marijinega kipa z Detetom v naročju v kapeli prikazanja: ,,Tako se je Marija na gori Skalnici, sedaj pa se imenuje Sveta, prikazala leta 1539 Uršuli Ferligojnici in ji naročila: Povej ljudstvu, naj mi tukaj postavi hišo in me prosi milosti." Uršulo je posvetna oblast večkrat zaprla v ječo solkanske graščine, iz katere je bila vedno čudežno rešena.
Ljudje so začeli trumoma romati na goro Skalnico, kjer so postavili leseno kapelo in molili pred Marijinim kipom, ki sta ga po opisu vidkinje izdelala brata Francesco in Pietro Floreani iz Vidma. Usoda tega kipa ni znana, zdajšnji pa je bil po vzoru prvotnega narejen v 17. stoletju.
Nezadržna pobožnost romarjev je omehčala posvetno oblast, ki je po namestniku goriškega glavarja Hieronimu Attemsu leta 1540 izdala dovoljenje za zidavo cerkve na Skalnici. Pri kopanju temeljev so našli znamenito kamnito ploščo z vklesanimi ornamenti in molitvijo Zdrava Marija. Državni arhiv na Dunaju hrani listine o obstoju cerkvice iz 14. stoletja, ki so jo verjetno porušili Turki leta 1470.
PODOBA SVETOGORSKE KRALJICE
Novo cerkev v gotsko-renesančnem slogu je blagoslovil generalni vikar Egidij Falcetta, oglejski patriarh Marino Grimani pa ji je leta 1544 podaril milostno podobo Matere Božje, delo beneškega slikarja Jakoba Palme Starejšega, s pravim imenom Jacopo Negretti, ki je nadomestila prejšnji kip.
Avstrijski nadvojvoda Karel je leta 1565 izročil božjo
pot v oskrbo frančiškanom, ki so iz Bosne pribežali pred Turki. Cvetočo božjo pot je leta 1786 ukinil reformist Jožef II., cerkev in samostan sta bila prodana na dražbi, frančiškani pa so se preselili v Gorico. Morda je odlikovanje svetogorske podobe z zlato krono vatikanskega kapitlja leta 1717 pripomoglo, da je cesar Franc II. popravil krivico in leta 1793 odločil, naj se iz Solkana vrne na Goro „Begunka" — podoba Svetogorske Kraljice. V ljudeh je zasijalo upanje na boljše čase, s prostovoljnimi prispevki so obnovili svetišče in na pročelju zapisali Marijino in svojo voljo: Ego autem steti in Monte sicut prius (Stojim na gori kakor prej).
Svetišče so oskrbovali škofijski duhovniki vse do leta 1901, ko so se vrnili frančiškani. Ti so leta 1902 umrlega kardinala Jakoba Missia pokopali v frančiškansko grobnico v svetogorski cerkvi, na prvo obletnico smrti pa v nov grob v kapeli sv. Mihaela. Sloves božje poti se je širil in leta 1907 je papež Pij X. podelil cerkvi naslov bazilika.
PRVA SVETOVNA VOJNA
Obetajočim časom je sledila vihra prve svetovne vojne, ki je Sveto Goro spremenila v kup ruševin, milostno podobo in frančiškane pa spet pregnala v begunstvo v Ljubljano. Za povojno obnovo je poskrbel goriški nadškof
Frančišek Sedej in po načrtih arhitekta Maksa Fabianija so pozidali romarski dom, v katerem so uredili začasno kapelo, ter prostore za brate frančiškane, leta 1922 pa se je ,,Begunka" ponovno vrnila na Goro.
Po Rapalski pogodbi je pripadlo ozemlje Italiji in po posredovanju Vatikana so prišli na Sveto Goro italijanski frančiškani iz Trenta, ki so v letih od 1924 do 1928 zgradili samostan in novo cerkev po vzoru oglejske bazilike in po načrtu goriškega arhitekta Silvana Bariča, posvetil pa jo je videmski nadškof Giuseppe Nogara leta 1932.
DRUGA SVETOVNA VOJNA
Kratkotrajnemu miru je sledila apokalipsa druge svetovne vojne. Zaradi varnosti so leta 1943 odnesli milostno podobo na Kostanjevico pri Gorici, nato v Gorico, kjer je bila iz strahu pred komunisti ponoči leta 1947 ,,ukradena". Leta 1949 so jo odkrili v Vatikanu (p. Gracijan He-ric) in vrnili (p. Hugo Bren) slovenskim frančiškanom. Zaradi poškodb so podobo prenesli z lesa na platno in jo leta 1951 končno vrnili na Sveto Goro.
Po Božjem posredovanju je bilo Sveti Gori prizaneseno s ponovnim razdejanjem. Maja 1944 je Sveto Goro zasedla nemška vojska, ki je cerkev spremenila v trdnjavo proti partizanom. 29. aprila 1945 so nameravali partizani bombardirati baziliko z letali, a so jo oblaki čudežno zakrili in ohranili.
MIR
Po sklenjenem miru so bili verni ljudje izpostavljeni preganjanju in poskusom onemogočanja romanj, toda verniki so vedno našli pot do Svetogorske Kraljice, ki stoji na Gori kakor prej in izprosi pri Bogu premnoge milosti svojim zvestim romarjem. Kljub burni zgodovini Sveta Gora ni mrtev spomenik, temveč vse bolj priljubljena romarska božja pot, kjer Bog po Marijini priprošnji deli milosti in kjer človek z Božjo pomočjo spreminja zapleteno življenje.
Tudi med Slovenci v Argentini je pobožnost Svetogorske Marije globoko zakoreninjena, predvsem med primorskimi rojaki, ki so jo ustoličili v cerkvi sv. Rafaela. Njeno bandero je tudi prisotno vsako leto na slovenskem romanju v Lujanu.
Razstava ob letu sv. Pavla
Ob mednarodnem dnevu muzejev so v Muzeju krščanstva na Slovenskem v cistercijanskem samostanu v Stični ob 18. uri odprli razstavo Sveti Pavel - največji misijonar krščanstva.
Razstava, ki bo na ogled do 30. avgusta, je posvečena sv. Pavlu kot največjemu krščanskemu misijonarju.
Ob 2000-letnici rojstva apostola Pavla je papež Benedikt XVI. v lanskem juniju razglasil leto sv. Pavla, Muzej krščanstva na Slovenskem pa je ob tej priložnosti odprl razstavo z naslovom Sveti Pavel - največji misijonar krščanstva, na kateri je na panojih, v sliki in besedi, predstavljeno njegovo življenje od rojstva v Tarzu do mučeniške smrti v Rimu. so sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference (SŠK).
Ker je sv. Pavel pri svojem misijonskem delovanju prepotoval številne dežele, bodo na razstavi dali glavni poudarek njegovim popotovanjem, ki so bila po mnenju SŠK celo z vidika sodobnega človeka pravi podvig, saj je pri oznanjevanju evangelija peš, na konju in krovu ladij, samo da bi izpolnil apostolsko poslanstvo, prepotoval tisoče kilometrov.
Njegova življenjska pot je bila polna preobratov, vzponov in padcev, odobravanja in preganjanja, zaupana pa naj bi mu bila izredno težavna naloga. Kljub temu sv. Pavel ni odnehal, bil je prvi izmed Jezusovih učencev, ki je v svet ponesel njegovo zamisel o univerzalni veri, prav to pa ga pripeljalo v daljne kraje, kjer je posejal seme krščanstva, ki je v naslednjih stoletjih preplavilo Evropo, so še sporočili iz SŠK.
Brez kakega posebnega presenečenja poteka čas, ki nas loči od letošnjih parlamentarnih volitev. Malo več kot dober mesec, pa nam bo jasno, kako se bo v prihodnje razvijala argentinska politika. Lahko bi sicer ugibali, a v sedanjem položaju je vsako ugibanje neresno.
Po isti poti. Večina opazovalcev soglaša, da bo vsaj v poslanski zbornici vlada izgubila lastno večino. Tudi zmaga v provinci Buenos Aires ne bo krila izgube v velikih volilnih okrožjih v notranjosti	države.
Vprašanje, ki se ob tem poraja je, kako bosta v takih okoliščinah vladala zakonca Kirchner, navajena svojske-ga absolutističnega postopanja. Spričo raznih namigovanj je z najvišjih vladnih krogov prišla zatrditev, da bo sedanja vlada ostala do konca svojega mandata. Verjetno tudi ne bo večjih sprememb v načrtu in politiki. Zamenjali bodo nekatere ministre a, kot doslej, bo Kirchner z železno roko sukal krmilo. Problem z izglasovanjem potrebnih zakonov pa bo rešil tako, kot je to delal vedno, če so se stvari zapletle: pritiskal bo na guvernerje s ponudbo dodatnih fondov v zameno za glasove njihovih poslancev. Gotovo besedila zakonov ne bodo popolnoma po njegovi volji, a barka bo plula naprej, bolj ali manj varno sredi viharjev tujih in domačih kriz. Za večjo dovzetnost do pogajanj bodo okoliščine ugodne vladi. Province so tako zadolžene in njihov deficit tako hudo raste, da verjetno bivši predsednik ne vidi hujših težav. Poleg tega je skoraj gotovo, da bo v roku med volitvami (28. junija) in nastopom novega parlamenta (10. decembra) vlada s sedanjo večino izglasovala vse potrebne zakone za mirno leto 2010.
Več kot le parlament. Medtem se opozicija trudi s svojimi lastnimi težavami. Povezave niso trdne. Na levi je kar preveč nesporazumov in podpredsednik Cobos, ki se je vrnil v radikalni hlev, se čuti potisnjenega ob stran. Njegova glavna bitka bo resda v Mendozi, kjer je stavil na kocko ne le domače vodstvo, temveč tudi svoj namen, da se poteguje za predsedniško kandidaturo leta 2011. A vpliv skuša razširiti tudi v ostalih provincah, zlasti v največjem buenosaireškem volilnem okrožju. Uspeh je doslej vsaj dvomljiv. Podobno je na desnici. Poleg skupinskih interesov (De Narvaez se naslanja na Duhaldeja, ki ga Sola ne more videti), je v ozadju tudi osebni politični projekt vsakega posameznika. Tako Sola kot Macri računata na predsedniško kandidaturo in podporo pe-ronizma. A v notranjosti se vse oči ozirajo na Reute-manna, ki že jasno nastopa
kot predsedniški kandidat. Seveda pred tem mora vsak v svojem okrožju na sedanjih volitvah dokazati, da je vreden naslednjega koraka. Letošnje parlamentarne volitve tako dobijo značaj predhodnih (primarnih) volitev za predsedniško tekmo, ki bo čez dve leti.
Uspešna volilna kampanja. Vlada ima v marsikaterem oziru prednost. Kirch-nerizem nastopa monolitno, saj predsednik stranke trdno drži vajeti v rokah. Z vso silo je potisnil celo nekatere uporne veljake, da so se postavili na čelo volilnih listin. Poleg tega pa vlada v najbolj primernem ritmu objavlja ukrepe, ki naj bi koristili njenim interesom: povišanje plač univerzitetnim profesorjem, povišanje plač državnim uslužbencem, napoved kreditov poljedelcem, napoved posebnih hipotekarnih kreditov, namenjenih srednjemu sloju ^ Kaj lahko še pričakujemo? Glede tako imenovanih ,,pričevalnih kandidatur" pa je jasno, da tudi po sodni poti ne bo nobenega rezultata. Po eni strani vsi kandidati sedaj pazijo, da ne bi javno potrdili, da po izvolitvi ne bodo zasedli navedenih funkcij. Torej se jih ne more soditi le ker se sumi, da kandidirajo ,,v prazno". Po drugi strani pa je rok sodnega postopka tako raztegnjen, da bodo volitve prej, preden bi se o tej zadevi moglo izreči vrhovno sodišče. Na prvi stopnji je sodnik že odločil, da so te kandidature sprejemljive. Nov udarec že tako obolelim argentinskim ustanovam.
Oblaki so rdeči ^ obzorje pa se temni. Čeprav skuša vlada narod prepričati, da je vse v redu in lepo, razni znaki dokazujejo, da se nahajamo v novi hudi krizi, iz katere bo pot težka in trnjeva. Poljedelstvo in živinoreja, ki sta še vedno temelj argentinskega gospodarstva, prestajata hude čase. Napovedujejo se slabe letine. Pšenica, ki je bila nekdaj kraljica argentinskega izvoza, je skrajno okrnjena. Suša in davki, pa še vladni pritiski, so jo uničili in strokovnjaki s sprašujejo, če jo bomo prihodnje leto pridelali dovolj za domačo uporabo. Po več kot sto letih je v 2010 Argentina ne bi izvažala. Vlada sedaj - pozno - napoveduje podporo in kredite. Nekaj podobnega je z živinorejo. Klavnice napovedujejo porast cen v višini 50%, zaradi padajočega števila govedi. Tudi tukaj bo izvoz ogrožen, ali vsaj prizadet. Tuje družbe črpajo poceni petrolej, a nihče ne investira v nova raziskovanja petrolejskih in plinskih ležišč. Izvoz strmoglavi in vprašanje uvoza je na obzorju. Vlada pleše na Titaniku, opozicija pa zvedavo gleda.
KULTURA
Obisk Mitja Čanderja v Buenos Airesu
Ni bil to prvi obisk esejista Mitja Čanderja v Buenos Airesu. Lansko leto se je skupaj s številnimi člani slovenskega literarnega sveta, večinoma mlajših slovenskih literatov, udeležil Knjižnega sejma buenosaireške metropole.
V kratkih obrisih bi življenjsko pot Mitja Čanderja lahko opisali s sledečimi podatki. Rodil se je leta 1974 v Mariboru. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral primerjalno književnost. Kot urednik je začel delovati pri študentski reviji Tribuna; od leta 1996 pa je urejal knjižno zbirko Beletrina, ki orje nove perspektive na področju sodobnega slovenskega literarnega delovanja. Leta 2001 je izdal antologijo mlade slovenske kratke proze, ki je bila prevedena v več tujih jezikov, med drugimi v angleščino, romunščino, srbščino in hrvaščino. Svojo prvo zbirko esejev je objavil pod naslovom Zapiski iz noči, leta 2003. Štiri leta pozneje je izšla njegova knjiga Pokrajine proze. Ta knjiga vsebuje eseje o slovenski povojni prozi. Zadnja Čandrova zbirka esejev pa je izšla pod naslovom Kuvertirana poteza, lansko leto. Mitja Čander sodeluje pri raznih intervjujih na radijskih in televizijskih programih.
Da bi poglobil stike na založniškem in literarnem področju v špansko govorečem svetu, je Mitja Čander v spremstvu žene novinarke Maje ponovno obiskal Buenos Aires. Ob svojem obisku je hotel imeti tudi stike s Slovenci v Argentini.
PREDAVANJE NA FILOZOFSKI FAKULTETI
Na vabilo prof. Mojce Jesenovec je Mitja Čander imel svoje prvo predavanje med nami. V četrtek, 23. aprila, ob 20,30 uri je pričel svoje predavanje na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu.
Tema predavanja je bila Sodobna slovenska družba in literatura. Predavatelj je razvil svoje misli s kratkim uvodom o bližnji zgodovini slovenskega literarnega ustvarjanja po drugi svetovni vojni. Predstavil je pomembnost literarnega gibanja ob 60 letih in kasneje ob 80-letih ter njune glavne predstavnike. Poudaril je pomembnost izida revije Nova revija na politična dogajanja v matični Sloveniji.
Mojca Jesenovec je predavanje prevajala v španščino, ker so bili med publiko slušatelji, ki niso obvladali slovenskega jezika. Publika na tem večeru je bila precej številna in raznolika. Skupni imenovalec pa je bilo poznanje leposlovnega ustvarjanja. Izvajanju so sledila številna N^rašanja, na katere je Mitja Cander odgovarjal z globokim poznanjem tematike in slovenske stvarnosti na kulturnem področju.
OBISK MITJA ČANDERJA PRI SKA
Prvi letošnji kulturni večer pod okriljem Slovenske kulturne akcije smo pričeli v naši organizaciji sredi še tople jeseni, v soboto, 25. aprila ob 19. uri s predavanjem esejista Mitja Čanderja v mali dvorani Slovenske hiše. Pisatelj je predaval na temo Mladi in slovenska družbena ter kulturna tranzicija.
Mitja Čander je najprej ocenil literarno pot slovenskega književništva po drugi svetovni vojni. Od prvem desetletju propagandističnega pisanja brez leposlovne kvalitete se je nekaterim intelektualcem odprla možnost potovanja po Evropi. Največ stikov so navezali s Parizom, pozneje niso izo-stajala druga glavna evropska mesta in Združene države Severne Amerike. S temi inozemskimi stiki so počasi vnašali v slovensko literarno ustvarjalnost nove evropske leposlovne tokove, pričeli so se tudi različni prevodi tujih avtorjev. Tako je slovenska literarna ustvarjalnost iz šestdesetih in
osemdesetih let postala pomemben mejnik na poti v večjo demokratizacijo. Morda zaradi tako bogate slovenske tradicije, so čedalje drznejše in svobodne misli na kulturnem področju načele tudi politično strukturo družbe.
Do osamosvojitve Slovenije so odnosi med pisatelji in založbami bili popolno-
ma drugačni, kot so sedaj. Založbe so bila državna last, imele so večjo kontrolo nad vsebino in avtorji, istočasno pa so poskrbele za honorarje. V novi družbeni obliki je največja težnja na privatni iniciativi, kar pa ima pozitivne in tudi negativne posledice. Kot v vsaki družbi se pa malokdo lahko preživlja le s pisateljevanjem in zato ima večina literatov poleg tega še druge zaposlitve. Predavatelj je tudi orisal splošne težave, ki jih imajo mlajše generacije, ki pa so precej podobne po vsej Evropi in se v marsičem identificirajo tudi z argentinsko realnostjo. ^
Čander je tudi predstavil podobo slovenskega bralca, karakteristike sodobnih pisateljev, slogi v prozi in v poeziji, težave pri uvejavljanju na tujih knjižnih trgih, zanimanje ne-Slovencev za slovensko literaturo, vlogo slovenskih avtorjev v okviru Evropske unije, vlogo zamejske in zdomske literature.
Način podajanje je bil pester, zanimiv, sočen in jasen. Publika je z lahkoto in navdušenjem sledila izvajanjem.
Po govoru pa je sledila vrsta vprašanj in celo pripomb na nekatera še vedno kritična dejstva v sodobnem slovenskem kulturnem prostoru.
Ob dobri zakuski in prijetnem razgovoru se je večer pozno zaključil.
K.C.
Muzejski praznik
Okrog 40 slovenskih muzejev in galerij so 18. maj, mednarodni dan muzejev, obeležili z dnevom odprtih vrat. Obiskovalcem so omogočili prost vstop ter pripravili tudi javna vodstva in delavnice.
V	Slovenskem etnografskem muzeju je praznik muzealcev sovpadel z odprtjem Dnevov etnografskega filma, obiskovalcem pa sta bila poleg razstav ta dan med drugim na voljo še tkalski in lončarski atelje. V Narodnem muzeju Slovenije so vabili obiskovalce, da v prostore muzeja na Metelkovi, kjer je od petka na ogled osrednja razstava prvega mednarodnega trienala keramike Unicum, bi prinesli svoje keramične in porcelanaste predmete, strokovnjaki pa so določali njihovo starost ter svetovali, kako jih hraniti in vzdrževati.
Muzeji in galerije mesta Ljubljane so dan pred muzejskim praznikom vabili v Mestni muzej na ogled razstave Napoleon rezhe Iliria vstan, po kateri je opoldne vodstvo, popoldne pa je vodstvu po razstavi sledil sprehod po mestu s klepetuljo. Za nedeljo so program načrtovali tudi v Narodni galeriji, kjer so vabili na javno vodstvo in program za otroke.
V	Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na dan muzejev pod naslovom Grafična bolha potekal sejem knjig, publikacij, majic in izbranih grafičnih del po ugodnih cenah, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so odprli razstavo Aqualutra Vidra, kraljica vode. Obeleževanju muzejskega praznika se je pridružila Slovenska kinoteka, kjer so 18. maja predvajali najlepše slovenske turistične filme, saj je tema letošnjega mednarodnega muzejskega dneva Muzeji in turizem.
Pokrajinski muzej Celje je v ponedeljek vabil na javni vodstvi po arheološki kleti v Knežjem dvorcu, Muzej premogovništva Slovenije v Velenju pa je muzejski praznik dan pred tem med drugim obeležil z vodenim ogledom podzemnega muzeja in otroško likovno delavnico. V Pokrajinskem muzeju Maribor so ob svetovnem dnevu muzejev odprli občasno razstavo Aktualna arheološka odkritja - Iz muzejskih depojev 6. Pokrajinski muzej Ptuj je vabil na odprtje novega grafičnega kabineta Franceta Miheliča v Mihe-ličevi galeriji.
Gornjesavski muzej je v ponedeljek obiskovalce vabil v Kosovo graščino na vodstvo po zbirkah ter demonstracijo vožnje s starim in novim kolesom, hojo s hoduljami in vožnjo z lesenim skirojem. V Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični so pa odprli razstavo Sv. Pavel - največji misijonar krščanstva. Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je dan odprtih vrat pripravila že v petek, ob tem pa še Ustvarjalnico, delavnico, na kateri so zbrani razmišljali o Kostanjevici kot o turistični destinaciji.
Naše šolstvo v letu 2008
Poročilo Ani Klemen, referentke za šolstvo Zedinjene Slovenije, na 62. občnem zboru v nedeljo 25. aprila.
V šolskem letu 2008 so sestavljali šolski referat: gdč. Angelca Klanšek, ga. Marjana Batagelj, gdč. Ani Klemen in g. France Vitrih.
Voditeljice osnovnih šol iz Buenos Airesa smo imeli skupaj 10 sej, katerih se je udeleževal tudi prelat dr. Jure Rode. Stike s šolami iz notranjosti Argentine je naprej zvesto vodil g. France Vitrih. Njemu se iskreno zahvaljujemo za izdelavo šolskih statistik in vezi z oddaljenimi šolami iz notranjosti.
Vodstvo po krajevnih šolah je ostalo nespremenjeno: Jegličeva šola ABC po slovensko, Paula Grbec; Balantičeva šola, Irena Urbančič Poglajen; Baragova šola, Lucijana Servin Čeč; Jurčičeva šola, Ani Klemen; Prešernova šola, Veronika Zurc Boh; Rožmanova šola, ^a. Nina Pristovnik D^az; Slomškova šola, Mateja Hribar Šmalc; ABC Bariloche, Terezka Marn Žužek; Aljaževa šola Bariloche, Klav-dija Kambič in učiteljice; Ciril Metodova šola iz Mendoze, Lenčka Božnar; Krekova šola iz Tucumana, Jožejka Debel-jak Žakelj.
V letu 2008 je hodilo v osnovno šolo 361 otrok. Od teh je 301 pripadalo k oddelku slovensko govorečih in 60 pa špansko govorečih otrok (sistem ABC). Učnih moči je bilo 106.
Dva važna dogodka omenjam iz te šolske dobe: otroci 4. in 5. razreda so bili deležni branja nove izdane knjige „Argentinski živžav", ki je nadomestila „Zdomski živžav". Da je bila ta knjiga dobro sprejeta med malimi bralci je vse, ki smo sestavljale ekipo za prenovo, najbolj razveselilo in zadovoljilo. Vso zahvalo sodelavcem: Marjani Batagelj, Metki Vombergar, Danici Malovrh, Ivani Tekavec in vsem, ki so prispevali s članki: Mirjam Rant, Reziki Marinšek, učiteljicam in Tonetu Mizeritu. Iskrena zahvala gre tudi vsem, ki so gmotno omogočili izid te knjige, v prvi vrsti Uradu Republike Slovenije za Slovence po svetu in mnogim tukajšnjim dobrotnikom.
Drugo pomembno praznovanje je bila 50. obletnica šole Josipa Jurčiča iz Carapachaya, ki je praznovala zlati jubilej v soboto, 18. oktobra 2008. Ob tem jubileju je šola
pripravila tudi zbornik zgodovine prehojene poti. Vsej šolski družini izrekam čestitke!
Po letnem presledku se je vršila šolska kolonija v
Cordobi od 2. do 11. januarja 2009. Uspešno jo je vodil profesor Jure Urbančič s pomočniki (Kristina Skvarča Senk, Emi Urbančič Marušič, Marjana Jakoš, Erik Oblak in Marjanka Grohar). V imenu šolskega referata Zedinjene Slovenije se vsem zahvalim za vodstvo in skrb srečnih počitnic!
Seminar za učitelje, ki ga vsako drugo leto pripravlja Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport je potekal od 18. do 28. januarja 2009 v Sloveniji. Udeležili so se ga 17 učiteljev iz Argentine (Buenos Aires, Tucuman, Bariloche in Entre R^os) in po en učitelj iz Brazilije in Avstralije. V imenu referata se zadevnim organom Republike Slovenije iskreno zahvaljujem za prizadevanje v prid naših učiteljev!
SKUPNE ŠOLSKE PRIREDITVE V LETU 2008
Poleg skupnih šolskih prireditev, prireja vsaka šola še mnogo drugih prireditev v letu, kot so na primer proslave za očetovski in materinski dan, otroški dan ter obletnice šol in domov. Vse te dejavnosti smo lahko sledili po časopisih.
1.	Začetna šolska prireditev je bila v nedeljo, 9. marca 2008. Pričela se je s sv. mašo ob 16. uri. Po maši je sledila akademija „Veselja ni konec" v priredbi Balantičeve šole, Slomškove šole in voditeljev počitniške kolonije. Otroci, ki so se udeležili počitniške kolonije so peli pri sv. maši in pripravili razstavo ročnih del iz počitniških delavnic,
2.	Obisk državnega sekretarja za Slovence po svetu g. Zorka Pelikana. V četrtek, 5. junija smo se učiteljice
(nad. na 4. strani)
G. JOŽE RAZMIŠLJA
32. dolenj'ski knj'ižni sej'em
Naša pesem
Prav so imeli tisti, ki so rekli, da kdor poje, dvakrat moli.
Pesem je Bogu všeč, pa naj bo to verskega ali svetnega napeva. Pa je tudi nam ljudem v prijeten oddih. Je eden od Boga prejetih darov, ki ga ni zavračati. Nekateri imajo več tega daru in se za to posvečajo petju, drugi so ga prejeli v manjši količini in zato morda rajši molijo. Vsi pa smo dolžni Bogu dajati čast in to že na kakršen koli način. Vse, kar smo prejeli iz božjih rok, smo dolžni Bogu, ker je Njegovo, kakor tudi mi sami. Zato naj Mu bo tudi petje v čast in veselje.
Tudi nas ljudi pesem lepo razpoloži. Ne izgubimo nobene priložnosti, da se tudi s pesmijo med seboj povežemo.
Ohranili smo se, in še vedno drži, da nam pri ohranjevanju veliko pomaga molitev, ki jo ne opuščajmo, in pesem, ki naj jo pojejo tudi naši najmlajši. Oni naj z nami, starejšimi, pojejo, da se pesmi naučijo in da se jim utrjuje slovenstvo.
Pesem je tista, v kateri bolj kot besede, govori melodija in jo razume srce. Pesem je tista, ki v trenutku poveže vse ljudi sveta, vse kulture in vse skupnosti.
Zato nam je Bog dal tudi ta dar, da bi s pesmijo svet napravili bolj človeški, kjer bi se med seboj razumeli in povedali, z besedo ali pesmijo, da smo res bratje med seboj.
S pesmijo smo Bogu všeč, ljudem pa olajšamo marsikateri križ, ki ga sami težko nosijo. Petje jim pri tem pomaga, pa pojmo pri poroki ali pri grobu. Vedno nas pesem dviga od zemlje do nebes.
DRUŽINA IN DRUŽBA
Če podariš kruh
Ko se odpravljamo na obisk, si pogosto belimo glavo, kaj bi podarili ljudem, h katerim prihajamo. Nekaterim je to celo tako velika muka, da raje ne hodijo na obiske. Preveč naporno se jim zdi, tudi zaradi daril, ki naj bi jih prinesli.
Morda je bilo včasih laže, kar se tega tiče. Ljudje so živeli zelo skromno in veliko starejših ljudi sem že slišala, kako neznansko so bili kot otroci veseli, če so dobili žemljico. Kdo se danes še razveseli žemljice? V šolah in vrtcih pa tudi v stanovanjskih blokih vedno znova slišimo o tem, koliko kruha konča v kosih za odpadke in smetnjakih.
Sama imam čisto drugačen odnos do kruha. Nikoli v življenju nisem stradala, nikoli pa tudi nisem metala proč nobene hrane, še zlasti ne kruha. Tako sem se naučila že doma v družini. Kruh pa se mi zdi nekaj prav posebnega, posebno še, če je to doma pečen kruh. Neznansko več mi pomeni kot potica ali torta.
Nikoli ne bom pozabila prijateljice, ki je takoj po veliko-
na
nočnih praznikih prišla obisk in prinesla hlebec kruha, ki ga je spekla doma prav zame. Bil je še topel, ko ga je dala iz torbe, zavit v bel pr-tiček. Skrbno sva ga položili na mizo, da se ohladi. Ni prinesla pirhov, potice in šunke, kar je splošna navada, ampak kruh. Ob tem se je razvil zelo zanimiv pogovor o tem, kaj nam kruh pomeni in kaj si za praznike podarjamo. Ne samo za veliko noč, ampak tudi za vse druge praznike. Priznam, da sem bila njenega kruha zelo vesela. Bil je zelo dober in spečen prav zame.
Prepričana sem, da ljudje tako obdarujejo ljudi. Ne nujno vedno hom, morda s čim drugim, kar skuhajo in spečejo, in za kar vedo, da ima obdarovanec rad. Tudi takšno obdarovanje nam polepša življenje. Kupljene stvari, pa naj bodo še tako drage, učinkujejo pogosto zelo hladno.
V domačem kruhu pa je odnos, je toplina. Je preprosto povedano: ,,Rad te imam!"
Metka Klevišar
mnogi druge s kru-
Kulturno umetniško društvo Krka, Knjižnica Mirana Jarca in novomeška knjigarna Mladinske knjige so v ponedeljek ob 20. uri v Galeriji Krka odprli 32. dolenjski knjižni sejem.
Na sejmu bodo predstavili enoletno knjižno bero, opozorili na nekatere knjižne novosti, priredili pogovore z avtorji in srečanje najmlajših literatov.
Kot je povedal predsednik Kulturno umetniškega društva Krka Mitja Pelko, bo Krkina galerija v Novem mestu do petka, 22. maja, v znamenju knjige, novomeška trgovina Mlajdinske knjige pa bo po besedah poslovodje Petre Činkole tam razstavila skoraj 2000 od približno 3600 v enem letu v Sloveniji izdanih knjig ter med njimi posebej predstavila knjižne izdaje dolenjskih avtoric in avtorjev.
Lanski sejem so ob Trubarjevem letu posvetili 500. letnici rojstva Primoža Trubarja, letos pa je osrednja
gostja dolenjskega knjižnega sejma Slovenka leta 2008, pesnica Neža Maurer. Obiskovalke in obiskovalci 32. knjižnega sejma so jo spoznali ob odprtju, pred njo pa je zbrano občinstvo nagovoril direktor novo ustanovljene javne agencije za knjigo in pisatelj Slavko Pregl, je dejal Pelko.
V nadaljevanju sejma so se v Galeriji Krka ob večvizijski predstavitvi Knjižnice Mirana Jarca z naslovom Mladi prozaist izjemne pisateljske moči v sredo se pogovarjali z novomeškim mladim pisateljem Nejcem Gazvodo. V petek se bo z medobčinskim srečanjem najmlajših literatov osnovnih šol, ki se bodo pogovarjali s pisateljico Neli Kodrič, sejem sklenil.
Ob 32. dolenjskem knjižnem sejmu je novomeška Knjižnica Mirana Jarca pripravila še predstavitev Neže Maurer in njenega dela z naslovom Na tvojo kožo pišem svoje verze.
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
Hrana za lepo kožo
Koža je največji organ, ki ga, če je zdrav in lep, zlasti gospe in gospodične zelo rade pokažejo. Če ne skrbimo zanjo, ne bodo pomagali niti ličila, puliji ali ohlapna oblačila.
Vse, kar daste vase, se pozna na koži in če pijete vse, razen vode ter besno bežite pred sadjem in zelenjavo, bo koža to povedala tako, da bo postala bleda, suha ali pa se bo razcvetela do onemoglosti.
Najboljši nasvet za zdravo kožo je gotovo uravnovešena prehrana. Poskusite - kar je dobro za zdravje telesa, je dobro za zdravje vaše kože.
-	Proteini, pa tudi sadje in zelenjava. Ti so sicer čudoviti za ustvarjanje mišic in krasno sovpadajo z redno vadbo. Vendar lahko prehrana, ki temelji samo na proteinih iz ravnotežja vrže vaš prebavni sistem, kar lahko privede do kanaste kože. Proteinom dodajajte veliko sadja in zelenjave.
-	Tudi maščobe so potrebne. Kadar pazimo na linijo, je najlažje shujšati, če se izognemo maščobam. Vendar, pozor! Nekatere maščobe (nenasičene) so dobre za vaše telo in seveda kožo, ki ji povrnejo elastičnost. Ne izogibajte se ribam, olivam, oreškom in lanenemu semenu. Da bi zaužili čim več dobrih maščob iz lanenega semena (semilla de lino), ga najprej strite v možnarju.
-	Posegajte po dobrih ogljikovih hidratih. Koža vam bo hvaležna za ogljikove hidrate, ki se nahajajo v polnozrnatih izdelkih, s tistimi, ki se nahajajo v rižu in belem kruhu pa ne bo vedela kaj točno početi. Kako to? Ko presnavljate rafinirane ogljikove hidrate, telo izloča dodaten inzulin, ki ,,prisili" kožo, da zadržuje tekočino. Zato boste videti bolj napihnjeni, koža pa bo
razdražena.
-	Rumena, zelena, rdeča, oranžna ^ Vse barve so v redu, če je tako obarvana zelenjava (in sadje). Držite se petih priporočenih obrokov sadja in zelenjave dnevno. Nikakor pa ni prepovedan še kakšen dodaten obrok. Znano je, da sadje in zelenjava močne barve vsebujeta več an-tioksidantov, ki preprečujejo škodo, ki jo povzročajo prosti radikali. Sestavite torej svojo sadno zelenjavno mavrico.
-	Dodana vitaminska vrednost. Najbolje je, če vitamine dobite s hrano, vendar se ne branite tudi vitaminskih dodatkov, če se vam zdi, da so vaše prehranjevalne navade malce, no, nezdrave.
-	Voda, voda, voda ^ Slovenski pregovor sicer pravi, da voda še za v čevelj ni dobra, torej - nič za to -spravite jo v svoj želodec. Voda vaši koži povrne sijaj in čvrstost. Alkohol, kava in kajenje dehidrirajo vaše telo, zato je pomembno, da je steklenica z vodo vaša zvesta spremljevalka.
Nakupovalni spisek za lepo kožo
Česen, čebula, por - res niso najbolj dišeči spremljevalci jedi, vendar razstrupljajo jetra in celotno telo.
Leča (lentejas) - polna an-tioksidantov, folne kisline in kalija. Izvrstna stvar za pomlajevanje.
Kefir in navadni jogurt - bakterije, ki so v njih, pomagajo krepiti imunski sistem, kalcij pa pomaga topiti maščobo.
Rdeči feferoni (chili) - polni so C vitamina, ki je nujen za lepo kožo, hkrati pa topijo maščobo.
Kalčki (brotes) - pametno bi jih bilo dodati vsakemu obroku, krepijo imunski sistem, kar posledično vpliva tudi na kožo.
Sopranistka Urška Arlič uspešna na Poljskem
Slovenska sopranistka Urška Arlič se je na Poljskem udeležila mednarodnega pevskega tekmovanja Ada Sarli in zmagala. Z zmago na uglednem festivalu so se ji odprle nove možnosti, med drugim bo angažirana v krakovski operi.
Poleg prve nagrade je sopranistka na tekmovanju prejela še tri posebna priznanja, in sicer za najboljšo izvedbo poljske skladbe tujega izvajalca, nagrado krakovske filharmonije in krakovske opere. Za glavno nagrado je žirija seštela točke treh nastopov.
Kot je povedala Arličeva, je izvedla večplasten program: v prvi etapi je pela Lisztov samospev ,,Wieder möcht ich dir begegnen", Griegov ,,En svane" (Labod) in Margaretino arijo iz opere Faust. V drugi etapi je izvajala Pamini-no arijo (Mozart), arijo Louise ,,Depuis le jour" (Charpentier) ter poljski samospev Karola Szymanowskega ,,Zie-lone slowa". V zadnji etapi je Arličeva izvedla dve ariji z orkestrom, in sicer arijo Micaele iz opere Carmen in arijo Mimi iz opere La Boheme.
Arličeva se je leta 2001 vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je junija 2005 z odliko diplomirala iz solopetja v razredu izredne profesorice Irene Baar ter prejela akademijsko študentsko Prešernovo nagrado. Sodelovala je na več tekmovanjih, med vidnejše uspehe sodijo zmage na državnem tekmovanju v letih 2000 in 2008 ter na mednarodnem tekmovanju C. A. Seghizzi v Italiji v oratorijski kategoriji (2005 in 2006). Sopranistka se je uvrstila tudi v polfinale na opernem tekmovanju Belvedere 2007. Omeniti velja tudi tekmovanje Ond-ina Otta, na katerem je prejela naziv ,,novi Puccinijev glas". Pevka se trenutno posveča podiplomskemu študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo in poučuje solopetje.
Nase šolstvo v letu 2008
(nad. s 3. strani)
udeležile sprejema v Rezidenci veleposlanika. Gospod Pelikan je izrabil priložnost in se pogovoril z vsako šolo posamezno. V soboto, 7. junija je obiskal še Slomškovo šolo in Prešernovo šolo, da si je lahko ogledal v živo kako delujejo naši tečaji.
3.	Alojzijeva proslava je bila v nedeljo, 6. julija v Slovenski hiši. Mašo je daroval g. Dani Vrečar; za petje je poskrbela Prešernova šola. Po sv. maši je sledil poklon pred spomenikom. Nato so v dvorani učenci in bivši učenci Slomškove šole pripravili odrsko predstavo ,,V kraljestvu pravljic", v režiji Marcela Brula in Andrejke Vombergar Šterfiček.
4.	Obisk celovške lutkovne skupine ,,Navihanci". Na vabilo Slomškove šole so se otroci vseh osnovnošolskih tečajev udeležili predstave v prostorih Slomškovega doma v soboto, 16. avgusta ob 15. uri.
5.	Obisk Ministrice za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije, Mojce Kucler Dolinar. Ministrica je ob tej priložnosti, poleg uradnih dolžnosti,
obiskala tudi Balantičevo šolo v soboto, 16. avgusta zjutraj. Šolski otroci so jo pozdravili s petjem in recitacijami.
6.	Slomškova proslava je bila v soboto, 27. septembra v Slovenski hiši. Pričela se je ob 9.30 uri s sv. mašo za žive in rajne učitelje, ki jo je daroval gospod Franci Cukjati ob somaševanju patra Alojzija Kukovice. Petje pri maši je prevzela Baragova šola. Sledila je otroška igra ,,Mojca Pokrajculja", v izvedbi Rožmanove šole in režiji Toneta Podržaja.
7.	Skupni izlet v Glew, na pristavo očetov lazaristov,
je bil v soboto, 25. oktobra. Pričeli so s sv. mašo, ki jo je daroval g. Jože Bokalič. Izleta se je udeležilo 240 otrok v spremstvu 33 učiteljic in 18 staršev.
8.	Prvo sveto obhajilo je v ponedeljek, 8. decembra prejelo 23 otrok v Slovenski hiši. Za potek obreda so poskrbele učiteljice naših šol.
Ob zaključku moje tretje dobe kot šolska referentka odbora Zedinjene Slovenije prepuščam to funkcijo novemu odboru. Z veseljem in odgovornostjo sem prevzela to mesto pred šestimi leti in upam, da sem delo zadovoljivo izvršila in koristno prispevala razvoju šolstva. Mnogo lepih in tudi težavnih trenutkov sem doživela, toda pregled nazaj
je pozitiven kljub pomanjkljivostmi. Želim novemu odboru, da bi nastopil s pogumom in doprinesel potrebne spremembe ter bil kos novim izzivom časa. Dela je veliko. Časi se spreminjajo, ljudje se spreminjajo in šolski svet potrebuje novih ukrepov. Odprtje oddelka ABC po okrajih bo težko delo, katerega se bo morala lotiti skupnost prej ali slej. Vso srečo želim novemu odboru!
Zahvalim se vsem sodelavcem šolskega referata in tajništvu krovne organizacije Zedinjene Slovenije za stalno sodelovanje in pomoč. Zahvalim se tudi Ministrstvu za šolstvo in šport RS in Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za vse pripomočke in podporo, za katero se priporočamo še v naprej, da nam omogočijo nadaljnje delo v tem koščku Slovenije v tujini.
Zadnje besede namenjam osebam, ki si zaslužijo prvo mesto v naši srenji: izrekam svoje priznanje in zahvalo učiteljstvu za požrtvovalno delo, ki so ga zvesto opravljali skozi 60 let zdomstva v Argentini. Pa ne le zahvalo. Ponosni smo na vas! Vredni ste našega občudovanja, saj bi brez vas bilo nemogoče ohranjati slovensko kulturo prepojeno s krščanskimi vrednotami na argentinskih tleh. Bog naj vam poplača vašo zvestobo Njemu in narodu ter blagoslovi vaše nadaljnje delo v slovenski skupnosti.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
TUDI NASLEDNJE LETO V VARNO
Šaleški akademski pevski zbor Velenje, ki ga vodi Danica Pirečnik, je zmagovalec 31. mednarodnega zborovskega tekmovanja "Georgi Dimitrov" v bolgarski Varni. Zmagal je tako v kategoriji mešanih zborov kot v konkurenci za veliko nagrado Varne in si tako prislužil vstopnico za Grand Prix Evrope, ki bo prihodnje leto v tem bolgarskem mestu.
NAVTIČNA RAZSTAVA
V portoroški marini se je odvila 14. mednarodna navtična razstava Internautica 2009. Na razstavi je predstavljalo 200 razstavljalcev iz 12 držav, v ospredju pa so bili trendi v navtični industriji, plovila prestižnih blagovnih znamk in spodbujanje razvoja navtičnega turizma na Jadranu in v Sredozemlju.
SOKOL BO ŠE NAPREJ SLOVENSKI
Vlada je mnenja, da je trenutno najbolj gospodarna rešitev zadržanje letala falcon v lasti države ob oddaji v najem, je na tiskovni konferenci po seji vlade dejala ministrica Ljubica Jelušič. Mors bo 22. maja objavil mednarodni razpis, ponudbe bodo zbirali do 15. junija. Kot je dodala, "računamo, da bomo pogodbo lahko sklenili 10. julija". Najem bo po besedah ministrice za obrambo za najmanj štiri leta z možnostjo podaljšanja. - Vladno letalo falcon je danes vredno manj kot 21 milijonov dolarjev, je presodil cenilec, ki ga je najelo ministrstvo za obrambo. Za zdaj so na ministrstvu dobili le eno cenitev, ki bo podlaga za določitev najemnine.
STARI IN NOVI PREDSEDNIK
Dosedanji predsednik DeSUS Karl Erjavec je na strankinem kongresu v Ljubljani dobil še en mandat za vodenje stranke. Protikandidat je bil vodja poslanske skupine Franc Židaršič. Na kongresu je bilo sicer mogoče slišati kar nekaj kritik na račun vodenja stranke.
Na kongresu SLS v Krškem pa so delegati skorajda soglasno za novega predsednika stranke izvolili Radovana Žerjava.
KOLIKO JE IZBRISANIH?
Državni zbor je po končani razpravi ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t.i. izbrisanih v letu 2003 in 2009. Predlagatelji komisije namreč sumijo, da so bili uradno objavljeni izidi števila t.i. izbrisanih prirejeni političnim potrebam. Na začetku razprave je v imenu predlagateljev Branko Grims (SDS) zatrdil, da bo nestrokovnost in neznanje koalicije državo stala izjemno veliko.
PO SVETU
VOLITVE V LITVI
Litovski evropski komisarki Dalii Grybauskaite se je v nedeljo kot prvi ženski v svoji državi uspelo povzpeti na predsedniški stolček. Izkušena političarka in ekonomistka je večino svojega življenja preživela v Litvi, zaradi svoje odločnosti in neposrednosti pa si je že prislužila vzdevek „železna lady". Grybauskaitejeva sicer ni članica nobene stranke in je na volitvah nastopila kot neodvisna kandidatka. Kljub temu so jo podprli vladajoči konservativci, ki so na parlamentarnih volitvah minuli oktober porazili socialdemokrate.
EKONOMIJA V EU
Države članice območja evra so marca v trgovini s preostalim svetom zabeležile 400 milijonov evrov presežka, kar je prvi zunanjetrgovinski presežek po juniju lani. Celotna EU pa je v tretjem mesecu tega leta zabeležila 9 milijard in pol evrov primanjkljaja, v ponedeljkovi objavljeni prvi oceni ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.
BARROSOV POZIV VOLILCEV
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je evropske državljane pozval, naj se udeležijo junijskih volitev v Evropski parlament in oddajo svoj glas. V video sporočilu, objavljenem na njegovi spletni strani, je Barroso opozoril, da Evropska komisija sicer sprejema politične pobude in pripravlja potrebne predloge, da bo državljanom zagotovila konkretne rezultate, toda zakone sprejema Evropski parlament v sodelovanju z nacionalnimi vladami. Dodal je še, da je Evropski parlament tista institucija, ki ji vse druge institucije odgovarjajo za svoja dejanja. ,,Vaš volilni glas šteje, saj bo vaša izbira oblikovala usmeritev Evropske unije v naslednjih petih letih. Izbrati morate take poslance, ki izražajo vaša stališča o spoprijemanju z izzivi, s katerimi se soočamo, saj bo ukrepanje Evrope vplivalo na vas in vaše vsakdanje življenje."
VOLITVE NA HRVAŠKEM
Na nedeljskih lokalnih volitvah na Hrvaškem je vladajoča HDZ, ki naj bi imela večino v 14 županijah; zgubila
ZLATE ZVEZDE SE BLEŠČIJO
jasno z nočnega neba, želje moje k njim kipijo
iz gorečega srca.
Slednjo noč nad vami plava, svetle luči, to oko, žar vas zlati občudava, ki tako krasi nebo.
Dol stopite, jasni sviti, kar najlepše vas plamti, dajte v venec se poviti, kot ga svet še videl ni.
Z vencem tem ovijem glavo devi, ki sem zanjo vnet, z vencem tem ovenčam Slavo, njo, najlepšo vseh deklet.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Na sestanek
Slov. kat. akad. društva, ki je bil v soboto, 16. maja zvečer v Slovenski hiši, je prišlo lepo število članov. Na sporedu je bilo predavanje g. dr. Pavla Krajnika. Kot dober poznavalec vseh vzhodnih problemov je slov. akademikom govoril o vesoljnih cerkvenih zborih ter zlasti naglašal veliko važnost cerkvenega zbora, ki ga je napovedal sedanji papež.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. V družini g. Jožeta Mavšiča in njegove žene ge Polde, roj. Krajnik se je rodil sinček prvorojenec. Srečni družini naše čestitke.
LANUS
V	nedeljo 31. maja bomo obhajali praznik Marije Kraljice, patrone slovenske vikarije v Lanusu. Ob pol desetih bo slovenska peta maša in po maši procesija sv. Rešnjega Telesa. Ob 12. uri bo v misijonišču asado za vse rojake, ki ste že sedaj iskreno vabljeni. Zvečer ob 6. bodo slovesne pete litanije Matere božje, obnovitev posvetitve Marijinemu Brezmadežnemu srcu in zahvalna pesem.
V	družini našega javnega delavca ter enega izmed graditeljev Baragovega misijonišča in slovenske cerkve v Lanusu g. Vilfana Franca ter njegove žene ge. Amalije roj. Reberšak, se je rodil sin prvorojenec. Srečnim staršem naše čestitke!
MAR DEL PLATA
Tukajšnja slovenska skupnost je priredila minulo nedeljo zelo uspelo čajanko v salonu hotela ,,Prima-vera", ki je last ge. Zore Lah-Rančnikove. Sestanku so prisostvovali, v polni harmoniji, številni Slovenci, ,,stari" in ,,novi", ter tudi nekaj Hrvatov in Srbov. ...
Svobodna Slovenija, 21. maja 1959 - številka 21
RESUMEN DE ESTA EDICION
pa je župane v nekaterih največjih mestih. Glavna opozicijska stranka SDP pa bo imela večino v petih županijah. Volivci so tokrat prvič neposredno izbirali vodje županij in občin ter župane.
BEG PRED OBSODBO
Na podlagi mednarodne tiralice so minulo sredo v Bosni in Hercegovini prijeli hrvaškega poslanca Branimirja Glavaša. Kot je znano, ga je zagrebško sodišče v petek 8. t. m. obsodilo na deset let zapora zaradi vojnih zločinov nad srbskimi civilisti v Osijeku leta 1991. Na dan obsodbe pa je pobegnil v BiH. Po besedah njegovega odvetnika ga v Sarajevu pričakujejo okoli 11. ure. Hrvaški mediji napovedujejo, da BiH ne bo izročila svojega državljana Hrvaški, medtem ko sta Zagreb in Sarajevo po begu Glavaša začela pogovore o sporazumu o prestajanju kazni. Glavaš, ki je sicer državljan tako Hrvaške kot BiH, je za sarajevski Dnevni Avaz zatrdil, da je žrtev političnega procesa in da si želi, da bi mu sodili v BiH.
ELECCIONES EUROPEAS
La Comision Electoral ya ha efectuado el sorteo para la adjudicacion del numero de orden para las listas de los partidos, que participaran en las elecciones para el parla-mento Europeo. El orden sera el siguiente: 1. Nova Slovenija (primer candidato Lojze Peterle); 2. Stranka mladih (Darko Krajnc); 3. Slovenska ljudska stranka (Ivan Žagar); 4. Krščanski socialisti (Maruša Benkič); 5. Socjalni demokrati (Zoran Thaler); 6. Združeni zeleni (Vlado Čuš); 7. DeSUS (Karl Viktor Erjavec); 8. Slovenska demokratska stranka (Milan Zver); 9. Zares (Ivo Vajgl); 10. Neodvisna lista za pravice bolnikov (Marko Šidjanin); 11. Liberalna demokracija (Jelko Kacin) in 12. Nacionalna stranka (Sergej Čas). Salvo la lista N° 10, todas las demas presentan siete candidatos. Se votara haciendo un c^rculo alrededor del numero del partido que el ciudadano desea elegir. La votacion tendra lugar el domingo 7 de junio (Pag. 1).
LA VIRGEN DE SVETA GORA
Transcurren 470 anos desde la aparicion de la Virgen en Sveta Gora en la zona de Gorica. El aniversario sera recordado con diversos actos. Sveta Gora es un lugar de peregrinacion, especialmente apreciado por los Primorci, quienes entre nosotros veneran esta advocacion en la parroquia de San Rafael y portan su imagen todos los anos en la peregrinacion eslovena a Lujan. (Pag. 2)
UNA VISITA LITERARIA
El ensayista Mitja Čander visito a la Argentina por segunda vez, en esta ocasion,^ lo acompano su mujer Maja, periodista de profesion. Čander nacio en 1974 en Maribor y estudio en la facultad de Ljubljana literatura comparada. Entre otros trabajos, edito una antolog^a de prosa breve de jovenes autores eslovenos, que fue traducida en varios idiomas. Durante su estad^a en Buenos Aires brindo una conferencia en la Facultad de filosof^a y letras de la UBA, por pedido de la prof. Mojca Jesenovec, el 23 de abril. El tema fue Moderna sociedad eslovena y su literatura. En la charla desarrollo la creacion literaria eslovena despues de la Segunda Guer-ra mundial. Presento la importancia literaria de las decadas del 60 y 80. La prof. Jesenovec oficio de traductora, ya que en el auditorio hab^a personas que no dominaban el idioma esloveno. Dos d^as mas tarde se realize la primera noche cultural promovida por la Accion cultural eslovena. El ensayista fue el invitado y el tema a desarrollar fue La juventud y la transicion social y cultural eslovena. El ensayista comento que despues de pasada la primera decada de finalizada la II Guerra mundial, los intelectuales tuvieron la oportuni-dad de viajar por Europa. Estos nuevos contactos signi-ficaron que en la creacion eslovena se incorporen las nuevas corrientes literarias europeas y las traducciones de obras extranjeras. Tambien recordo que antes de la independencia de Eslovenia, las editoriales eran estata-les y el gobierno ten^a un gran poder de control en contenido y autores permitidos; pero tambien se encar-gaban de los honorarios para los escritores. Ahora, desde la democratizacion, las editoriales se privatizaron y, son muy pocos, los que pueden vivir solo de escribir libros. (Pag. 2)
INFORME
En las paginas de este numero podran leer el informe presentado por la Comision para las escuelas, en la Asamblea general de la Asociacion Eslovenia Unida. En la Argentina existen 11 cursos de idioma esloveno, que trabajan bajo la orbita de la Asociacion. A estos cursos concurrieron 361 ninos (301 corresponden a los cursos completamente en esloveno y 60 ninos corresponden a los cursos ABC en esloveno) y colaboraron 106 personas impartiendo la ensenanza. Durante el ano 2008 hubo dos sucesos importantes: se publico un nuevo libro de texto para los alumnos de 4° y 5° grado "Argentinski živžav" y el curso Jurčičeva šola de Carapachay celebro sus 50 anos. Tambien se realizaron actos que reunieron a todos los cursos de idioma de Buenos Aires y los visitaron el Secretario de gobierno para los eslovenos por el mundo, Sr. Zorko Pelikan y la Ministra de educacion superior, ciencia y tecnolog^a, Sra. Mojca Kucler Dolinar. (Pags. 3 y 4)
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Kati Cukjati in Ani Klemen.
Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar
O <C	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog, Nevropsihiater. Konzultorij v Ramos Mejiji, Tabladi in Belgrano. Ordinira ob ponedeljkih in torkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14 ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-6942-7574.
ZOBOZDRAVNIKI Dra. Mar^a Florencia Dekleva -Especialista en ortodoncia - Av. de Mayo 108 dto. 2; Ramos Mejia -Tel: 4656-8762 - Cel: 1550571891
Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844-mpoznic@fibertel.com.ar Dra. Ana C. Farreras de Kočar. -Sucesiones - Contratos - Familia -Comercial - Laboral - Civil - Jubila-ciones - Pensiones. Lunes y jueves de 15 a 18 hs. Ricchieri 67 3° H (1704) Ramos Mejia. Tel.: 46564039 - Cel.: 15-6447-9683 farrerasanac_te@yahoo.com.ar
Moje korenine?
Kje so moje korenine? Jih poznam? Me kaj zanimajo? So sploh pomembne?
Ali se zavedam bogastva in opore, ki mi ga daje zavest, da sem Slovenec/Slovenka in da imam domovino?
Na ta in še na vrsto drugih vprašanj bomo iskali odgovore med 2. Višarskimi dnevi mladih, ki jih na Rafaelovi družbi pripravljamo v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo v Münchnu.
Tako kot lani bomo spoznavali navade in način življenja mladih Slovencev v domovini in po svetu, izmenjevali izkušnje in poglede na domovino Slovenijo ter njeno bogato kulturno in versko zakladnico ter poglede na ,,novo domovino" Avstralijo, Argentino, Ameriko, Švedsko ... Vse to pa bomo popestrili z zanimivimi gosti, hribolazenjem, ogledom Kanalske doline in pletenjem prijateljstev.
Ker je število udeležencev omejeno na 15, pohiti s prijavo (do 30. junija), da zagotovo ne zamudiš, saj bo zanimivo, veselo in sproščeno!
Rafaelova družba v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo v Münchnu
Ljubljana - prestolnica knjige
Tridesetletna tradicija priznanj
Slabo leto po tem, ko je bila Ljubljana izbrana za svetovno prestolnico knjige 2010, je projekt dobil prvi konkretni obris. V Mestni hiši so podpisali dogovor o sodelovanju med mestom in državo ter Javno agencijo za knjigo RS, ki bo zanj še posebej skrbela. Dokončna vrednost projekta še ni znana, ocenjujejo pa ga na okrog pet milijonov evrov. Dogovor, v katerem je opredeljeno sodelovanje pri sofinanciranju po-
sameznih programskih sklopov, promociji projekta in spodbujanju širjenja bralne kulture, so podpisali župan mestne občine Ljubljana Zoran Jankoviž, minjstrica za kulturo Majda Širca ter direktor agencije za knjigo Slavko Pregl. Sporazum o sodelovanju je župan podpisal tudi s časopisno družbo Dnevnik in RtV Slovenija, ki bosta medijska partnerja te največje prireditve, posvečene knjigi.
VALUTNI TEČAJ	
V SLOVENIJI	
19.	maja 2009
1 EVRO	239,6 SIT
1 EVRO	1,36 US dolar
1 EVRO	1,58 KAD dolar
1 EVRO	5,09 ARG peso
SLOVENCI IN ©PORT
IZ MOSKVE V NEZNANO
28-letni slovenski košarkar Boštjan Nachbar je zaradi neizpolnjenih obveznosti svojih delodajalcev, moskovskega Dinama, sporazumno prekinil pogodbo in je prost igralec, čeprav je imel sklenjeno pogodbo še za sezono 2009/10. V katerem klubu bo Nachbar nadaljeval kariero, bo znano v naslednjih dveh mesecih, obstajata pa obe možnosti, tako Evropa kot tudi ZDA.
OBVESTILA
SVETOVNI REKORD V KEGLJANJU
ženska reje začela
ČETRTEK, 21. maja:
ZSMŽ iz San Martina, lepo vabi na mesečni sestanek ob 16. uri v Domu. NEDELJA, 24. maja: Žegnanje v Cerkvi Marije Pomagaj SOBOTA, 30 maja:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri
v Slovenski hiši.
Mladinski ples, ob 23.30 uri v Slomškovem domu. NEDELJA, 31. maja:
Člansko kosilo v Našem domu San Justo. SOBOTA, 6. junija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 7. junija:
Volitve v Sloveniji za Evropski parlament Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16.
uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 11. junija:
Redni sestanek ZSMŽ, ob 15. uri v Slovenski hiši. Žalna ura bo posvečena padlim domobrancem in vsem žrtvam komunističnega nasilja. SOBOTA, 13. junija:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Poslovilni večer RASTi XXXVIII, v Slovenski hiši. NEDELJA, 14. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa Domobranska proslava v Našem domu. SOBOTA, 20. junija:
Praznik slovenske državnosti v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. junija:
Očetovski dan
SOBOTA, 27. junija:
Zaključek MTO
Slovenska prezentanca ekipno svetovno prvenstvo v kegljanju v nemškem Karlsruheju z zmago v skupini proti Danski s 7:1 (3631:31 72). Med Slovenkami je blestela Barbara Fidel, ki je s 672 podrtimi keglji dosegla svetovni rekord.
ODBOJKARICE V TRETJI KROG
Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca je v Marseillu v odločilni tekmi za osvojitev tretjega mesta v svoji kvalifikacijski skupini premagala izbrano vrsto Grčije s 3:2 (-20, -20, 23, 1 6, 12) in se uvrstila v tretji krog kvalifikacij. Pred tem so odbojkarice premagale Finsko s 3:0, izgubile pa s Francijo 1:3 in s Španijo 2:3.
MEDALJI ZA ALJAŽA IN MITJO
Slovenski telovadec Aljaž Pegan je na svetovnem pokalu v Glasgowu z oceno 15,35 točke osvojil srebrno kolajno na drogu. Tako kot na minuli tekmi v Mariboru je bil od njega
Na ZRC SAZU so podelili nagrade mladim ustvarjalcem. Zlato gnezdo je prejela skupina Odprti krog (arhitektura in urbanizem), zlato ptico so prejeli Vesna Lemaiž (literatura), Daša Doberšek (scenske umetnosti), Luka Juhart (glasba), Mark Pož-lep (vizualne umetnosti) in Marko Naberšnik (film).
O priznanjih, katerih tradicija sega v sredino 70-ih let, zadnje poldrugo desetletje pa jih podeljuje Liberalna akademija, je odločala žirija, ki ji je predse-
doval dr. Marko
Juvan, v njej pa
so bili še Alenka Koron ( k n -jiževn-ost), dr. Barbara Orel
(scenske umetnosti), dr. Nadja Zgonik (vizualne umetnosti), dr. Tatjana Capuder Vidmar (arhitektura), Marcel Štefančič jr. (film) in dr. Gregor Pompe (glasba).
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Liberalne akademije dr. Darko Štrajn, slovesnosti pa se je med drugimi udeležila ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.
OSEBNE NOVICE
Nova diplomantka
Na buenosaireški državni univerzi (UBA) je z odliko diplomirala in postala ,,licenciada en biologia molecular" Helena (Lenki) Andreja Sterle. Čestitamo in želimo obilo uspehov!
Poroka
V	Mendozi sta se poročila inž. agr. Andrej Šmon in zdravnica Neven-ka Stopar. Za priči so bili njuni starši Vladimir Šmon in Marija Grebenc, ter Friderik Stopar in Slavka Artač.
Novoporočencema čestitamo in želimo obilo sreče!
Smrt
V	Villa Ballester je umrla ga. Milena Mikolič (89); v Kanadj g. Peter Dimnik (77); v Črnomlju č. g. Zd-ravko Bahor (80). Naj počivajo v miru!
boljši le Nizozemec Epke Zonderland (15,525). Ob Peganu je na veliki nagradi uspešno nastopil tudi Mitja Petkovšek, ki je bil tokrat na bradlji (15,125) tretji. Slovenski uspeh na Škotskem, kamor je pripotovalo več kot 30 reprezentanc, sta v dvorani Kelvin s šestim oziroma sedmim mestom dopolnila še Rok Klavora (14^55) na parterju in Adela Šajn (12,325) na gredi.
Evropa Ljubljani -Ljubljana Evropi
Na predvečer dneva Evrope in praznika Ljubljane, 9. maja, je bila ob 20. uri tradicionalna prireditev Evropa Ljubljani - Ljubljana Evropi.
Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani je bil možen brezplačen ogled baletne predstave Tango za Rahmanino-va v izvedbi plesalcev SNG Opera in balet Ljubljana ob živi glasbeni spremljavi skupine Funtango. Dogodek sta prirejala predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in mestna občina Ljubljana, sodi pa tudi v niz prireditev v Tednu Evrope, ki je letos posvečen peti obletnici širitve Evropske unije.
Za koreografijo predstave sta poskrbela nizozemska koreografa Ivo van Zwieten in Hans van Manen. Simbiozo in prepletanje baletnega razmišljanja 20. in 21. stoletja ponujata koreografa, ki ju kljub generacijskemu prepadu druži prefinjena pozornost do izbire glasbe, saj pri snovanju koreografij oba iščeta navdih bolj kot v zgodbi prav v neskončnih razsežnostih glasbe: mladi Van Zwieten v klavirskem koncertu Sergeja Rahmaninova, njegov vzornik, zvezdniška koreografska legenda Van Manen, pa v petih čutnih tangih Astorja Piazzolle.
T3.ma|a 20D& smo- □[vdpIi

i^iArop^o
Av^llanmla^^iD ^BmcH Svlojin
JBSE J115S
Postrežba: □d ^Drka dp Epbole aü l^^.fjr-e dal^E
Motnost za n?ipm prostofa-1S4M6 65&6
gpelit@9pee0y MITI pr
Žalni praznik spomina in pričevanja
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 7. junija 2009, ob 16, uri v Slovenski hiši Počastili bomo vse žrtve vojne in komunistične revolucije na Slovenskem
Po dolgi bolezni nas je 8. maja 2009 zapustila v 89 letu naša dolgoletna članica in sodelavka, gospa
Milena Mikolič
Bog naj ji poplača vsa njena dobra dela. Naj počiva v miru! Zveza slovenskih mater in žena, San Martin