POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI DELAVSKA ENOTNOST GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ŠT. 39. • 20. SEPTEMBRA 1957 • LETO XVI. • CENA 10 DIN 'PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! Vsem sindikalnim organizacijam Dragi tovariši! Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je na seji 12. septembra t. 1. razpravljalo o sodelovanju sindikatov pri pripravah na kongres delavskih svetov Jugoslavije in pri samem kongresu, kakor tudi o nalogah sindikalnih organizacij ter vodstev pri uresničevanju sklepov kongresa. Predsedstvo z zadovoljstvom ugotavlja, da so sindikalne organizacije in vodstva z velikim prizadevanjem opravila svoje naloge v predkongresnem obdobju. Predsedstvo Centralnega sveta daje priznanje sindikalnemu aktivu za to uspešno in požrtvovalno opravljeno delo, ki je velikega pomena tako za nadaljnji razvoj delavskega upravljanja, kakor tudi za dejavnejšo udeležbo delavskega razreda v našem družbenem življenju. Sedaj nas čaka obsežno, kompleksno in dolgotrajno delo, da bi sistematično in vztrajno uresničevali sklepe kongresa v vsakodnevni praksi delavskih organov upravljanja. Jasno je, da to ni in ne more biti začasna, oziroma kampanjska naloga, marveč trajna dejavnost, ta pa naj bo načrtna in z dolgoročna perspektivo. V resoluciji kongresa se jasno ločita dve vrsti sklepov: a) sklepi, ki se nanašajo na spremembe v gospodarskem sistemu in zahtevajo spremembo ali sprejetje novih predpisov — torej naloge, ki jih ne morejo neposredno rešiti niti delavski sveti niti sindikalne organizacije, čeprav naj bi čimbolj aktivno sodelovali pri njihovi pripravi, razpravah o njih in se trudili, da bi jih čimprej sprejeli; b) sklepi, katerih uresničenje je prven- stveno in izključno odvisno od delavskih svetov, zborov proizvajalcev, gospodarskih zbornic, združenj podjetij in sindikalnih organizacij. Za uresničevanje teh sklepov pa je treba takoj angažirati vse razpoložljive sile. Odkrivanje notranjih rezerv in možnosti, odpravljanje pomanjkljivosti v dosedanjem delu, izpopolnjevanje metod dela delavskih organov upravljanja, znižanje proizvodnih stroškov, izboljšanje organizacije dčla, racionalna uporaba materialnih in denarnih sredstev, prenašanje in sprejemanje najboljših izkušenj delavskih svetov, razvijanje demokratizma delavskih svetov, izboljšanje delovnih pogojev in p odvzemanje raznih ukrepov za izboljšanje življenjske ravni — vse to so naloge, ki se lahko in morajo izvršiti brez odlašanja. Predsedstvo Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije pričakuje od vseh sindikalnih organizacij in vodstev, da bodo dosegli pri uresničevanju sklepov kongresa še večje uspehe od tistih, ko so pripravljali kongres. Predsedstvo posebej poziva vse podružnice v podjetjih kakor tudi občinske in okrajne sindikalne svete, da nadaljujejo z najširšim populariziranjem dela kongresa in njegovih sklepov, da sestavijo načrt, kako bi sistematično uresničili kongresne sklepe, organom upravljanja, ljudskim odborom, zbornicam in družbenim organizacijam pa naj dajejo predloge ter pobude in naj jih spodbujajo k uresničevanju vseh smernic in zahtev kongresa delavskih svetov. S tovariškim pozdravom Predsednik Centralnega sveta ZSJ D juro Salaj,' 1. r. OB ZAKLJUČKU OBISKA POLJSKE PARTIJSKE IN VLADNE DELEGACIJ E Kongres je odprl dosedanji predsednik LMS tov. Mirtič Franček (na desni), poročilo je podal tov. Kropušek Tone (na levi), ki je bil na kongresu izvoljen za novega predsednika LM Slovenije. Kongresa so se udeležili tudi tovariši Miha Marinko, Vida Tomšič, Boris Ziherl, Ada Krivic in mnogi drugi vidni politični in javni delavci. Na sliki tov. Miha Marinko in Boris Ziherl v razgovoru z mladimi delegati. # @ e Kolikšno ljubezen uživa Ljudska mladina Slovenije so pokazale tudi številne delegacije, ki so pozdravile kongres. Na sliki prisrčen prizor, ko celjski pionirji pozdravljajo mlade delegate in jim žele plodnega dela. • V® IMEl »Gradimo in izpopolnujemo Ljudsko mladino kot šolo socializma. Srečni smo, da živimo v deželi in času, ko delovni ljudje uresničujejo pod Tito-vam vodstvom družbo, v kateri ljudje kot resnični lastniki skupnih bogastev svobodno uravnavajo svoje lastno življenje k vse večjemu blagostanju in sreči. V tem času in v tej deželi je mladim ljudem dana prostost, da za uresničenje najlepših idealov človeštva »proste vse svoje fizične, umske in moralne sile pred katerimi je in bo padalo vse, kar se postavlja napredku po robu1« To so bile zaključne besede poročila »Za aktivnejšo družbeno vlogo mladine« na VI. kongresu Ljudske mladine Slovenije, ki ,je bil 13. in 14. septembra v Celju. To je bil v resnici kongres mladosti, poln ognjevitega poleta, Mladina je na njem glasno povedala, da ve kaj hoče, da se povsem zaveda svojih dolžnost; in pravic. Izrazila je svojo neomajano pripravljenost trdno vztrajati in dejavno ter odločilno delovati na vseh področjih Kongresa so se udeležili mnogi javni in politični delavci, govoril je tudi tovariš Miha Marinko, ki je poudaril, da je naša mladina vedno, in tako tudi v zadnjem razdobju, pokazala, kaj zna in zmore, da je vsekdar bila v prvih vrstah borbe za napredek, za najlepše ideale človeštva, za socializem. Zato je hudo napak povsod, kjer duše iniciativo mladine. Posebno sedaj, ko bomo volili nove občinske ljudske odbore, tega ne kaže prezreti in je treba prav z izvolitvijo mladih, Pa vendar izkušenih mladih ljudi zagotovit; novega poleta razvoju komunalnih skupnosti. Tud; v naše delavske sindikate, katerih podružnice so pred svojimi občnimi zbori, in tudi v vse družbene in društvene organizacije, pritegnimo mlade ljudi. S tem ne bomo zagotovili samo mladostnega poleta temveč tudi usposabljali mladi rod za uspešno uravnavanje naše socialistične stvarnosti Poljsko-jugoslovanska deklaracija izraža najgloblje težnje. poljskega naroda in jugoslovanskih narodov V ponedeljek, 16. septembra, so se v Beogradu končali poljskd-jugoslovanski razgovori. Ob njihovem zaključku sta tovariša Tito in Gcmulika podpisala skupno deklaracijo Zveze komunistov Jugoslavije in Poljske združene delavske partije ter jugoslovanske in poljske vlade. Po podpisu deklaracije, ki odpira nove možnosti za še širši in še bolj vsestranski razvoj polj sko-j ugoslo1vanskih odnosov in odnosov med socialističnimi gibanji ter državami, za kre- • pitev svetovnega miru, sta Wladdslaw Gomulka in predsednik Tito dala predstavnikom poljskega la jugoslovanskega tiska naslednji iizjavi: Tovariš Gomulka:, »Deklaracija, ki smo jo podpisali, je izraz obnove naših starih bratskih, proletarskih odnosov. Predvsem so-. dimo, da bo prihod naše delegacije v Jugoslavijo koristil tako poljskemu kakor jugoslovanskim narodom, da bo okrepil socialistične dežele, pozicije socializma na svetu in prispeval h krepitvi teženj za pomiritvijo med narodi. Do viška bomo razvijali medsebojne odnose, tako državne kakor partijske. To bo zelo koristno za narode naših dežel in za splošne pozicije socializma ter mednarodnega delavskega gibanja ...« Tovariš Tito: »Docela se strinjam s tistim, kar je dejal tovariš Gomulka. Želel bi pripomniti, da smo popolnoma zadovoljni z vzdušjem in načinom, kako so bila obravnavana vprašanja, o katerih je bilo govora____Moram reči tudi tb, da deklaracija kaže, da so bila popolnoma napačna pričakovanja z raznih strani, da bo prihod poljske delegacije pomenil ustanovitev frakcije v socialističnem svetu. Nasprotno, mi sodimo, da smo dolžni storiti vse, da bi bilo sodelovanje med socialističnimi deželami čim konstruk-tivnejše, hkrati pa stojimo na stališču, da aktivna koeksistenca med državami im narodi z različno družbeno ureditvijo koristi nadaljnjemu razvoju socializma in prispeva k mi.ru na svetu...« V ponedeljek popoldne je pol sika partijska in vladna delegacija odpotovala v domovino. Ob odhodu iz Jugoslavije se je tovariš Gcmulka še enkrat zahvalil za prisrčni sprejem im med drugim dejal: »Dragi tovariši in prijatelji, v hipu, ko odhajamo, sporočamo vam im vsem jugoslovanskim narodom prisrčno zahvalo za topli, nepozabni sprejem, ki ste nam ga priredili. Trenutki, ki smo jih preživeli z vami, so se za vedno vtisniti v spomin in segli globoko v naša srca. Sprejmite naša zagotovila, da bomo utrjevali in razvijali naše prijateljstvo na vseh področjih v imenu krepitve in napredka naših narodov, v imenu zmage socializma in miru. Na svidenje, tovariši, na svidenje, tovariš Tito, v Varšavi!« Na sliki: Tovariša Gomulka in Cyrankiewicz na obisku v Litostroju. SEJA PREDSEDSTVA CENTRALNEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE DOLŽNOST SINDIKATOV JE da aktivno sodelujejo v pripravah na volitve V Beogradu je bila 12. septembra seja predsedstva Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije. Na dnevnem redu je bila razprava o pripombah na osnutke zakona o organizaciji in finansiranju službe za vprašanja delovne sile, zakona o inšpekciji dela in zakona o higiensko tehnični zaščiti dela. Predsedstvo je sklenilo poslati opazovalce na IV. kongres Svetovne sindikalne federacije, ki bo od 4. do 15. oktobra v Leipzigu. Na seji so sprejeli priporočila za uresničenje sklepov kongresa delavskih svetov Skupna komisijla Zv-ezne ljudske skupščine in Zveznega izvršnega sveta jo pred nedavnim sprejela osnutke zakonov o inšpekciji dela, higiensko tehnični zaščiti dela in o orgia-nizjaiciji in finansiranju službe za vprašanja delovne sile. Odbor za socialno politiko in sekretariat za delo Zveznega izvršnega sveta so povabili sindikate, naj povedo svoje pripombe na te osnutke. Republiški sveti in centralni odbori so poslali svoje pripombe Centralnemu svetu, o katerih so odločali nia tej seji predsedstva. Predsedstvo je sprejelo pripombo nia osnutek zakona o organizaciji in finansiranju službe za vprašanja delovne sile, da ne bi kazalo obremenjevati gospodarskih organizacij s po- sebnim prispevkom za nezaposlene. Skrb za nezaposlene je stvar vse niaše družbene skupnosti. . Razen tega bi odreditev takega posebnega prispevka povečala lastno ceno podjetja. Po mnenju predsedstva naj bi bil ta prispevek obsežen v prispevku za socialno zavarovanje, vendar naj bo točno določeno, kolikšen del prispevka za socialno zavarovanje naj gre v te namene. Postavljeno je bilo vprašanje, ati naj se služba za posredovanj e dela omeji zgolj na samo posredovanje ali naj zajame še ostala vprašanja delovne sile, kot je na primer ustanavljanje delavnic itd. Predsedstvo se je odločilo za drugo, to je, za to, da je treba službo za vprašanja delovne sile sma- trati širše in naj se za to postavljeni organi bavijo tudi s prekvalifikacij am:i, odpiranjem raznih delavnic itd. Predsedstvo se je odločilo tudi zia stališče, naj bo služba posredovanja dela družbena ter naj bodo zato v upravne organe te službe delegirani razen predstavnikov ljudskih odborov tudi predstavniki ziainteresira-. nih družbenih organizacij. Ti predstavniki bodo za svoje delo odgovorni svoji, organizaciji, prevzemajo pa nase tudi kolektivno odgovornost tega družbenega organa do skupnosti. V razpravi o osnutku zakona o inšpekciji dela so se izkristalizirala tri načela: — inšpekcijo dela je treba tesneje povezati s podjetjem in jo v podetjih legalizirati; — ustanoviti je treba zvezni inšpektorat dela; — podrobneje je treba odrediti odnos inšpekcije dela do delavskih organov upravljanja. Predsedstvo meni, da bi morali sprejeti pravilnike o HTZ sami organi upravljanja, pri njihovem sestavljanju pa naj bi sodelovala združenja, sindi- Tudi iz ostalih krajev domovine so prispele iz delovnih kolektivov mladinske delegacije, da pozdravijo svoj kongres, da mu prisostvujejo in sodelujejo pri sprejemanju napotil za svoje bodoče delo. T T našem vsakodnevnem živ-\/ ljernju naletimo kaj pogosto na mišljenja, da se brez zvez, posredovanj in poznanstva ne da ničesar napraviti. Ljudje kaj pogosto radi obidejo redno pot, da bj svoje opravilo uredili potom »zveze«. Pri velikem delu »poslov«, ki ga opravi j a j o na 'tak način, ne gre za kake nedovoljene stvari. Nasprotno, gre za zakonite pravice naših državljanov. Toda samo uresničevanj e svojih pravic na taik način spominja na protek-eionaštvo in je tuje našim družbenim odnosom. Nedvomno, da so vzroki, ki ustvarjajo poboje za take pojave S premnogih strani je slišati pritožbe nad odnosom uslužbencev ustanov in institucij, ki imajo opravka s strankami. zaradi nepotrebnega zavlačevanja pretiranega administriranja, pošiljanja iz urada v urad, neprijaznosti itd. Se vedno se dogaja, da nekateri iz kupov papirja-ne vidijo človeka. Vse to vpliva na oblikovanje mišljenja, da I® težko biti »stranka« in na zaključek: na vsak način se je treba ogniti biti »stranka«. To je privedlo še do enega netočnega zaključka, da se mnoge stvari brez »zveze« n« dajo uredaiti Čeprav je res. da obstajajo navedene slabosti, je točno tudi, da v večini ustanovah, o katerih govorimo, obstoje organi družbenega upravljanja. Ti organi bi lahko mnogo storili za boljše poslovanje teh ustanov in boljši odnos do ljudi. Mnogo bi se dalo doseiči s predlaganjem dobrih predlogov, z javno kritiko in z razvijanjem drugih demokratičnih pravic, ki jih naši državljani imajo Uspehi gotovo ne bi izostali. Na ta način bj pripomogli k odpravi pojavov, ki vzbujajo slabo 4®ri, medtem ko preko »zvez« dosedanje slabosti samo obidejo. Seveda bi bili v zmoti, če bi mislili, da obstajajo samo primer,; uresničevanja svojih pravic m im o rednih potov. Kaj dokaj pogosti so tudi primeri, da skušajo nekateri poznansitva in zveze izkoristiti v svojo osebno korist. To seveda privede, povsem razumljivo, do nezakonitosti. Tako je na P™ner neki bančni uslužbenec v oddelku potrošniških kreditov delal raznim ljudem »usluge«, da so brez posebnega čakanja prišli'do kreditov. Za te »usluge« je pričel ta uslužbenec prejemat; razne ugodnosti v trgovskih podjetjih, dobil je klimatsko zdravljenje za vso družino, razno blago po nižjih cenah itd. itd. Takih pojavov je daleč manj kot prvih. To je tud; razumljivo, ker predstavljajo kršenje zakonitosti. Vendar kolikor jih j e, upravičeno izzivajo nezadovoljstvo še posebno zato, ker kaj redkoma prodro v javnost jin se kaj blago kaznujejo. Temu smo kriv; tudi sami. Le malokdaj o teh pojavih javn0 razpravljamo na sindikalnih sestankih in na sestankih drugih družbenih in društvenih organizacij. To svojo pasivnost opravičujemo s pomanjkljivimi podatki in dokazi, pa čemer pa se največkrat skriva »linija neza-me>re«. Kajti o vsakem določenem primeru je mnogo govora — toda za vogali ali v razgovorih po sestanku. Z drugo besedo, malomeščanska miselnost v dokajšnji meri zavira boj proti te vrste nesocialističnim pojavom. Povsem jasno je, da se t; pojavi ne morejo odstraniti z neko kratkotrajno kampanjo. Sindikalne jn druge organizacije bi se morale nenehno bojevati proti tem škodljivim pojavom. Hkrati naj bi organi družbenega upravljanja, zlasti v ustanovah im institucijah, s katerimi imajo delovni ljudje vsakodnevnega opravka posvečali mnogo več pozornosti izboljšavi in poenostavitvi dela. Ni dvoma, da zavist od nas samih in vsakega posameznika, od našega dopuščanja ali nedo-puščanja teh in podobnih, z ničimer opravičljivih, nezdravih pojavov, koliko bomo odstranili napačno pojmovanje nekaterih, da je le preko »zvez« možno prltj. do z zakonom priznanih pravic. Nihče ne bi smel biti ravnodušen pirot; nečemu, kar ni in ne more biti v skladu s koristm; našega delovnega človeka. (Po »Radu« št. 18/57) kati in organi inšpekcije dela. Precej obširna je bila razprava o osnutku zakona o higiensko tehnični zaščiti, zlasti o tem, kdo postavlja načela, kaj je treba zaščititi. Posebno vprašanje so materialna sredstva. Doslej se namreč dogaja, da inšpekcija dela podpiše, da je treba to in to urediti, finančna inšpekcija pa tega ne prizna in prevrže izdatke na plačni sklad. Zato kaze to vprašanje z zakonom posebej precizirati. Posebej pa je treba določiti tudi, da so inšpektorati dela pooblaščeni odrejati, katera podjetja morajo imeti pravilnik o HTZ. Razen tega menijo, da bi moralo hiti v zakonu predvideno tudi, kateri, organ je pristojen za odrejanje kakovosti in praktične upoitre-be zaščitnih sredstev. Predsedstvo se je odločilo, da ne bo izdalo posebnega proglasa pred volitvami občinskih ljudskih odborov, ker je tak proglas že izdala Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije. Sindikalna vodstva ia člane po poziva, da se v polni meri vključijo v predvolilno kampanijo ter da se v čimveč-jem številu udeleže zborov volivcev ter predvolilnih zborovanj. Ker je predsedstvo ugotovilo, da so sindikalne organizacije dokaj malo napravile za uresničenje sklepov in priporočil kongresa delavskih svetov Jugoslavije ter da so se doslej omejile zgolj na seznanjanje svojih članov s potekom kongresa, se je odločilo, da bo poslalo poseben poziv vsem sindikalnim organizacijam in vodstvom. Pismo objavljamo na prvi strani. Del seje so posvetili tudi informaciji o problemih plačnega sistema. Predsedstvo je bilo obveščeno, da pripravlja Zvezni izvršni svet osnutek zakona o delitvi narodnega dohodka, s čimer bo gospodarskim organizacijam omogočeno, da bodo lahko za daljše razdobje planirale svoje poslovanje, tako da bo delitev narodnega dohodka stalnejša. Osnutek zakona ba dan v javno razpravo. Predsedstvo je sprejelo vabilo sovjetskih sindikatov, naj pošlje 25 predstavnikov na proslavo 40-letndce Oktobrske revolucije v Moskvo. Sklenili so, dia bodo poslali 22 delavcev m 3 predstavnike Centralnega sveta. GLAVNO BESEDO IMA »Pusti ga pri miru! Naš sindikat je copata. Njegova beseda nič ne zaleže. V našem podjetju je tako, da ima direktor vedno in za vsako reč zadnjo besedo ...« Takole tarnanje sem slišal neki dan na nekem posvetovanju sindikalnih odbornikov. Ta tovariš je že povedal, da mora sindikat, če hoče sklicati sestanek, vprašati direktorja, če ga sme sklicati in podobne stvari, da sindikat nima prav nikakršnega vpliva v podjetju in da ne uživa podpore niti pri višjih sindikalnih vodstvih. Nemara je še kod tako in bi še kje našli odbornika ali »navadnega* sindikalnega člana, ki prav tako misli. Zato ne bo napak, če se o tem malo več pomenimo, zlasti zdaj, ko se pripravljamo na občne zbore sindikalnih vodstev. Najprej se vprašajmo, zakaj pa je pri njih tako? Spomnimo se tistega lepega narodnega reka, da naj vsak pomete najprej pred svojim pragom, če hočemo priti resnici do dna. Lahko se je namreč skopati nad direktorja in njemu naprtiti vso krivdo. To je najlaže, treba pa je biti tudi vsaj toliko hraber in pogumen ter prerešetati tudi svoje delo, če ne leži morda tudi na nas kos krivde. Cim namreč pravimo, da sindikat v kolektivu nima nič vpliva, pomeni, da nima nobene veljave. — In, če je nima, je to predvsem naša stvar, potrkajmo se na prsi in recimo: da, tega smo si sami krivi. Sindikat, ki o njem ni drugega glasu kot takrat, kadar pobira članarino, kajpak ne more imeti kdove kakšnega vpliva v podjetju, niti si samo s tem ne pridobi kako velikega slovesa. Člani vsekakor nekaj pričakujemo od Svojega sindikata, sicer se res vsak upravičeno vpraša, le čemu neki plačujem članarino. Jasno je torej: treba je nekaj napraviti. Toda kaj — to je vprašanje, na katero si marsikateri odbornik ne ve odgovora. Ce družbeno ni kdove kako široko razgledan, bo najprej pričel razmišljati o prireditvah, čuti, da bi moral prirediti včasih kakšen sestanek, kakšno tekmovanje, organizirati kakšen izlet ter pomagati članom, če se obrnejo nanj za posredovanje pri urejanju delovnega razmerja in podobno. To je že nekaj, vendar še ni vse, da bi sindikat postal sila, ki bi v podjetju nekaj pomenila. Za to je treba nekaj več. Dostikrat smo že zapisali in iz skoraj slehernega našega članka veje misel, da bi moral sindikat imeti do skoraj vsakega vprašanja, na katerega naleti kolektiv bodi pri gospodarjenju bodi v življenju sploh, svoje stališče. To pa pomeni, da bi morali sindikalni odborniki posamezna vprašanja podrobno proučevati, jih analizirati, kakor temu pravimo in potem se odločiti za določeno stališče ter ga nato tudi zagovarjati bodi v delavskem svetu, bodi v zboru proizvajalcev ali katerem koli družbenem organu, ki odloča o stvareh, ki teže delovni kolektiv. Napak bi mislili, če bi pričakovali, da se bo sindikat s takim svojim delom naenkrat uveljavil, da bo že takoj narasel njegov ugled. To gre počasi: toda če se bo pogosto izkazalo, da je imel sindikat najbolj prav, če bodo delavci občutili, da sindikat prodira s svojimi stališči, potem bo ugled sindikalnih odbornikov porasel in tudi v delavskem svetu, upravnem odboru in v drugih organih družbenega upravljanja kakor tudi v upravnem vodstvu podjetja bo imel več besede. To pa ne zato, ker je sindikat nekaj rekel, marveč zato, ker je rešitev, ki jo sindikat predlaga, boljša, ker je opozorilo sindikata prišlo pravi čas, ker je sindikat pokazal na problem, za katerega se doslej ni nihče resno zanimal itd. Potlej bo sindikat sila, na katero bo moral vsak računati in mimo katere ne bo moč. In končno tak sindikat ne bo več »copata«. Zdaj pa se vrnimo spet k direktorju! So ljudje, ki mislijo, da je dober sindikalni odbornik le takrat, kadar je v »opoziciji« proti direktorju, nekateri celo menijo, da je to sploh poslanstvo sindikata pri nas, da je vedno v »opoziciji« — po stari navadi pač, ker je bil to sindikat v starih časih iz ranjke Jugoslavije. Se zdaleč ne gre za opozicijo! Ce je direktorjev predlog pameten, ga bo sindikat seveda na vso moč podprl in se trudil, da se uresniči, ne glede na to, kdo je kaj predlagal. Seveda pa se bo uprl vsaki samovolji, omalovaževanju delavskih organov upravljanja in podobnim birokratskim pojavom. Razume pa se, da to ni lahko, posebno če je direktor zaverovan sam vase in misli, da je prav le, kar on ukrene, ter če je navajen le »komandirati«. Pameten direktor se bo trudil, da bo užival podporo vseh družbenih organov in organizacij v kolektivu, jim pomagal, da se postavijo na lastne noge in da ne bo moral biti on vedno tisti, ki nekaj predlaga. Saj je to le njemu samemu v pomoč pri njegovem odgovornem delu. Izkušen direktor bo znal celo svoje zamisli tako prikazati kot da so predlog sindikata ali delavskega sveta, saj bodo tako odborniki sindikalne podružnice kot člani delavskega sveta sami kmalu začutili, da njihova beseda nekaj velja in, da je delavski svet ali sindikat itd. v podjetju čislan ter spoštovan. Se vam mar ne zdi tako? Vlado 0 Predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije tovariš Djuro Salaj je preteklo nedeljo odpotoval na desetdnevni obisk v Italijo. Predsednik Salaj je gost Generalne konfederacije dela Italije, katere predsednik Giuseppe di Vittorio je pred nedavnim preživel svoj dopust v Jugoslaviji. 0 Naše uredništvo je te dni obiskala urednica zunanjepolitične rubrike glasila sovjetskih sindikatov »Trud«, Lidija Bakašova. Obiskala je Litostroj, tovarno Saturnus, Muzej narodnoosvobodilne borbe in si ogledala Ljubljano. Predvsem se je zanimala za naše izkušnje v izgradnji socializma, za sistem dela delavskih svetov in naših sindi-, kalnih organizacij. 0 Pretekli ponedeljek je odpotovala v Francijo delegacija Zveze sindikatov Jugoslavije pod vodstvom podpredsednika Centralnega sveta tovariša Ivana Božičeviča. Delegacija je gost Generalne konfederacije dela Francije, najmočnejše sindikalne centrale v Franciji. Na obisku bo ostala delegacija deset dni. 0 Na zadnjem plenarnem zasedanju Republiškega sveta ZSJ za Srbijo so se zadržali posebej ob razpravi o produktivnosti dela. Plenum je priporočil vsem sindikalnim vodstvom, naj prouče, kako se je odrazila nova delitev dohodka na produktivnost v podjetjih. Podatki o tem bodo omogočili namreč, da bodo laže določili svoja stališča do predloga novega zakona o delitvi dohodka, ki bo dan kmalu v javno razpravo. Naj omenimo še to, da je plenum priporočil vsem okrajnim in večjim občinskim sindikalnim svetom, naj odpro pravne posvetovalnice, v katerih bi lahko dobili delavci pravni pouk in nasvete v svojih zadevah bodi pri urejevanju vprašanj iz socialnega zavarovanja ali delovnega razmerja. 0 Na eni izmed svojih sej predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta v Novi Gorici so ugotovili, da so v dokaj malo delovnih kolektivih proučevali gradivo kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Sklenili so, da bodo sklicali posvetovanje vseh občinskih sindikalnih svetov, da bi jim priporočili, naj se bolj zavzamejo za to. Na tem posvetovanju naj bi se pomenili tudi o plačevanju sindikalne članarine, za sindikalne odbornike pa nameravajo prirediti seminar glede analitične ocene delovnih mest. 0 Na eni izmed zadnjih sej tajništva Republiškega odbora sindikata rudarjev in metalurgov so se menili o premiranju v delovnih kolektivih. Posebna komisija bo to vprašanje podrobneje proučila ter pripravila gradivo za eno naslednjih sej predsedstva. Podatki prvega polletja letošnjega leta namreč kažejo, da so v nekaterih podjetjih izplačevali nesorazmerno visoke premije. Ker je bilo zadnje čase v podjetjih več smrtnih nesreč, so sklenili, da bodo sklicali posebno konferenco, na kateri bi opozorili sindikalne odbornike na to, da bolj pazijo na higiensko-tehnično zaščito pri delu. 0 Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Zireh so tudi ugotovili, da so v podružnicah kaj slabo proučili gradivo kongresa delavskih svetov Jugoslavije. Le v dveh podružnicah so sklicali sestanke v ta namen. Na isti seji so sklenili, da bodo ukinili sindikalno podružnico državnih uslužbencev v Gorenji vasi, ker ves čas niso delali. Člani se bodo priključili drugim podružnicam v Gorenji vasi. ^ PAS ER KI IZ LITIJSKE PREDILNICE Marjanca Jemec: Med odmorom v predilnici. irektor je rekel, da bodo delili dobiček...« »Upravni odbor je že sklenil, da ga bodo delili...« »Eno plačo borno dobili. •.« »Pa veselico sindikat organizira ...« To je danes glavni predmet razgovorov v litijski predilnici. Kako tudi ne, saj ena plača, kar takole nenadejano, niso mačje solze. Življenje ni rožnato, cene &o visoke in se ena plača kar pozna. Zato že danes računajo: po čem je krompir? ' Kje se ga najceneje dobi? Kako je z jabolki? Imajo pri Kurivu dobra drva> Bremoga ne bo zmanjkalo? »Kupiti moram čevlje obema otrokoma.. •« »Sola se je začela in sem se zadolžila, da sem otroke oblekla, kupila knjige in zvezke. Koliko samo to stane! In ka.r naenkrat gre jur pa nimaš kaj pokazati...« In zdaj — ena plača iz dobička ... Seveda mora to skleniti še delavski svet- Vendar, ker .1 e direktor tako rekel — in od tega gre težko denar, kot da bi dajal iz svojega žepa — potem bo ena plača. In delavski svet bo to prav gotovo potrdil. Zakaj pa ne, Saj bodo oni tudi dobili! Kdo bi sam sebi odrekel plačo, če j,0 pa lahko dobi in če je sam v težavah? Kakšno je danes razpoloženje v predilnici? Odlično, vsekakor. Vsi so navdušeni. Vendar se je tudj ta trinajsti direktor odtajal. »Pod prejšnjimi smo večkrat delili dobiček.« — O tem, da so morali potem vračati za štirinajst milijon-ov plačnega sklada, neradi slišijo. Danes so to že pozabili, »Takole do konca leta bomo najbrž spravili skupaj še eno plačo iz dobička. Od tega, ka,r bomo letos več napravili kot lani, nam ostane polovica- Zato se splača prijeti.« Kdor ve?! dol"-naj več zasluži In so zavihali rokave. Vsi, od prvega do zadnjega. Seveda je k temu precej pripomogel dobro speljan siste-m norm in akordov. Da, prazaprav sem zaradi tega obiskal ta kolektiv. Slišal sem namreč, da so poštudirali nekaj novega, kar bo veliko prispevalo k dvigu produktivnosti. D0 tega jih je privedlo proučevanje proizvodnje v zvezi z analitično oceno delovnih mest. Laik bo sodil, ds se glede organizacije dela pri predilnem stroju razen organizacije brigade. -de namreč določena skupina ljudi pomaga prediram zameni avatl tulce s stroja, ne da kaj drugega napraviti- Stroj je pač s*roi in dolžnost predtce je. da par!, da takoj poveže potrgane niti lp da polne tulce čimprej zamenja s .praznimi. Vendar stvar le ni teko preprosta. Pri podrobnem proučeva-vanju delovnega postopka so v tej predilnici dognali, da vse delavke le niso enako obremenjene, da mora neka več delati kot druga, čeorav so, denimo, stroji enaki. Ce izdeluje tanjšo prelo, gre namreč na en tulec veliko več metrov, niti, kot če je preja debela. Pni posebno tanki preji zamenja predica po dvakrat ali trikrat v osmih urah, uri debeli ali nizki številki, kakor to v predilnicah imenujejo — Pa mora zamenjati tulce tud; Po šestnajstkrat. V tej predilnici, so napravili razpredelnico, ki je pokazala presenetljive rezultate. Ce predejo prej,o štev, 16. je delovni čas predi ce izkoriščen 95%, pri številki 60 pa le 50%,. če poslužuje namreč ndldrug stroj. Tako se potem do-godi. da moralo delatj nekatere medic« za isto tarifno postavko veliko več kot druge- Da hi se približali pravičnejšemu načinu nagrajevanja, so zdaj določili različne osnovne tarifne postavke, p0 katerih jim potem izračunajo doseganje norme, za različne odstotke obremenitve. Tarifna postavka za obremenitev do 60% znaša sedaj 42 dinarjev, od 61-65% 43 dinarjev, od 65-70% 44 din, od?l-76% 45 din in nad 75% 46 dinarjev na uro. Seveda se bo vsaka predica hranila visokih številk, pri katerih je osnovna tarifna postavka nižja jn si bo prizadevala, da bi vzela še pol stroja ali celo več, da hi tako bolj« zaslužila, in ne le enega in pol kot je doslej v navadi. V tovarni namreč pravijo, da imajo na razpolago dovolj prostih kapacitet, da take želje predicam lahko izpolnijo. To jih bo spodbudilo k večji produktivnosti, istočasno pa zahteva tak način tudi enakomernejše obremenjevanje predic, torej tako organizacijo dela, da ne bo neka predica čez glavo obložena z delom, druga pa bo še vedno svoi delovni čas le do polovice izkoriščala. K temu bi lahko pristavil; še nekaj, na kar tudi delavke že same mislijo. če je namreč razlika le štiri dinarje v osnovni tarifni postavki za 45 in več odstotkov obremenitve, to le ni dosti, saj bi "človek po logiki pričakoval, da bo dobila natanko toliko več, kolikor je bolj obremenjena. Ce dobi namreč za 50 % obremenitve 42 dinarjev na uro, bi morala dobiti za 95% obremenitev za 45% večjo tarifno postavko, to je za 25.2 din več, ali 67.20 dinarja, Da našnji predpisi, ki urejujejo sistem nagrajevanja, pa »o še ta-d» s* tako ne da plačevati, ker je plačni sklad še vedno najprej odvisen od kvalifikacijske strukture delavcev v podjetju- Z normami pa se tega tudi ne da ustrezno urediti, še tista podjetja, pri katerih se plačni sklad oblikuje na osnovi dohodka, tako imenovani »do-hodkarji«, imajo težave, ker kvalifikacijska struktura Se vedno močno vpliva na višino plačnega sklada. Prav zato se trudimo, da bi z novim načinom delitve dohodka jn določanja plačnega sklada omogočili, da bi, bil vsak res lahko nagrajen po svojem delu, k čemer stremimo tudi z analitično ocenitvijo delovnih mest, ki naj nam da pokazatelje — pokaže razmerja, ki naj odločilno vplivajo na višino plače. Delavski svet je že sklenil, da bj morali po tern sistemu izplačevat; prejšnji mesec, vendar razpredelnice še niso bile razmnožene tako, da bi si lahko vsaka predica sama izračunala zaslužek,če ima tako in tako številko .prej« ter tako in tako obremenitev. Zdaj je to za en oddelek že gotovo, proučujejo pa ta sistem še za mikalmoo, raztezalke, snemalne kolone in sukalne stroje. Znova: organizacijska shema podjetja Ko smo že pri analitični oceni, bi povedali še nekaj izsledkov opisa in popisa delovnih mest. V eni izmeni delajo pre-dice n- pr. različna dela kot v drugi, čeprav je delovni proces isti. Dalje so ugotovili, da opravlja brigadir dela, ki bi jih moral podmojster In obratno- Kompetence še niso čisto jasne in se dogaja, da odreja delo za neko delovno mesto po več ljudi, ali pa nikomur ni podrejeno itd., skratka, organi-nizacijsko shemo podjetja je treba postaviti znova in jo že proučujejo. Res so že prej slutili, da v njej marsikaj ne ustreza, vendar so je ob opisu ter opisu delovnih mest izkazalo,, kako nujno jo je res treba postaviti »na noge«. Odločili so se, da -bodo najprej vse te stvari uredili in se šele potem lotili analize in stopnjevanja delovnih mest, sicer bi. morali to opraviti dvakrat. Menijo pa, da s tern stvari le še ne bodo opravljene, četudi bi delo v predilnici do potankosti organizirali, kajti g.re tudi za organizacijo družbene proizvodnje. Pri tem mislijo zlasti na to, da bj bilo treba predilnice specializirati le na nekaj Številk in ne, da proizvajajo v vsaki predilnici prejo vseh mogočih dimenzij, kar sila draži proizvodnjo An jo je težko do kraja organizirati, ker je pri nizkih številkah kar naenkrat premalo ljudi, pri visokih pa preveč, da ne govorimo o transportu, enakomernem dotikanju surovin itd. v tovarno, kar zahteva dostikrat velika skladišča in neracionalno velike obratne kredite. Prevelika radovednost Bil je kongres delavskih svetov Jugoslavije, kongres, ki je dal obilo pomembnih napotil ta bodoče delo delavskih organov upravljanja. Najprej najsplošnejše vprašanje: Kaj ste pri vas storili v zvezi s kongresom delavskih svetov? — Na Jcongresu je bil tudi delegat iz naše tovarne. K0 je prišel domov, nam je razložil. OB ROBU kako Je bilo na kongresu in kakšne stvari so razpravljali Ln kakšna stališča so zavzeli- Potlej sm,o povabili še tovariša Romana Albrehta jz Ljubljane, ki nam je te stvari še podrobneje .razložil. Moram reči, da je bil kolektiv nadvse zadovoljen z njegovim predavanjem, — Je morda izvršni odbor sindikata posebej proučeval resolucijo kongresa in poročila, ki so jih brali na kongresu? Ste morda dali v zvezi s tem kakšna priporočila delavskemu svetu? Ali pa je morda delavski svet sam razpravljal o teh stvareh i.n uresničeval napotila kongresa? — Ne, kaj takega še nismo storili, niti ni delavski svet posebej razpravljal in proučeval katerega izmed materialov kongresa, so mi odgovarjali. Seveda bi bilo treba. Sploh pa je naš sindikat še bolj šibak. Zadnjič na primer smo bili v Preboldu, Tam je sindikalno življenje v kolektivu veliko bolj .razvito. Goje plavanje, streljanje in drug« panoge športa pa $o si naši mislili, zakaj takega nimamo Hudi pri nas. Mladinci so na Primer dejali, da bi radi streljali, toda nimajo pušk- Dobili smo puške, pa spet ni nič. Na Savi imamo na razpolago šest kajakov, toda... Prostora nam ne manjka, imamo krasno dvorano, vendar ... Kaj vem, v Litiji so ljudje, ki jim take stvari ne gredo. Res je pa, da bi naš sindikat lahko veliko več storil v tej smeri- Zlasti bi moral postati duša življenja v kolektivu, postati bi moral politična sila predilnice. Nekateri vidijo v sindikatu le koristi. Mislijo namreč, da je sindikat zato, da bi jim preskrbel ozimnico, blago iz drugih tovarn, da je sindikat nekakšna trgovina. To izvira še iz prejšnjih časov, ko se sindikat res ni pečal z drugim kot s takim; zadevami, dostikrat mimo predpisov in smo morali zadnja leta te stvari drago plačevati, čeprav je ta- krat dzgledalo, da smo »poceni« kupili. Sicer pa naš sindikat le ni tako slab, saj nekaj le dela, v prvi vrsti skrbi za bolne in socialno šibke, Daje jim podpore ter od časa do časa priredi kakšno veselico, kakršna bo sedaj ob obletnici delavskega upravljanja. To pa ni dovolj .. • Prav so povedali. Sindikat le ni zato., Vendair, če se marsikdo, ki ne misli na to, da bo nekoč dobil podporo, vpraša, kaj pa naš sindikat, zakaj plačujem članarino, si bo težko našel pravi odgovor. Tisto, kar nam je povedala neka predica, ka.r drži: sindikat bi moral imeti svoje stališče do vprašanj, ki nas delavke .najbolj zanimajo. On bi moral vplivati na delavski svet, da bi sklenil, naj se nekatere stvari urede. Ne vem, mislim, da bi moral biti »naš«, taiko da bi čutil z nami. Da, naš! Odborniki so mladi ljudje in se morda še niso znašli. Saj volje jim prav gotovo ne majka, le kako? Prav gotovo kongres delavskih svetov ne sme kar tako mimo nas. V marsikaterem kolektivu so postavili komisije, od katerih je vsaka zase proučila po en referat kongresa in tistj del resolucije, ki je obravnavana v referatu. Potlej so analiziral; položaj v tovarni ter postavili določene smernice za delo v tej tovarni. Predloge komisij so potem pretresli na se,j; izvršnega odbora sindikalne podružnice in se domenili, kaj bi bilo treba predr lagat; delavskemu svetu, kaj upravnemu odbo.ru, kaj morajo sam; storiti in kaj predlagati upravi podjetja. Kajpak to ne gre naenkrat. Danes nekaj, nekaj jutri, le začet; je treba. Danes gre kolektivu litijske predilnice kar dobro. Delili bodo še eno plačo. Ce bi sindikat še malo bolj prijel, postal tisto, kar kolektiv in vsi od njega pričakujemo, potem bi lahko dejali: če hočete kaj videti!, pojdite v Litijo- Videli boste marsikaj koristnega in Poučnega. Planinski dom v Prlekiji Nedolgo tega so svečano odprli planinsko-turistični dom v Jeruzalemu. Na najvišjem vrhu Prlekije, ki se vzpenja sred; Slovenskih goric, so skupno z lovsko družino preuredili poslopje vinogradniškega posestva iz Jeruzalema, Od doma je na vse strani lep razgled tako po valovitih in privlačnih Slovenskih goricah tja čeiz Mursko polje in Medjimurje, kakor tudi daleč v sosedno republiko Hrvatsko. S tega mesta se vidijo Haloze, Konjiška gora, Boč, Pohorje ln Kozjak. Ob sončnih dnevih je lep pogled na Kamniške pianine in celo na Blatno jezero na Madžarskem. Do postojanke se lahko pripeljemo iz Ivanjkovcev preko Svetini z avtobusom in drugimi prevoznimi sredstvi. Planinsko-turistični dom odprli ob pomoči Olepševalnega društva, Turističnega društva in Društva prijateljev prirode v Ljutomeru. Društva prijateljev prirode bodo prav gotovo poskrbela, da bodo člani sindikalnih organizacij in delovnih kolektivov Iz ostalih krajev naše republike obiskali ta planinski dom, kjer si bodo nabrali novih moči z» delo in spoznali prelepo Prlekijo. S. Novi tricikli »Tomosa« Tovarna »Tomos« Je začela izdelovati motorne tricikle, ln sicer po licenci Italijanske tovarne Guzzi, Nosilnost triciklov znaša od 150 do 500 kg. Tovarna »Tomos« v Kopru je v letošnjem prvem polletju poslala na trg 4.200 motornih koles, od tega 3.200 »Mopedov«, 292 »Galebov« in 717 motornih koles od 175 do 250 kubt-kov. V »Tomosu« bodo letos Izdelali 8.000 motornih koles. Usodna nedelja Volilna zmaga krščanskih demokratov v Zahodni Nemčiji, njeni vzroki V nedeljo, 15. septembra so volivci Zahodne Nemčije Izvolili svoj tretji povojni parlament. Največ glasov so spet dobili krščanski demokrati, na drugem mestu so socialni demokrati, na tretjem svobodni demokrati, na četrtem pa Nemška stranka. Stranka kanclerja Adenauerja, je dobila absolutno večino. Sanje Ericha Ollenhau-erja so ostale le sanje. Konrad Adenauer bo še štiri leta krmaril nemško ladjo. Vprašanje Je: Kam in kako? Po vsej verjetnosti še bolj v desničarske vode. Prerok; se tokrat niso zmotili. Zgodilo se je, kar so napovedovali: Adenauer je zmagal In celo z absolutno večino. Poglejmo rezultate: — Parlament ima 497 sedežev. — Krščanski demokrati: 15 milijonov gla sov (50,2 odstot.), 270 poslancev. — Socialni demokrati: 9 ln po milijona glasov (31,7 odstot.), 169 poslancev. — Nemška stranka: 1 milijon glasov (3,5 odstotkov), 17 poslancev. Pri volitvah leta 1953 so bili izidi naslednji: — Krščanski demokrati: 12 In pol milijona glasov (45,2 odstot.), 253 poslancev —■ Socialni demokrati: 8 milijonov glasov (29,8 odstot.) 153 poslancev. — Svobodni demokrati: 2.600.000 glasov (9,5 odstot.), 37 poslancev. — Neška stranka: 800.000 glasov (3,3 odstotke). 32 poslancev. V prejšnjem parlamentu je sodeloval tudi Blok beguncev, ki Je imel 18 poslancev. Pr« nedeljskih volitvah je zanj glasovalo skoro 4 odstotke volivcev, ker pa ni zmagal v treh volilnih okrožjih, kakor določa zakon, ne bo mogel sodelovati v novem parlamentu. Uspehi ali neuspehi štirih strank, ki bodo poslale svoje poslance v zahodno-nemški parlament, so torej naslednji: Krščanski demokrati so pridobili 2 in pol milijona glasov in 17 poslanskih mest Socialni demokrati so pridobili pol-drug milijon glasov ln 18 poslanskih mest. Svobodni demokrat; so izgubili 300.000 glasov, pridobili pa štiri poslanska mesta. Nemška stranka je pridobila 200.000 glasov, izgubila pa 15 poslanskih mest. Razmerje med krščansko In socialno demokracijo se je po vojni gibalo takole: Krščanski demokrati: 1949 — 32 odstot., 1953 — 45,2 odstot., 1957 — 50,2 odstot. Socialni demokrati: 1949 — 28.8 odstot, 1953 — 29,8 odstot., 1957 — 31,7 odstot. Obe stranki torej napredujeta, vendar socialnodemokratska veliko bolj počasi kot krščanskodemokratska. Volilnih upravičencev je bilo 34,500.000, volilo pa je 30,500.000 volivcev, torej nad 88 odstotkov, To je za Zahodno Nemčijo razmeroma velika volilna udeležba, saj je leta 1949 volilo le 78,5 odstotkov volilnih upravičencev, leta 1953 pa 86 odstot. Iz vsega doslej navedenega je razvidno: — Zahodni Nemčiji se obeta še bolj kruta desničarska politika. Obe desničarski stranki, ki sodelujeta v vladi (krščan-skodemokratska in Nemška stranka) sta pridobili 2,700.000 glasov, medtem ko so socialni demokrati dobili le poldrag milijon glasov več. — Krščanska demokracija Je okrepila svoje pozicije, čeprav je bila že doslej najmočnejša stranka v Zahodni Nemčiji. Prvič v vsej svoji povojni zgodovini je dobila absolutno večino. Razlika v glasovih med krščansko in socialno demokracijo se je povečala za milijon — od štiri ln pol na pet In pol milijona glasov. — Socialna demokracija se Je okrepila. Prvič v svoji povojni zgodovini je osvojila tretjino mandatov. Vendar zelo zaostaja za rastjo krščanskodemokratske stranke. — Majhne stranke so doživele poraz. Blok beguncev je izpadel iz parlamenta. Dvanajst majhnih strank, ki so se tudi potegovale za zaupanje volivcev, ni dobilo niti 7 odstot. glasov. — Nemčija se spreminja v dvostrankarsko državo Obe največjii stranki sta dobili 81,9 odstotkov glasov. Razumljivo je, da smo radovedni, kje so vzroki Adenauerjeve zmage. Naštejmo nekaj najpomembnejših: — Gospodarski in socialni napredek, ki ga je Zahodna Nemčija dosegla pod Ade-nauerjevo vladavfino. Res imajo veliko zaslug za ta napredek Združene ameriške države Pa tud; nemški delavci, ki so požrtvovalno" O TEBI, TVOJEM DELU, © TVOJIH USPEHIH IN • TEŽAVAH PIŠE • DELAVSKA 9 ENOTNOST V odgovorih na postavljena vprašanja je predsednik RO tovariš Janez Gabrovšek posebej naglasil pomoč Republiškega sveta Republiškemu odboru ter tesno sodelovanje z Združenjem lesne industrije. P0 tem se je razvila obširnejša razprava o strokovnih komisijah, ki jih ustanavlja Republiški -odbor za posamezna pod-ročja Slovenije in k; so sestavljene v glavnem iz strokovnjakov. Republiški odbor se -namreč nadeja, da bodo te 'komisije proučevale posamezna gospodarska, socialna in druga vprašanja te*r tako posredovala Republiškemu odboru obilo bogatega gradiva o problematik,;, na osnovi katerega bo potem Republiški odbor določil svoja stališča. Predsedstvo Centralnega odbora je pozdravilo to pobudo, vendar meni, da hi kazalo ustanavljati sindikalne odbore v takih podjetjih, v katerih je več sindikalnih podružnic pa le en.o samo podjetje, kakor imajo to že po drugih -republikah .in v drugih strokovnih sindikatih po načelu eno podjetje — ena sindikalna organizacija, Le na ta-k način bo mogla sindikalna organizacija močneje vplivati na dela delavskih organov upravljanja, zlasti , osrednjega delavskega sveta. Dalje s-o priporočili Republiškemu odboru, naj prouči, če ne bi -kazalo ustanavljati okrajne odbore sindikata lesnih in gozdnih delavcev k-ot sindi- kalna vodstva ne zgolj s posvetovalnim glasom kot so to strokovne komisije, saj menijo, da bi se na ta način še bolj utrdila vez med Republiškim odborom in podružnicami. Seveda pa je vmes tudi finančno vprašanje, saj bi bilo treba določiti način, kako bi se ti -odbori vzdrževali. Razprava ie kasneje spet krenila na gospodarska vprašanja in ker je bil že po-zen čas, neobdelanih točk dnevnega reda pa še dosti, s-o prešli n-a naslednjo -točko dnevnega reda, dasi je bilo vsem precej jasno, da ta razprava n;. zadostila pričakovanjem, Predsedstvo je še priporočilo, naj Republiški od-b-o-r skliče posvetovanje sindikalnih odbornikov in predsednikov delavskih organov upravljanja lesn,;h in gozdarskih podjetij, na katerem -na; bi se podrobneje pomenili o uresničevanju sklepov kongresa delavskih svetov Jugoslavije- Povsem se strinjamo s stališčem Republiškega odb-ora sindikata lesnih in gozdnih delavcev Slovenije, da namreč gospodarskih vprašanj n-i mogoče ločiti od dejavnosti sindikalnih organizacij, saj gre z-a življenjska x,n,rašanjp delavcev, za življenjski standard. Vendar mislimo. da se je treba pomeniti tudi -o načinu dela sindikalnih vodstev. kako se lotevamo vprašanj, kako deluje mehanizem sindikatov, kako na primer posredujemo -odločitve i,n sta- Manuel Pimenta (Portugal): Z združenimi močmi lišča višjih sindikalnih vodstev osnovnim organizacijam, s kakšnim aparatom razpolagamo, ko se borimo za svoja stališča itd. In ta namen je imelo tudi predsedstvo Centralnega odbo-ra, ko s-e je -odločilo, da da na dnevni -red razpravo o metodah dela tega republiškega odbora. Vlado MILIJONI GNIJEJO Na Hrvatskem je v gozdo vih 1,200.000, v !Bosni in Hercegovini pa čez milijon kubikov drv, za katere ne vedo, kam bi jih dali. — Centralni odbor sindikata lesnih in gozdnih delavcev je na nedavni seji predsedstva sklenil, da bodo poslali k Izvršnemu svetu delegacijo, da bi znižali prometni davek ali ukrenili kaj drugega, da bi drva lahko prodali. Zima se bliža in z njo skrb za kurjavo, če se nismo ž njo preskrbeli že poleti, ko jo je bilo laže dobiti. Kot smo izvedeli na nedavni s?ji predsedstva Centralnega odbora sindikata lesnih in gozdnih delavcev, pa je drv za kurjavo dovolj in še veliko preveč. Toliko jih je, da so v nekaterih podjetjih resno zaskrbljeni, če jih bodo lahko sploh prodali, saj zaloge nenehno naraščajo. Na Hrvatskem cenijo, da imajo v skladiščih 1,200.000 kubičnih metrov neprodanih drv, v Bosni in Hercegovini pa tudi čez milijon. Rrecej teh drv je še iz lanskega leta in jih niso mogli prodati, ker je bila mila zima in tudi zato, ker ljudje porabijo manj drv. Nekatera podjetja že puščajo drva kar v gozdu, ker se j-im jih ne splača speljati do skladišč. Mislijo, da je bolje izgubiti po 400 dinarjev pri kubičnem metru, kolikor morajo plačati gozdne takse, kot pa celih 3.000 dinarjev, kolikor drva navadno stanejo. Tako so zdaj ta -podjetja v hudih skrbeh, kako bodo prišli do plač, če drv ne bodo prodali. Zato so o tem -posebej razpravljali ni zadnji seji predsedstva Centralnega odbora ter ustanovili posebno komisijo, ki naj to vprašanje podro-bno prouči, potem pa bodo poslali delegacijo k Zveznemu izvršnemu svetu, naj bi znižal prometni davek, ali pa ukrenil kaj drugega, da bi drva lahko prodali. To je vsekakor ena izmed rešitev tega problema. O tem, če je edina, pa bi se dalo razpravljati. Za vsakega potrošnika je rešitev namreč čisto enostavna: znižajte cene, pa bomo drva kupili. Vsak pa pričakuje, da bodo to sto-rila podjetja; tam pa pravijo, da so njihovi proizvodni stroški že taki, da se jih kaj prida ne da znižati in da sta prometni davek 1-n gozdna taksa glavna elementa, ki povzročata, da so drva tako draga. Pojavlja pa se še eno vprašanje: ali so bili plani sečnje drv realni? Pri tem stališču sindikata lesnih in gozdnih delavcev bi kazalo opozoriti na to, da so sila močne težnje tudi v drugih panogah gospodarstva, da bi z neko uredbo zmanjšali družbene dejatve, češ da je to edina in najzanesljivejša pot do znižanja cen. Pod takimi težnjami pa se pogostokrat skriva le želja, da bi njih pustili pri m-iru ter da bi razpravo o znižanju proizvodnih stroškov in o produktivnosti speljali v druge kanale. Vsem nam je jasno, da mora družba dobiti svoje dohodke in da je edino realna pot k znižanju cen le v boju za višjo produktivnost, boljšo organizacijo dela in znižanju proizvodnih stroškov. Drva so zdaj tu in bodo propadla, če jih ne bodo prodali. Že v enem letu so veliko manj vredna, ker jih je nekaj že prav gotovo seginilo. Zakaj jih ne bi prodali pod ceno, da ne bodo do kraja propadla in še tega ne bodo dobili, -kar bi danes lahko dobili, to so vprašanja, ki zanimajo potrošnike. -c za težnjam tistih Nemcev, ki se radi zbirajo okrog avtoritativne osebnosti, okrog »voditelja«. — Adenauerja so moralno in materialno podpiral; industrialci, podpirala ga je cerkev, precejšnjo pomoč pa so mu nudile zahodne velesile, zlast; reakcionarni krog; v teh državah, nosilci blokovske Politike. i — Med volivc; je bilo 19 milijonov žensk in 15 in pol milijona moških. Nemške ženske so bolj konservativne kot moški, veliko bolj so P°d vplivom cerkve. Nekoliko pa je prispeval k Adenauerjev; zmagi tudi — Ollenhauer. Na primer: — Socialni demokrat; so začel; predvolilno kampanjo z geslom »Osvojiti vlado, vreči Adenauerja!« Za kaj takega pa bi morali biti veliko bolj dinamični, odločni, napadalni. Socialni demokrati pa so dovolil; kanclerju Adenauerju, da Jim Je s svojo taktiko zvezal roke; ves čas so se branili, namesto da bi napadali. — Stranka, ki si hoče pridobiti zaupanje volivcev in premagati toliko močnejšo stranko, kot je Adenauerjeva, mora imeti izredno jasen program, kj bi odprl novo realne možnosti napredka. Nemška soci-a'na demokracija Pa je stopila pred volivce le z realnim zunanjepolitičnim programom (mir, ukinitev blokov, sistem evropske varnost; — le v takih pogojih je močno doseči združitev Ncmč-iljc) in z »slo nejasnim, meglenim notranjepolitič-nim programom Propagandna gesla o bogastvu bogatih in revščini revnih niso dovolj. Volivci so pričakovali več: konkreten odgovor, kaj bodo storili, da revež; ne b; bil; več tako revni in bogati nič več tako bogati. Bilo pa je veliko Brmenja, a malo dežja. Kdo naj zaupa eiranki, ki niti ne ve, kaj bo storila, ko "" ba vladi. Mnogi Nemci in tudi delavci so pred volitvami govorili: »Saj *ami ne vedo, kaj prav za prav hočejo.* — Socialni demokrati niso več tisto, *ar so bil; in tudi niso ono, kar bi Ollen-bauer hotel, da bi bil; Niso uspeli dopovedati volivcem, kakšr/n smisel imajo nji- hove težnje po spreminjanju svoje stranke v meščansko, ko je za Zahodno Nemčijo krščanska demokracija več kot dovolj, Poldrug milijon glasov, ki so jih socialni demokrati pridobili, pripisujejo Komunistični partiji, ki je prepovedana, in je le zato, ker sama ni mogla javno nastopiti, naročila svojim članom, naj volijo kandidate socialnih demokratov. Ob koncu pa naj |e povemo, da so Adenauerju tud; precej koristili mednarodni zapleti lansko jesen in zimo, ki jih je starti kancler spretno izkoriščal kot dokaze, da je v svetu, polnem nevarnosti^ ko-t je današnji, nujno potrebno oboroževanje in sodelovanje v zahodnem bloku. In kaj sedaj? Vlado bedo sestavili krščanski demokrati. Adenauer bo spet kancler. V vlado bodo verjetno povabili tudi Nemško stranko. Morebiti pa si bo še kakšen svobodni demokrat, k; sanja o ministrskem fttollilšku, pridobil vstop v vlado, čeprav bodo svobodni demokrati kot celota, skušali ostati v opoziciji. Socialni demokrati pa so spet obsojeni n* štiriletno izgnanstvo na pustem otoku opozicije. Morali pa bodo trezno in resno oceniti svojo dejavnost in najti pot do delovnih ljudi. Drugega izhoda tudi nimajo. če hočejo, da bo v Nemčiji kdaj zavladal socializem. Priložnost; za boj pa bo v prihodnjih štirih letih obilo. Franc Pipan-petdesetletnik V sredo je praznoval znani sindikalni detavec, sedanji predsednik Republiškega odbora sindikata obrtnih in komunalnih delavcev Slo-venije tovariš Franc Ripa-n petdesetletnico svojega življenja. Poznajo ga zlasti člani sindikata, katerega predsednik je, in ,pa občani v Šentvidu nad Ljubljano, kjer stanuje in kjer je aktiven pp-li-ti-čn,i delavec- Roje-n je bil 18. septembra 1907. leta v Brežicah. Oče je bil sodar, mati pa delavka v To-bačni tovarni. Vendar so mu starši umrli že v zgodnji mladosti in se je moral sam prebijati skozi življenje. Sorodniki Nemčija pred volitvami. so ga poslali trinajstletnega v Gorico učit se mizarske obrti, 1925. leta pa je šel delati v Trst, kjer je delal tri leta, vse do odhoda k vojakom v bivšo jugoslovansko vojsko. Potlej se je vrnil v Šentvid, kje,r se je kmalu vključil v delavsko organizacije. Bil je predsednik pripravljalnega odbora Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok, katere član in vnet sindikalni delavec je bil vse do raz.pusta Zveze. Sodeloval je v stavkah in je bil leta 1935. član stavkovnega odbora- Med narodnoosvobodilno vojno je bil politič-ni delavec na terenu Trata pri Šentvidu. Po osvoboditvi je spet prijel za delo v sindikatih, bil prvi predsednik podružnice lesnih delavcev v Šentvidu, že leta 1946. pa se je povsem posvetil. sindikalnemu delu. Nekaj časa je delal pri Tajništvu Republiškega odbora sindikata les-nih delavcev, nato eno let-o pri Centralnefn odboru te-ga sindikata v Beogradu, zatem spet pri Republiškem svetu, dokler ni bil septembra 1950. leta izvoljen za predsednika sindikata obrtnih delavcev. Ko sta se sindikata obrtnih in komunalnih delavcev združila, je posta-l predsednik združenega sindikata, kar je še danes. Razen tega se aktivno udejstvuje tudi v drugih organizacijah, sa-j je član okrajnega zbora proizvajalcev, član sveta za stanovanjsko izgradnjo pri OLO Ljubljana, odbornik občinskega ljudskega odbora, predsednik sveta za zdnavstv-o in socialno politiko, član sveta za obrt občinskega ljud-skega odbo-ra v Šentvidu, razen tega še član občinskega odbora SZDLJ, predsednik upravnega odbora z-a posredovanje dela LRS -itd. Ži-vlijenje ga je skovalo v trdnega delavca, komunista, ki posveča vse svoje sile za nada-lj-n:i družbeni -razvoj in zgraditev socializma pri nas. Tovarišu Francetu ob te-m življenjskem jubileju vsi iskreno čestitam,o in mu želimo, da bi se še dolg-o vrsto let lahko v zdravju posvetil ciljem, za katere se je boril vse svo$4 življenje. BESEDA BRALCEV ČE NISI ZDRAV... Sem 60"/e invalid, 61 let star. Nimam pa še dovolj priznane delovne dobe. Zato delam le po šest ur dnevno. Poleg tega imam v grlu notranjo golšo, in sicer že devet let. Znano je, da je gorenjska klima tej bolezni hud nasprotnik. Bolniki, ki prebijejo nekaj tednov na Jezerskem, se veliko bolje počutijo. Zato je moj lečeči zdravnik dr. T. že spomladi predlagal zdravniški komisiji, naj me pošlje v klimatsko zdravilišče na Jezersko. Komisija me je pozvala k pregledu šele 30. jul. V komisiji so bili trije zdravniki. Pri pregledu so ugotovili še druge motnje in naročili lečečemu zdravniku, naj me pošlje še k urologu. Ta prijetni pregled sem opravil 12. avgusta. Ta komisija je v pogovoru med seboj ugotovila, da sem zdravilišča nujno potreben. K drugi zdravniški komisiji sem bil ponovno poklican 6. septembra. V tej komisiji pa je bil od prve komisije navzoč samo en zdravnik, nek meni neznan zdravnik in še nek laik. Po krajšem posvetovanju pa je ta druga komisija sklenila, da mi zdravilišča ne odobri in da se moram preje dati operirati notranjo golšo, šele potem, da bi me poslali v zdravilišče. Na mojo pripombo, če pošiljajo v zdravilišče zdrave ljudi, me je navzoči laik vprašal, ali imam za to dokaze. Zato bi rad povedal tole: Leta 1950 sem bil prav za to bolezen na Jezerskem. Odobreno mi je bilo štiri tedne. Po pregledu mi je tamkajšnji zdravnik dr. B. dobesedno izjavil: >Vi ste velik revež. Ne štiri tedne, štiri mesece bi morali biti tu. Napravite takoj prošnjo za podaljšanje, da jo še danes odpošljem. Poglejte, koliko ljudi je tu, ki niso zdravljenja prav nič potrebni, pa so tu vso sezono.« Podaljšano mi je bilo za 14 dni s pripombo, da naj zdravnik takih prošenj ne pošilja več in da so 14 dni podaljšali le v tem izrednem primeru. Drug primer: Pred leti sem bil zaradi težke poškodbe in revme v Laškem. Tam mi je zdraviliški zdravnik^ dr. L. izjavil, da bi dve tretjini gostov poslal domov, če bi bilo po njegovem. Sicer pa sem v obeh primerih imel tudi sam oči in videl dovolj. Pred dvema letoma pa mi je sedaj — žal — že umrli prijatelj L. Zh ki je bil v Slatini Radencih, rekel po vrnitvi v Ljubljano: »Ivo, verjemi mi, da smo bili v resnici bolni le trije med vsemi gosti. Ostali.. Nočem in nimam namena očitati komisiji neobjektivnosti in sem to napisal samo zaradi pripombe navzočega laika. Znano je pa tudi, da je večkrat zaupanje bolnika v zdravnika več vredno, kot vsa zdravila. Prav včeraj sem tudi zvedel za primer neke ženske, ki boluje na enaki bolezni in je bila nekaj časa v bolnišnici. Tamošnji zdravniki jo bodo pred operacijo poslali na Gorenjsko. Zdi se mi, da je to tudi prav. Saj po operaciji, če bom zdrav, zdravilišča ne bom potreboval, če pa umrjem. -menda tudi ne. Razumljivo bo vsakomur, da se zlasti boječ človek, kakršen sem jaz, težko odloči za tako operacijo. Zato: Sine ira et studio. Prosim, da se to moje pisanje tudi tako vzame. Ob tej priliki pa ne morem mimo dejstva in zdi se mi prav, če tudi to omenim: Nova ljubljanska poliklinika je res ponos, ne samo Ljubljane in Slovenije, marveč vse države. Čudovito, kako je tamkaj vse lepo urejeno! Čast mu! Imel sem sicer opravka, oziroma je imel z menoj opravka samo dr. Lojze Svagan. Imeniten človek! Kako lepo zna človeka pripraviti tudi na delikaten pregled ledvic in mehurja, pred katerim marsikdo trepeta. Ko pa to mine, ni bilo tako hudo. Moral bom še k njemu, pa sedaj se ga ne bojim več. Kakšno potrpljenje ima z ljudmi! Skratka, človek in pol! Prav tako so tudi sestre v njegovem oddelku lahko za zgled. Bolniki so zdravniku in njim hvaležni. Ako se primeri, da vas na hodniku sreča šef Poliklinike dr. Mušič, vas potreplja po rami in prijazno vpraša, kaj bi radi. To so odnosi do ljudi! Manjka pa nekaj. Pacientov je vedno veliko in več. Zato je pač daljše čakanje razumljivo. Ni pa v čakalnici nikakih časopisov ali revij. Mnenja sem, da bi nabava nekaj časopisov in revij, ali kakih koristnih zdravstvenih brošur ne bila tako težka in ne bi občutno bremenila inštitucije. I. B. ♦ t t : » i KOMU JE TO V KORIST Tovariš urednik! Sem reden naročnik Vašega lista in ga tudi redno čitam. Napisal bom nekaj o podjetju, v katerem delam in priznati mi morate, da s tem dosti tvegam, kajti pri nas obvelja parola: »Če se ti ne vidi pa idi.« Delam kot pomožni kleparski delavec v industriji kovinske galanterije, gori na Štajerskem. Podjetje je na dobrem glasu in dela imamo na pretek. Sestanki v našem podjetju pa so redki. Sicer, zakaj naj bi bili pogosteje, če ne ve vodstvo podjetja nič novega povedati. Če pa že pride do sestanka, člani kolektiva kar molčijo. Slučajni opazovalec bi s tega lahko sklepal, da je v podjetju vse v redu. Da temu ni tako, vam bo znal povedati po sestanku prenekateri član kolektiva. Kaj in kje je temu vzrok? V tem, kar vedo. vsi pri nas, namreč, da je molk zlato. Res je, preveč se držimo tega izreka. Toda nekdo je na to pozabil pa se je z njim zgodilo, česar se vsi bojimo: prenehal je biti član našega kolektiva. Ta tovariš se je res pregrešil, vendar ne tako, kot kdo drugih. Bil je namreč nekoč nekoliko vinjen med delovnim časom. Direktor mu je na licu mesta potisnil v roke delavsko knjižico. Ta tovariš namreč ni vedel, da je molk zlato, Drugi pa, ki to vedo, prihajajo kar precejkrat natrkani na delo in nikomur nič. Naj omenim še neki primer. Nekega tovariša je ves kolektiv obsodil kot razgrajača in pretepača. O tem so razpravljali menda prav vsi forumi v podjetju. Ta tovariš je imel že vrsto pogojnih kazni in ker vse skupaj ni pomagalo, je kolektiv sklenil, da se mu po zakonu odpove. Čez kakšen mesec ali dva je istega tovariša direktor sprejel nazaj. Ali ni to nož v hrbet vsem organizacijam in kolektivu, ali ima potem kak pomen govoriti na sestankih? Nekaj o proizvodnji. Vsako leto nam k Se tako visokemu planu pribijejo par milijonov. Saj je to vse v najlepšem redu. Večja proizvodnja, večje plače, boljši življenjski standard. Kot sem že omenil, leto v leto večji plan. Plan se da raztegniti, ne da se pa naša delavnica, še manj pa fizična moč delavca. Naš strojni park (če ga lahko tako imenujem) je že star. Isti stroji, isti material, a zmeraj slabši pogoji za delo. Plan raste, akordi pa zmeraj manjši. Na čigav račun vse to? Da opravičim naslov še to. To se mi je zgodilo danes. Prišel sem delat kot redno ob 6 uri zjutraj. No, tam so me nagnali domov, češ, da moram priti popoldan. To se je zgodilo že marsikomu v podjetju. Menim pa, da to ni prav. Nekateri imajo do tovarne uro in več hoda ali s kolesom in ko pride do podjetja mora spet domov in priti popoldan. Ko so mi to danes rekli, sem se ojunačil in šel vprašat direktorja, če je to prav. Odgovoril mi je, da se lahko stori vse, kar se hoče, če je to v interesu proizvodnje. In oprosti tovariš urednik, da sem prišel do za ključka: kaj si ti, navaden delavec z 8200 din plače. Ti nisi važen, glavna je proizvodnja. S. L. OB OSNUTKU ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (Nadaljevanje Iz prejšnje številke) Drugi del zakona o delovnih razmerjih bo najobširnejši. V. njem bodo obdelana delovna razmerja v gospodarstvu; načela, postavljena v prvem delu, so v drugem delu prilagojena ln konkretizirana pogojem, potrebam in zahtevam gospodarskih organizacij ln v njih zaposlenih delavcev. Ze pri ustanavljanju delovnih razmerij v gospodarskih organizacijah je predvidenih nekaj novosti. Prvikrat se predpisujejo splošni pogoji za sklenitev delovnega razmerja. Za posamezna dela. poklice, gospodarske stroke ali panoge pa bodo glede na njihove posebnosti lahko določeni posebni pogoji. Tudi gospodarske organizacije same bodo lahko v svojih pravilnikih določile posebne pogoje za zaposlitev na določenih delovnih mestih ln pri določenih delih. Nov je način ustanavljanja delovnih razmerij. Po načelu prostovoljnosti in enakopravnosti nastane delovno razmerje na podlagi sklenjenega sporazuma med delavcem in gospodarsko organizacijo. Ta sporazum je lahko ustmen, v primerih, ki so posebno važni tako za delavca kakor za gospodarsko organizacijo (n. pr. sklenitev delovnega razmerja za določen čas, na preizkušnjo, kp se dogovore posebne pravice ali pogoji itd.), pa mora biti pismen. Delovno razmerje za določen čas bo lahko sklenjeno samo za sezonska dela in za dela, ki trajajo največ tri mesece. Delovno razmerje za preizkušnjo bo lahko trajalo največ 31) dni. Sicer pa naj bi bilo pravilo, da se delovna razmerja sklepajo za nedoločen čas. Sprejemanje delavcev je odgovorno opravilo. Zato se v načrtu predvideva poseben postopek. Sporazum sklepa direktor podjetja. Toda zanj mora imeti poprej soglasje komisije za sklepanje In odpoved delovnega razmerja, ki jo imenuje delavski avet. Direktor mora vsak predlog za sprejem delavca predložiti komisiji in sporazum se lahko sklene šele na podlagi soglasja te komisije. Sama komisija ne more sprejemati delavcev. Prav tako pa tudi direktor lahko sklene sporazum samo z delavci, za katere je soglasna komisija. Ce komisija zavrne predlog direktorja, lahko ta ugovarja njenemu sklepu. O direktorjevem ugovoru dokončno odloči upravni odbor. V kolektivih, kjer je zaposlenih šest ali manj oseb, opravlja iunkcijo te komisije delovni kolektiv v celoti. Strokovnost je eden od zelo pomembnih činiteljev, ki vpliva na storilnost dela, na kakovost izdelkov, uslug, poslovanja. A tudi delavcu ni vseeno, kje ln kaj dela, kaj in kako zna. Od tega zavist njegova zaposlitev, njegov zaslužek, njegova življenjska raven. Bazen uredbe o vajencih in uredbe o strokovnih šolah v naših pozitivnih delovnopravnih predpisih ni zaslediti načel o strokovnem Izobraževanju delavcev. To pomanjkljivost naj bi odpravil novi zakon o delovnih razmerjih, ki v svojem drugem delu posveča temu poseben oddelek. Proglaša, da imajo delavci pravico do strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Ta nalaga gospodarskim orgnizactjam nekaj dolžnosti kot n. pr., da morajo Imeti zaposlenih določeno število vajencev in pripravnikov. Družba mora skrbeti, da bodo državljanom na razpolago potrebni zavodi za profesionalno orientacijo. Važna novost bo predpis, po katerem se bodo lahko osebe s končano srednjo, višjo ali visoko šolo zaposlile najprej le kot pripravniki. Sele po končani pripravniški dobi in položenem strokovnem izpitu bodo lahko take osebe zaposlene na odgovornih delovnih mestih. To pravilo bo odpravilo dosedanjo hudo pomanjkljivost v vzgajanju mladih strokovnjakov. Najbolj sporne (in morda tudi najmanj obdelane) določbe drugega dela načrta so tiste, ki naj bi uredile tako imenovano »občasno delo«. Osebe, ki v gospodarski organizaciji opravijo kakšno občasno delo. v času take zaposlitve ne bi bile v delovnem razmerju. Toda v predloženem besedilu bi utegnila zamišljena ureditev povzročiti dokaj neljube težave. Po predlogu ne bi mogle biti v delovnem razmerju tudi osebe, ki še niso bile zaposlene, a opravljajo v gospodarski organizaciji določeno delo tako kot ostali delavci, toda za to delo ni potrebna sposobnost kvalificiranega delavca. Ce naj bi to Obveljalo, bi v naših gospodarskih organizacijah skoraj ne moglo biti nekvalificiranih delavcev in prmčevanje za razne industrijske poklice bi bilo skoraj onemogočeno. Poleg tega pa bi se spet utegnili pojaviti razni pojavi, ki bi bili naši družbeni ureditvi povsem tuji. Potrebno je preprečiti razne zlorabe, ko se posamezniki zaposle določen čas z namenom, da sl tako pridobe določene pravice zlasti iz naslova socialnega zavarovanja. Toda predlagana ureditev ije preširoka in bi kazalo pojem občasne zaposlitve ali občasnega dela omejiti res samo na osebe, ki se začasno (predvsem za sezonska dela) zaposle v gospodarski organizaciji, a Jim je glavni poklic delo na lastni kmetiji ali kakšno drugo gospodarsko opravilo. Take osebe bi bile v tako imenovanem delovršnem razmerju, lz katerega ne morejo imeti nobenih pravic, ki so značilne za osebe v delovnem razmerju. Vsekakor bo treba to poglavje še temeljito proučiti in obdelati, da se izključijo možnosti za oživljanje raznih že odpravljenih odnošajev. V tretjem poglavju so zajete določbe o rednem delovnem času, o nočnem in nadurnem delu. Obeta se torej sistematična, pregledna ureditev tega važnega vprašanja. Kakšnih posebnih novosti sicer ni. Omeniti bi bilo predvsem načelo, da lahko gospodarske organizacije s srvojimi pravili določijo v nekaterih dnevih v tednu tudi krajši delovni čas kot osem ur. Toda v takih primerih ho treba v ostalih dneh določiti daljši delovni čas, vendar ne več kot devet ur dnevno. Skupaj v tednu mora znašati redni delovni čas namreč 48 ur. Delovni čas v gradbeništvu, kmetijstvu in gozdarstvu se bo v bodoče lahko prilagajal sezonskemu značaju dela v teh gospodarskih panogah. Te gospodarske organizacije bodo lahko določile tudi daljši delovni čas kot osem ur dnevno oz. 48 ur tedensko vendar tako, da redni delovni čas v teku enega leta povprečno ne bo daljši kot osem ur dnevno. Toda redni delovni čas bo v teh panogah lahko znašal največ 10 ur dnevno. Preko teh ur opravljeno delo bo nadurno delo. Nadurno delo je sicer načeloma prepovedano. Toda so naštete Izjeme, kdaj bo vendarle .dovoljeno uvesti nadurno delo, ki pa bo smelo trajati največ osem ur v tednu. Torej bo postavljena najvišja dopustna meja. Skoda da ni v načrtu določb o plačah. Te bodo vnesene naknadno. Toda iz nekaterih ostalih določb kaže, da so redaktorji morda nekoliko preveč upoštevali le današnji plačilni sistem ih vnesli ponekod določbe, ki so povsem finančnega značaja. Posebno poglavje Je posvečeno odmorom, počitkom ln dopustom. Po uveljavitvi pripravljajočega se zakona o delovnih razmerjih naj bi trajal odmor med neprekinjenim delovnim časom 30 minut. Šoferjem, zaposlenim v cestnem prometu, bi pripadal tak odmor po vsakih pet ur neprekinjene vožnje. Novost so določbe, ki predvidevajo, da mora znašati dnevni počitek najmanj 12 neprekinjenih ur, tedenski počitek pa najmanj 32 neprekinjenih ur. V tej zvezi rte tudi določba, da sme biti odrejeno nedeljsko delo oziroma delo na dan tedenskega počitka v teku meseca največ dvakrat zapovrstjo. Izjema Je samo višja sila (elementarne nesreče). Delo na dan tedenskega počitka naj bi se v bodoče plačevalo na osnovi za 160 %' povečane tarifne postavke. Ureditev dopusta ni v skladu s temeljnim načelom, postavljenim v prvem delu. V drugem je namreč predvideno, da se trajanje dopusta določa Izključno po priznani delovni dobi, kar je enostransko glede na to, da je v prvem delu predvideno, da na trajanje dopusta vplivajo še druge okoliščine. Sicer načrt predvideva možnost, da bi gospodarske organizacije lahko določale tudi daljši dopust kot je predviden v načrtu, vendar največ 30 delovnih dni ln še to na račun plač Iz dobička. Dvomljivo Je, ali je taka ureditev najprimernejša. Po načrtu naj bi bilo urejeno plačevanje dela na dneve državnih praznikov tako kot delo na dan tedenskega počitka. Tore) bi se plača za tako delo obračunala na podlagi tarifne postavke, povečane za 100 %. Prepoved nočnega dela žena je povzeta po znanem odloku, k! je na podlagi zadevne mednarodne konvencije prepovedal nočno delo žena v Industrijskih in gradbenih gospodarskih organizacijah. Ta prepoved je v načrtu razšlpjena tudi na mladoletne in prilagojena po starostnih dobah. V sedanjo zmedo bo vneslo več kot potreben red poglavje, v katerem je sistematično In povsem na novo urejena disciplinska in materialna odgovornost. Predvsem je omeniti, da delavec disciplinsko odgovarja za kršitev samo takih dolžnosti, ki so določene ali v pravlLh gospodarske organizacije, z zakonom ali v sporazumu o sklenitvi delovnega razmerja- Uporabiti se bodo smele samo kazni, ki so določene v zakonu. Kazen premestitve na drugo mesto odpade. Nova pa je kazen odstranitve s položaja ln se bo izrekala eamo za vodilno osebje. Disciplinske kazni bodo lahko izrekali direktor podjetja (opomin, ukor, strogi javni ukor in denarno kazen, vendar največ do višine 5 % plače in največ za en mesec) ln disciplinska komisija, ki jo bo Imenoval delavski svet. Postavljeno je nekaj pomembnih določb o disciplinskem postopku (ustnost, Javnost, neposrednost, zapisniki z obvezno vsebino itd.). Najpomembnejši pa so predpisi o pravnih sredstvih In pritožbenih organih, kar bo v bodoče preprečilo sedaj ponavljajoče se zlorabe. Zoper direktorjeve kazni je predvidena pritožba na upravni odbor. Zoper odločbe disciplinske komisije pa se bo delavec lahko pritožil na disciplinsko sodišče pri občinskem ljudskem odboru, ki bo kot druga stopnja odločal o pritožbi. Lahko se bo uvedla obnova postopka po načelih, ki so določeni v zakonu o kazenskem postopku, Javni tožilec pa bo dobil pooblastilo, da bo vložil zahtevo za zaščito zakonitosti, kadar bo disciplinski postopek nezakonit, ako bo z disciplinskimi odločbami kršen zakon. O tej zahtevi bo odločalo posebno disciplinsko sodišče pri okrajnem ljudskem odboru. Delovno razmerje bi tudi v bodoče prenehalo na enak način kot doslej, Le takojšen odpust in izstop bi odpadla. Pri odpovedi je nekaj novosti. Odpoveduje direktor podjetja. Toda poprej mora dati predlog za odpoved v razpravo ln soglasje komisiji za sklepanje in odpoved delovnega razmerja oz. celotnemu delovnemu kolektivu, če ta šteje manj kot šest članov. Sele na podlagi soglasja je dopustno delavcu odpovedati. Vsaka odpoved mora biti pismena, obrazložena pa samo, če tako delavec zahteva. Proti odpovedi Je dopusten -Jgovor na upravni odbor oz. na delavski svet, če je odpovedano vodilnemu delavcu. Proti rešitvi ugovora je dopustna pritožba na arbitražo za odpovedi. Ta presoja odpoved glede na opravičenost in primernost. Sestav te arbitraže ln postopek, ko razpravlja o pritožbi se bistveno razlikujeta od sedanje arbitraže za odločanje o odpovedi, Sedaj je arbitražna odločitev dokončna. Načrt predvideva možnost tožbe na okrajno sodišče, če bi bil v postopku pred arbitražo kršen zakon. Odpovedni roki so bodo ravnali po celotni priznani delovni dobi In po času neprekinjene zaposlitve v Isti gospodarski organizaciji. Novost sta tudi določbi, da ne preneha delovno razmerje zaradi spajanja, pripajanja ali razdružitve gospodarskih organizacij. Urejeno je dosedaj odprto vprašanje, kako je ravnati z nosečimi ženami ln doječimi materami, kadar je odrejena prisilna likvidacija podjetja. V takem primeru je žena oziroma mati deležna posebne zaščite. To pa so le nekatere najvažnejše določbe iz obsežnega drugega dela načrta. V njem so Se predpisi o posebnih pravilnikih, s katerimi bodo gospodarske organizacije samostojno, a seveda v okviru urejale pravice in dolžnosti delavcev, njihova delovna Dalje so pravila o vsebini kolektivnih pogodb o tem, kako , jo, doklej in za koga veljajo. Postavljenih je nekaj načel, kako bodo razne družbene organizacije s svojimi pravilniki o delovnih razmerjih urejala delovna razmerja svojih delavcev in uslužbencev. V petem delu so določene sankcije za kršitve; predvidene sip goloti hude denarne kazni za gospodarske organizacije ln za ome osebe. S temi sankcijami so zavarovane vse pomem-določbe (načrt našteva 63 kršitev za katere bo pristojno gospodarsko sodišče), kar kaže, kolik pomen Imajo " plovna razmerja za družbo, za gospodarski razvoj delavcev. Z razstave »Družina in gospodinjstvo« na Zagrebškem velesejmu Upravni odbor PODJETJU » K S M N I K « V KAMNIKU razpisuje natečaj za izpopolnitev naslednjih delovnih mest EKONOMISTA v biroju za napredek industrijske proizvodnje POGOJI: ekonomska fakulteta ali srednja ekonomska šola s prakse v gospodarstvu. REFERENTA NABAVE ' POGOJI: ekonomska srednja šola ali nižja šola s prakso v gospodarstvu. STROJNI INŽENIR v oddelku za vzdrževanje obratov POGOJI: tehnična visoka šola, strojni oddelek. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje s podrobnimi podatki o dosedanjem službovanju in obširnim življenjepisom dostaviti do 1. oktobra 1957 sekretariatu podjetja. Letošnji Zagrebški velesejem, že 53. po vrsti,, je največji in naj lepši od vseh dosedanjih. Kdor je poskušal prehoditi vseh 46 km, kolikor je potrebno prehoditi, da 'bj si ogledal vse izložbe v vseh paviljonih in izven njih, se je pošteno utrudil. In pravijo, da je vse to še v izgradnji, iz tujine še vedno prihajajo nove ponudbe, da bi si zgradili nove paviljone ... Vse to priča, da Zagrebški velesejem ni le ustanova, ki nas seznanja z dosežki vseh šestih republik in ki predstavlja naše delovne uspehe v tujini, temveč da je iz splošno jugoslovanske prireditve Zagrebški velesejem postal prireditev z uglednim mestom med najboljšimi evropskimi sejmi. Sicer nimam namena pisati o velesejmu, pač pa o posebnosti letošnjega Zagrebškega velesejma, o razstavi »Družina in gospodinjstvo 1957«. Kmalu po otvoritvi je nastal pravi naval pred razstavljenimi predmeti, kar kaže veliko zanimanje tudi za to prireditev. Iz lastne izkušnje vem, da so žene — in ne vem če samo pod njihovimi vplivi tudi možje — od drugod, ki so se peljali na Zagrebški velesejem, že v vlaku govorile: »Najprej gremo na 'gospodinjsko razstavo,«. Razumljivo, zakaj jih to n-ajbolj zanima. Velesejmsika vstopnina, 70 dinarjev, velja za enkratni obisk velesejma v obeh delih, starega, kjer je razstava »Družina in gospodinjstvo 1957« ter novega, kjer je velesejem. Opozorili bi samo tiste delovne kolektive, ki se podajajo na velesejem z lastnimi avtobusi, naj se nikar ne odpeljejo naravnost preko Save k novemu delu, temveč naj se zaustavijo tudi pred starim velesejmom. Zal jim bo, če si ne ogledajo razstave »Družina in gospodinjstvo 1957«. Razstavo je odprla članica predsedstva Zveznega odbora SZDLJ tovarišica Pepca Kardelj, svečani otvoritvi pa so prisostvovali tudi člani Zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, dr. Pavle Gregorič in predsednik Centralnega sveta ZSJ, tovariš Djuro Salaj. Še isto popoldne je razstavo obiskal tovariš Kardelj, pred dnevi pa tudi tovgriš predsednik Tito. Vsekakor je ta razstava nekaj posebnega. V velikem in lepo urejenem obsegu kaže enostavne stvari, na katere se marsikdo ne spomni, kaže rešitve perečih vprašanj, k! danes več ali manj tarejo vsako družino: kako čim ceneje in čim hitreje opraviti, pripraviti ak popraviti to ali ono. • • • Mlad par. ki je komaj začel družinsko življenje, ali pa že starejše matere in očetje, ki so prišli na razstavo z majhnimi ali pa skoraj odraslimi otroci, tak ali drugačen pripadnik družine, ne more, ne da bi obstal in se zagledal v ogromno fotografijo, ki pokriva zid takoj ob vhodu v prvi paviljon te razstave. Na sliki je zadovoljna, srečna družina. Kaj je vse potrebno za srečo družine? Kdo ve — toda velikokrat prav malo, če človek ve, kako. Slikovni del razstave prikazuje življenje naše žene do 1945 leta s skupnim naslovom »To smo podedovali«, toda že naslednje slike dokazujejo, da je bilo tisto prej, le neljub spomin: spremembe so bolj kot očitne na vseh področjih življenja. Ze same številke, ki ilustrirajo fotografije, ki prikazujejo delo in počitek naših ljudi, nam veliko povedo: pred vojno je bilo v Jugoslaviji približno 888.000 socialnih zavarovancev, po vojni pa 2,625.000. Sedaj prejema 1,673.7000 otrok otroški dodatek, koliko 'je zgrajenih ali ustanovljenih novih jasli, otroških vrtcev, bolnišnic, počitniških domov in drugih sodobnih socialnih ustanov! Vse, kar je napravljeno v pomoč naši družini. Ko bi jih imeli še izven razstave Se bolj zanimiv je naslednji del razstave, ki preide od slik k »živim« predmetom: tam je prikazana najbolj smotrna ureditev, na primer igralne sobe v otroškem vrtcu (n podobno, nakar pride tisti del razstave, ki je skušal najbolj približati odloke 5. plenuma SZDLJ uresničitvi: vrsta servisov, ki naj pomagajo zaposleni ženi. Skupine žena se največ, oziroma najprej zaustavijo ob uslužnost-ni kuhinji, namenjeni večji stanovanjski stavbi in v kateri naj bi kuhali po potrebi in še takrat ne enotno, -koteljsko hrano, temveč p0 har-očilu zaposlene žene. To naj b,i organizirale stanovanjske skupnosti, tista oblika sodelovanja naših ljudi, ki je ustanovljena z glavno nalogo, pomagati ženi ln njeni družini. Sledijo servisi, ki jih ustanavljajo te stanovanjske skupnosti ali delovni kolektivi po podjetjih: servis za prodajo polgotove hrane, (oziroma očiščene zelenjave in drugega, pripravljene za kuhanje), potem za menzo, kjer bi si n.aj abonenti sami postregli, nato so tu servisi, še posebno dobrodošli zaposleni ženi' — servis za krpanje perila in otroških oblek, servis za pranje, sušenje in likanje perila. Naj tu omenim, da so se prav pri opremi skoraj vseh teh servisov zelo lepo uveljavili kooperacijski Izdelki slovenskih podjetij, ki so že znani širom naše države pod imenom »Maris« in njegovih raznih sistemov. V naslednjih oddelkih se razstava obrača k naši trgovski mreži, pekarnam in mlekarnam. Kako bi naj tudi le-ta podjetja postala bolj uslužnost-na in bolj razbremenjevala zaposleno ženo. kako naj bi orga- nizirala dostavljanje svojih predmetov, na dom. Zdravstven; sčrvis stanovanjske skupnosti b; naj prevzel nase oskrbo in nego bolnika. Oskrbni dan v naših bolnišnicah znaša okrog 1.500 dinarjev, pomislimo samo, koliko bi prihranili, če bi lahko bolnik ležal doma in hi ga prišla sestra obiskovati in se pri njem zadržala po nekai ur. za kar pa bi jo posebej honorirali. Naj bo sodobno in poceni Na drugi strani tega paviljona pa je prikazana ureditev sodobnega stanovanja, še posebej kuhinje. Prikazano Je tako, da se človek prepriča, kako ni nujno kupovati vedno vse pohištvo naenkrat, saij se tudi posamezni kosi pohištva dajo smotrno vklopiti v celoto, samo če so razumno izbrani. In sploh o pohištvu, spet .posebej o kuhinjskem: ni nujno, da je »Sodobno, drago«, seveda v kolikor to načelo ne »pokvari« trgovina. Toliko je vsega lepega in praktičnega! Pri pisanju sem gotovo še marsikaj prezrl. Recimo različ- ne servise, primerne za kmečke gospodinje kot so servisi za vkuha vanje sadja, električna pekarna, kopalnice .., »To vleče« In zgoraj, v prvem nadstropju je spet nova paša: vse, kar so strokovnjaki in rarionalizatorji v naši industriji in obrti izdelali za modernizacijo gospodinjstva. Preveč bi bilo, če bi našteval. Kuhalniki, hladilnikj, sesalci za prah, mešalci, domači, da in tudi tuji, posebno od nemških AEG- in italijanskih tipa »Ignis« eo se žene težko ločevale. Pravi »velesejem v malem« naše industrije za široko potrošnjo je v naslednjem paviljonu. čeprav je to. proti tistemu, kar bo človek, (ko ga že bole noge, od do tedaj prehojene poti, a se je še odločil podati na pravit velesejem onstran Save), jevidel pravo skromnost. Vendar je tudi ta razstava izredno pestra in hkrati se še odlikuje vse, kar je na tej razstavi »Družina in gospodinjstvo 1957« še po tem: vse je y zaokroženih celotah, ki ima vsaka zase svoj namen, medtem ko je velesejem res velesejem. Ne smem pozabiti niti na Argo juho, ki jo sproti kuhajo in dajo pokušat obiskovalcem, niti ne tistih desetdinarskih in dobrih sendvičev, namazanih z ribjo pašteto plus sardelico tovarne Arrigoni iz Izole, sploh tega, da so na razstavi nudili jedačo in pijačo, kakor tudi mnoge droge razstavljene predmete po zares pristopnih in ne dobičkanosnih cenah, kot znajo drugod zasoliti podobne ali pa drugačne prireditve. »Otroški sejem« je tretji zagrebški velesejem letošnjega velesejma. Igračke, prikazane od svojega nastanka v svojem, razvoju do današnjega dne. ko prevladujejo električni vlaki, čolni, avtobusi, radijski sprejemniki, radioamaterji, spet do lutk, koles, knjig in bonbonov. Na tem sejmu je vse prirejeno za otroke vseh starosti in. lahko rečemo, vseh želja. Opazi pa se. da se otroci najraje ustavljajo ob tehniki in ob čokoladi, bonbonih in sadnih sokovih, (ki jih prodajajo prav tako po nizkih cenah.) Slednje je že razumljivo,/ pa tudi prvo: naši otroci imajo smisel za tehniko in prav je tako. saj ie tudi tovariš Tito dejal: »Za mas je tehnika posebo važna. Človek, ki je obvladal tehniko in zna rokovati s tehničnimi predmeti, lahko več koristi skupnosti.« Takšna je razstava »Družina in gospodinjstvo 1957«. Gotovo go tudi pomanjkljivosti, toda teh prihodnje leto ne bo več toliko. Sicer pa poglejmo, kai je novinarjem povedala o razstavi tovarišica Pepca Kardelj: »Čeprav je bilo malo časa za priprave, so organizatorji in razstavljale} vložili maksimum truda in tako uspeli odlično urediti razstavo, od katere v bodočnosti pričakujemo velike rezultate. Sicer je razstavljal-cev premalo in ni zadosti različnosti. Prikaz razstavljenih predmetov in servisov kot dopolnitev za nove proizvede, bo razstavi kmalu dala svetovno raven. Prvi korak je odločilen.« Še onstran Save Seveda sem se podal (prevoz je odlično organiziran) še na velesejem. Ta je daleč onstran Save, od koder je pogled na zagrebški grič močno podoben pogledu iz Zemuna na Beograd. Velesejem si je bolje ogledati, kot pa brati o njem. Človek lahko vidi vse. in vsi so pokazali le najboljše. Mi smo v tehnični plati spet napravili ogromen korak naprej, prav tako razveseljiva pa je večja izbira domačih izdelkov široke potrošnje. Predvsem ti izdelki najbolj zanimajo obiskovalce, za katere je sicer še tisoč drugih privlačnosti. Preko ameriškega »Supenmaircketa«. trga, na katerem je vse in kjer si gospodinje same postrežejo, televizijskega snemanja v sovjetskem paviljonu in kroženja njihovega helikopterja, potem različni motorji, avtomobili, različni tekstilni izdelki in druge tehnične zanimivosti... vse do velesejmskega vlaka, izdelka domačega podjetja za notranji transport, na katerem si malo odpočijete noge. medtem ko vas za 10 dinarjev pripelje po Aleji narodov do naslednjega paviljona. ki je ali zadnji krik arhitekture ali drugače tudi od zunaj poseben... Letošnji velesejem pokaže res vse in vredno s; ga je ogledati. Toda ta Velesejem bo še večji. V načrtu so gradnje novih in novih paviljonov in zato nam je razumljivo, zakaj je tako daleč od zagrebškega središča, pravzaprav izven Zagreba, saj ko zapuščamo Velesejem in se z avtobusom vračamo v mesto, šele med potjo opazimo veliko tablo z načrtom Zagreba — takšne table so ob vseh vhodih v mesto — in na kateri poleg pojasnil piše tudi »Dobrodošli v Zagrebu«. Ko pa boste odhajali z vlakom z zagrebškega kolodvora, pa boste lahko v zraku prebrali 'reklamo za bonbone »Plavi 9« ali pri-1 epske cigarete, reklamo, M jo vleče za seboj letalo... Takšen je Zagreb v teh vele-se.jmskih dnevih. « D. D. »SODOBNO GOSPODINJSTVO ZA VSAKO ŽENO Že čeitoto leito izhaja v Ljubljani mesečnik Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva — »Sodobno gospodiinjsitvo«. Od številke do številke je revija pestrejša in tako kolt je danes že zbran okrog nje širok 'krog sodelavcev, ima tudi številne bralce oziroma brallke, ki rade segajo po njej. Revija je namenjena vsem gospodinjam, kijirn svetuje, pomaga, kaže in opozarja na vse kar se da praktično uporabiti ali napraviti v gospodinjstvu, ali sploh "V sitainia-vanju in družini. V rokah imamo letošnjo 6. številko, katerih 30 strani je še posebno zanimivih in pestrih, o čemer nas bo prepričali že sami naslovi prispevkov. Mesečnik je lepo opremljen in smiselno ilustriran. VSEBINA: Zvezni seminar za gospodinjstvo; Najcenejše otroško Igrišče; TEHNIKA V GOSPODINJSTVU: Izračunavanje cene za električni tok; Polivinil za zapiranje kozarcev; STANOVANJE IN OPREMA: Predelne stene iz omar; Čiščenje oblaziljenega pohištva; Vzdrževanje stanovanja; Zavesa, sonce in zrak; Gobica iz moltoprena; NASA OBLEKA: — Smisel modnih revij; Kako čistimo nubuk čevlje; Sintetična pralna sredstva, njih lastnosti in uporaba; PREHRANA: Hranimo se izdatno in poceni; Škodljivci v shrambi za mesne izdelke; ZA PESTREJŠE JEDILNIKE: Za paradižnikovo sezono; Za zimsko zalogo; ZAVOD SVETUJE: Čudežna krpa: Merilne posode namesto tehtnice; Želimo, da...; ZA SPRETNE ROKE: Gospodinjski predpasniki; Povečanje konfekcijskih oblekici Vrečke za ščipalke; Pleten šal; Vrtiček s tkaniče-njem; DROBNO GOSPODARSTVO: Novozelandska šolnača. Čistilo z\ komsl i\ stiki » GOSPODINJE! PRIJETNO PRESENEČENJE OB ŠTIRIDESETLETNICI VELIKEGA OKTOBRA Ob konca oktobra 1217 je v Petrograda zasedala prva vseruska konferenca tovarni-ško-obratnih komitejev, ki se je navdušeno Izrekla za sovjete, obenem pa sprejela naslednjo resolucijo o delavski kontroli naa Industrijsko proizvodnjo: »1. Delavski razred, ki se je politično »svobodi! izpod carizma, hoče. da bi demokratični režim zmagal tudi na področju njegove proizvodne dejavnosti. Ta zmaga Je najbolje izražena v delavski kontroli nad Industrijsko proizvodnjo, v delavski kontroli, ki je naravno vznikla v ozračju gospodarskega razsula, ki ga Je zakrivila zločinska politika gospodujočih razredov. 2. Organizacija delavske kontrole .ie prav takšna manifestacija zdrave aktivnosti na področju Industrijske proizvodnje, kakršne so partijske organizaelje na področju politike, sindikati v službah, zadruge na področju potrošnje ln literarni klubi na kulturnem področju. ___ 3. Delavski razred se mnogo bolj zanima ta pravilno in neprekinjeno delo tovarn. •. kakor razred kapitalistov. Delavska kontrola je v tem pogledu boljše jamstvo, za koristi moderne družbe in vsega ljudstva kakor samovolja lastnikov, ki jih vodi samo ajihova sebična želja po materialnih dobičkih ln političnih privilegijih. Zato zahteva proletariat delavsko kontrolo ne samo v svojem lastnem interesu, ampak v interesu vse dežele. In podpirati bi ga morali tudi kmetje in revolucionarna armada. 4. Izkušnja kaže, da je — spričo sovraž-lega odnosa ve&ine kapitalističnega razreda io revolucije — pravilno razdeljevanje surovin In kuriva kakor tudi uspešno vodstvo ;ovarn nemogoče brez delavske kontrole. 5. Samo kontrola delavcev nad kapitalističnimi podjetji, ki hi vzgajala zaveden odnos delavcev do dela ln ki hi razčistila ljegov socialni pomen, lahko ustvari ugod-oe pogoje za razvoj trdne delovne samodiscipline in za razvoj kar se da velike pro-Tvodnostl dela. «. Bližnja preobrazba Industrije z vojne ta mirovno bazo In razdelitev delovne sile »e vsej deželi — kakor tudi med različne tovarne — se da izvršiti brez velikih motenj samo s pomočjo demokratične samouprave delavcev samih ... Zato je uresničitev delavske kontrole neizogibno potreben uvod v demobilizacijo industrije. 7. v skladu z geslom, ki ga je proglasila Ruska socialnodemokratska delavska stranka (boljševiki), mora delavska kontrola, če hoče uspeti, zajeti vse kapitalistične koncerne In se ne sme organizirati slučajno, brez sistema; biti mora dobro planirana in ne sme biti ločena od industrijskega življenja dežele kot celote. 8. Gospodarsko življenje dežele — poljedelstvo, industrija, trgovina in transport — se mora podrediti enemu enotnemu načrtu, ki mora hiti sestavljen tako, da ho zadostil individualnim ln socialnim zahtevam ljudskih množic; odobriti ga morajo njegovi Izvoljeni predstavniki in izvesti nacionalne ln lokalne organizacije pod vodstvom teh predstavnikov, 9. Tisti del načrta, ki se tiče dela na polju, se mora izvršiti pod kontrolo kmečkih orgVinizacij poljskih delavcev. Tisti del, ki se nanaša na industrijo, obrt In promet, kjer delajo mezdni delavci, je treba izvesti pod kontrolo delavcev. Naravni organi delavske kontrole v industrijskih obratovalnicah bodo .tovarniški in podobni komiteji, a na tržišču delovne sile sindikati- „ 10. Kolektivne delovne pogodbe, ki Jih sklenejo sindikati za večino delavcev v neki delovni panogi, morajo biti obvezni za vse lastnike tovrstnih obratovalnic v določenem okrožju. 11. Borze dela morajo biti pod kontrolo ln vodstvom sindikatov kot razrednih organizacij, ki delujejo v okviru celotnega Industrijskega načrta in v skladu z njim. IZ. Sindikati morajo Imeti pravico samoiniciativno ln legalno ukrepati vse potrebno proti vsem podjetnikom, ki kršijo delovne pogodbe ali delovno zakonodajo, ln Isto tudi v prid vsakega posameznega delavca v vsaki delovni panogi. 13. O vseh vprašanjih, ki se tičejo delavske kontrole nad proizvodnjo, razdelitvijo ln zaposlitvijo, se morajo sindikati POsvrtovaM z delavci posameznih tovarn m z njihovimi tovarniškimi komiteji. , , 14. Vprašanja nastavitve in odpusta, dopustov, višine plač, odpovedi dela, stopnje proizvodnosti in usposobljenosti, razlogi za razveljavljanje pogodb, spori z upravo to podobni problemi notranjega življenja tovarne se morajo urejevati Izključno samo v skladu z ugotovitvami tovarniškega komiteja, ki ima pravico izključiti od udeležbe pri diskusiji vsakega člana tovarniške uprave. , . . 13 Tovarniško-obratni komite postavi komisijo, ki naj kontrolira preskrbo tovarne s surovinami, gorivom, nakaznicami, delovno silo In tehničnim osebjem (vkjučno z opremo) ln ki naj zagotovi, da se bo tovarna vključila v splošni industrijski načrt. Tovarniška uprava mora v pomoč ln Informacijo dati organom delavske kontrole vse poslovne podatke; omogočiti mora, da se tl podatki overovijo ln na zahtevo tovarniškega komiteja mora pokazati poslovne knjige. 16. Vsako nezakonito dejanje uprave, ki ga odkrijejo tovarniški komiteji, ali vsak sum o takih dejanjih, ki jih ne morejo raziskati ali odpraviti delavci sami, naj se javi okrožni centralni organizaciji tovarniških komitejev, ki je zadolžena s posebno panogo zadevnega dela. Le-ta naj stvar pretrese z ustanovami, ki jim Je naložena Izvršitev splošnega industrijskega načrta, ln naj najde potrebna sredstva, da stvar uredi, če treba tudi z zaplembo tovarne. 17. Zveza tovamiško-obratnlh komitejev različnih koncernov mora biti organizirana na temelju različnih strok, zato da se olajša kontrola nad vsemi panogami Industrije, zato da se vključimo v splošno Industrijski načrt In zato, da ustvarimo učinkovit načrt delitve nakaznic, surovin, goriva, tehnične in delovne sile med različnimi tovarnami, kakor tudi da olajšamo sodelovanje s sindikati, ki so organizirani po strokah. 18. Sveti sindikatov ln tovarniških komitejev v prestolnici predstavljajo proletariat, organiziran v ustreznih pokrajinskih In lokalnih ustanovah, in so ustanovljeni zato. da Izdelajo ln Izvedejo splošni industrijski načrt in da o>ganlzirajo ekonomske odnose med mesti In vasmi (med delavci in kmeti). Imajo tudi končno, besedo pri vodstvu tovarniških komitejev In sindikatov, kolikor gre za delavsko kontrolo v njihovem okrožju, ln izdajajo naj obvezne uredbe v pogledu delavske discipline v proizvodnji — te uredbe morajo seveda odobriti z glasovanjem delavci sami.« »Ze gle...« 10. septembra 1957 ® St. 39 NASE GOSPODARSTVO »DELAVSKA ENOTNOST* GOSPODARSKE VESTI 220 milijard za rekonstrukcijo železniških prog Jugoslovanske železnice so začele z rekonstrukcijo prog I. reda, Ua bi jih usposobili za vožnjo tio 120 km na uro in za tako imenovani 20-tonski pritisk osi. Proge naj bi obnovili v 20 letih. Za ta načrt bo potrebnih okoli 200 milijard dinarjev. Na progah naj bi uvedli telekomunikacijske in varnostne naprave, elektrificirali železniško omrežje m v gospodarsko pomembnih krajih zamenjali ozki tir z normalnim. 2e v začetku prihodnjega leta bodo začele obratovati prve telekomunikacijske naprave pri nas na progi od Dobcja do Zenice in bodo omogočale križanje vlakov brez zaustavljanja. V krajih, kjer je tovorni promet posebno močan, hodo postavili drugi tir. še en tir nuislljo položiti na progi Zagreb— Dugo Selo. Drugi tir poslavljajo pri borovniškem viaduktu v dolžini 12 km in tako bo celotna proga Ljubljana—Sežana dvotirna. Električna vleka bo uvedena na progi Reka—Srbske Moravice in od Postojne do Ljubljane. Elektrifikacija prog pa je predvidena še na progah Ljubljana"—Jesenice, Zagreb—Reka in na beograjskem železniškem vozlu. Diesel lokomotive bodo vozile na progah Knin—Split— in Bihač—Knin. Nov način blazinjenja pohištva Ljubljansko podjetje Slovenija Les je letos ustanovilo tapetniško podjetje »Tapo«. V tem podjetju blazinijo pohištvo iz drugačnega materiala kot je bil doslej v navadi. Vzmeti so iz patentirane žice, ki jo dobavlja jeseniška železarna. Nekdanjo travo pa je zamenjala gumirana žima, proizvod slovenjgraške tovarne usnja. Gumirana žima je boljša in odpornejša od vsakega drugega materiala. predvsem pa ustreza higienskim zahtevam. Cene so nižje. Serijska izdelava pa bo še vpll-vala na padec cen za 20 do 40%. Slaba izpolnitev plana Podjetje »Nafta« v Lendavi je izpolnilo količinski plan proizvodnje v prvih sedmih mesecih Z 39,4 %. Padec proizvodnje so zabeležili predvsem pri zemeljskem plinu in gazolinu. Predvidene proizvodnje na filovskem področju ne dosegajo, ker planirane vrtine niso pozitivne. Pri vrtanju so namreč zadeli na višje temeljno gorovje, kot je bilo predvideno. Na izpad proizvodnje pri degozo-iinaži je vplival tudi tehnološki proces, ker niso dosegli izračunanega lzplena pentana, butana in propana. Na to so vplivale določene nepravilnosti v tehnološkem procesu, ki so ga morali na novo kontrolirati. V »Luksolu« bo proizvod- nja za 15 °Jo večja Tovarna mila in kozmetičnih sredstev »Luksol« v Zrenjaninu bo začela prihodnje leto z rekonstrukcijskimi deii. Zgraditi mislijo vrsto novih objektov in kupiti stroje. Za to bodo porabili okoli 308 milijonov dinarjev in do leta 1960 se bo proizvodnja povečala za 15%. Slab in dober ribolov Letošnja sezona je bila najslabša od vseh dosedanjih po vojni. Rlbarska, podjetja so vlovila zelo malo plavih rib in tovarne za predelavo rib so v težkem položaju. Celo v tistih predelih, kjer io bilo nekdaj dovolj rib, so jih ribiči vlovili zelo malo. na primer ob otoku Palagruži, pri Korčuli, Lastovu, in drugod. Strokovnjaki menijo, da je bil lov slab zaradi slabih vremenskih razmer. Istrski in slovenski ribiči pa so imeli več sreče in prav ti so tudi najbolj modernizirali ribolovne naprave. Majdapek, največji rudnik barvastih kovin Pred osmimi leti so začeli odkrivati velik sloj bakrene rude pri Majdanpeku. Sedaj so odkrili že toliko zemljišča, da bodo lahko v polni meri začeli izkoriščati to rudno bogastvo čez štiri leta. To bo eden izmed največjih rudnikov barvastih kovin v Evropi s površinskim kopom. V flotacijskih napravah bodo lahko dnevno predelali io do 12.000 ton rude. Seveda bodo potrebni še razni drugi prometni in industrijski objekti. Proizvodnja zlata in srebra Pri nas pridobivamo zlato in srebro samo v Srbiji. Leta 1939 smo proizvedli tono zlata in 1,3 tone srebra. Pred dvema letoma smo proizvedli 1588 kg zlata, lani je proizvodnja padla na 1397 kg. V primeri s proizvodnjo zlata se ie proizvodnja srebra silno povečala. Leta 1953 so ga proizvedli na tem področju 97.804 kg, lani pa 85.846 kg. Nov daljnovod Jugoslavija—Madžarska Med Varaždinom in madžarskim mestom Sejterom bodo začeli graditi nov daljnovod, dolg 76 km. Povezoval bo energetski sistem obeh držav zaradi dobav presežkov električne energije. Računajo. da bo Jugoslavija dobavljala Madžarski letno okoli 100 milijo-nov kilovatov električne energije. V ŠOŠTANJU IN VELENJU PRED VOLITVAMI Komuna, to smo mi OBČANI. DELOVNI KOLEKTIVI V šostanjski občini so predvolilne priprave v polnem teku. Medtem, ko je občinski ljudski odbor sklical v vseh volilnih enotah zbore volivcev za prve dni tega tedna, so v nekaterih podjetjih delavci že zborovali in se pomenili o kandidatih za zbor proizvajalcev. (Občinski zbor bo štel 30 odbornikov^ v zbor proizvajalcev pa bodo delovni kolektivi izvolili 25 -članov.) Na jifedvoliinih zborovanjih v volilnih enotah in v podjetjih Razpravljajo volivci predvsem o gospodarskem razvoju občine v nekaj zadnjih letih, o položaju obrti, trgovine in fostinstva, komunalni ureditvi, šolstvu, zdravstvu, itd. in o'bodočih nalogah občinskega ljudskega odbora. V podjetjih seveda temelje razprave na ugotovitvah in napotkih kongresa delavskih svetov Jugoslavije, ki je jasno začrtal načela gospodarskega razvoja in naloge organov upravljanja, s tem pa tudi dolžnosti bodočih odbornikov v občinskih zborih proizvajalcev. 'Prostor nam ne dopušča, da bi podalL celic vito podobo giotipcdair-Eike.ga socialnega in builtumiega Socialna struktura prebivalstva se je močno spremenila v korist industrijskih delavcev, razen tega pa je število občanov zelo hitro. Kar delamo, delamo za sebe, za svoje otroke. To je geslo velenjskih in šoštanjskih prostovoljcev pri gradnji cest, urejanju parkov... razvoja Saleišfee doline — šo-štanijske komune. JZanijo, predvsem pa za osredmjia kraja občine — za Velenje in Šoštanj — velja ugotovitev kot za vrsto drugih kralje-v: t. izredno hiter gospodarski Vzpon; 2. biltra sprememba socialne Strukture prebivalstva; 3. nekoliko počasnejši razvoj vseh tistih ustanov, podjetij in naprav, kd neposredno vplivajo na življenjsko raven zaposlenih ljudi. © Značilnost, ki je ne najdemo povsod K tem •ugotovitvam pa velja Pridati še drugo, za nekatere druge krade manij značilno. Podoba krajia se je res bistveno spreminjala :po zaslugi skuipno-iti, ki je vložila velika sredstva za njegov gospodersiki razvod-Toda dobršen del zzx=ftug ea člrii-Eačen videz kraja, na regulacijo Pake, urejene nasada iin parke in sodoben stadion v Vele-miju, za ipodeimizacCijc eest v c,beh krajih in med njima ter še za kaj drugega, imajo občani sami. Se pred nedavnim so bila v Šaleški ddlini le tri podjetja: rudnik lignita in teirmoelekibrair-v Velenju ter ustij airna v Šoštanju. Sedaj pa je v občini ^em pomembnejših .podjetij. Rudnik lignita je s kapitalno “gradnjo povečal proizvodnjo od 182.506 ton v letu 1945 na 1,500.000 ton v letošnjem letu. Število zaposlenih pa se je povečala od predvojnih 600 na več kot 2.000. X nekaj letih pa bo proizvodni) a ugnita v Velenju porasla na 3 mi-,;-one ton, seveda, če ne bodo jjheli toliko preglavic z izdelova-bjem in potrjevanjem investacij-”kih elaboratov, zbiranjem in Predlaganjem vseh mogočih dokumentov, kot so jih imeli doslej, vodstvo rudnika je pred tremi 3?“ začelo z izdelavo investicijskih projektov, toda — izdelava Projekta terja 13 do 16 mesecev, Administrativni postopki pa po-ualjšaijo vso stvar še na 12 do 21 fnesecev. Zato v rudniku z načrti 'n gradnjami še sedaj niso povsem 5*a čistem. Seveda ne čisto po ?^°ji krivdi. V Šoštanju je zgra-Vn prvi del termoelektrarne, khialu bodo menda začeli graditi urugi del. Iz navadne žage se je “Zvil v Šoštanju močan industrij-iPl kombinat. Novo podjetje »Ga-»nterija« ima velike razvojne n^zhesti za izdelovanje pohištve-livfu 0 ko vi a iz plastičnih mas. V kvidiranem podjetiju »SIK« zno-02 °bratujejo stroji. Tokrat je to tovarne perila »Toper« iz Vala Ahčina je dve leti plače-In” c‘ave’< na osnovna sredstva ean?6 d°g°vorila s Toprorn, da bo o|5a Prispevala k ustanovitvi Vodt? osnovna sredstva, obratno s* V-1'0 in komerciala pa sta dn.f-J tovarne. Tako bo okoli 100 Jjjk znova zaposlenih.) 6_~ktadno s tem se je bistveno "Promeniil Ibvot dohodkov obči-e- Gospodarstvo (predvsem im-Prispeva občini tri thdustrije pa 'kteiovallme "toanijSuije »osti o, posebno še, če ;je trgov-toneia premalo gibona. naraslo ter se gibalo takole: 3939. leta 14.723 prebivalcev; 1950. leta 17.275, predlanskim 19.233 in letos 20.281. Število prebivalcev bo seveda še naraslo z razširitvijo rudnika in verjetno še z ustanovitvijo tega ali onega podjetja. Že teh nekaj številk nam pove, da je stanovanjska stiska pereča. Rudnik Veilenije je sicer zgradili do sediaij okoli 1000 stanovanj, 150 je letos vseljivih, 400 pa jih gradi, in vedno še manjka okoli 800 stanovanj. Draga pereča rana je obrtništvo, oziroma vse tisto, tkair ta-' ko ali drugače neposredno vpliva na življenjsko raven zaposlenih. "Obrtništvo de v določeni meni zastalo @H celo propadalo kljuib porastu prebivalstva. Klavnice, pelkianne 'in mesarije so enake kolt nekdaj. To je opozorilo tako občini kot podjetjem, skratka občanom, da bo veljalo temu posvetiti prvenstveno pozornost. © Nerazumljiva konkurenca in... Marsikaj so seveda ie izboljšali. Vendar... V Velenju je celjska »Nama« odprla svojo lepo urejeno i.n bogato založeno podružnico. Velenjčani kupujeijo že nekaj časa zelenjavo in druge predmete v novem tržnem poslopju. (Podobnega bi več kot nujno potreboval tudi Šoštanj, saj v leseni baraki nikdo ne prodaja in kmetje, kolikor sploh prinesejo svoje pridelke, prodajajo le-te ob cesti.) V obeh krajih, v Velenju in Šoštanju, bo treba odpreti- tržni prostor zaradi lepšega videza, in da privabijo kmete, zadruge in s tem ustvarijo večjo konkurenčnost na živilskem trgu. Zraven lepo urejene tržnice v Velenju prodaja na primer na navadni mizi prodajalka ekonomije Šalek pridelke toda — dražje. V trgovini je solata po 35 dinarjev, paradižnik po 44, krompir po 19 — včasih po 16 —, paprika po 40. fižol po 25 dinarjev kg itd. Ekonomija, ki je razen trgovine edini prodajalec pa: solato po 44, krompir 24, papriko 35 in 44, fižol 50 dinarjev itd. Res so nekateri pridelki lepši, drugi spet slabši, so sveži, vendar je to nerazumljiva konkurenca. V prodajalni je režija nedvomno večja, več ie zaposlenega osebja, večji so stroški s prevozom, itd., Ekonomijo stane prevoz le toliko, kolikor ima plače delavec, ki pripelje blago in »amortizacija« od ročnega vozička, ne preveč čiste mize in tehtnice ter 100 dinarjev dnevnega izdatka za tržni prostor. Toda vprašanje je. koliko časa bo sploh še pri življenju ta »edina konkurenca«. Pred časom se je morala prodajalka umakniti iz ute zaradi nameravane gradnje vodovoda. Sedaj pa je na upravi rudnika nekdo dejal, ko je zvedel kje prodajajo ljudje z ekonomije, da bo treba kaj takega prepovedati. toda ne zaradi višjih cen. temveč ker kvari videz kraja in ga ponesnažuje. Konkurenca ali vsaj drugačen odnos do gosta, do delavca, pa bi bila potrebna tudi marsikje v gostinstvu, kjer pri nekaterih stvareh več kot »gulijo* goste. Za ribjo konzervo, ki stane v Ljubljani 92 dinarjev, plačate v šo-štanjski »Stari pošti« 360 dinarjev. Za konzervo, ki stane v šoštanlski ali veiniiski trgovini 100 dinarjev, plačate pri »Rudarju« v Velenju ali velenjski trgovini 100 dinarjev, jev. Občina je določila gostinskim podjetjem pavšalne dajatve. Človek bi si obetal ob tem manjšo pehanje za dohodki ali vsaj znosnejše pehanje tako pa ... T,o so odprta vprašanja, fca-tetih rešitev je odvisna od materialnih zmožnosti občine (ki bodo poslej vemjetmo večje), smotrnega gospodarjenja, dolo- čene pomoči podjetij, prizadevnosti samih občanov in čim smotrnejše politike obeh zborov ter konec koncev tudi pritiska delavcev, da bodo stvari urejali še bolje. ® Orodje prinesite.. .1« Dejiaill smo, da so ta vprašanja odvisna od prizadevnosti samih občanov. Da. Od prizadevnosti. Toda, na to strmino pravzaprav ni treba kaj več brenkati, kajti tako kat je v Veileinijm in Šoštanju, v šo-štanljski komuni. je danes malotkje. Res, po zaslugi skupnosti je v Velenju vrsto novih stanovanjskih hiš, je moderniziram im razširjen rudnik, v Šoštanju obratuj e ena iizmed naših največjih termoelektrarn itd. Toda med naseljem v Velenju so pariti, da najdeš m-aloikje takšne, ceste so lepo urejene, na novo-tudi urejajo cesto med Velenjem in Šoštanjem. ob velenjskem jezeru je sodoben stadion itd. Res, za vse to so bila potrošena določena sredstva. Občima jih je imela malo, zato so jih priložila podjetja, ljudje pa so — delali v prostem času. V Šoštanju in Velenju, v šo-štanjski komuni, so obnovili skorajda pozabljeno stvar, pro-stoviciljno dello. RudairtM i'n drugi so pri regulaciji Pake opravili lani 38.000 prostorvoljnih ur dela, letos že 44.000. Okoli 20.000 prostiovoiljnih ur dela so opravili pri gradnji stadiona in takole okoli 20.000 ur ga bodo opravili majbrže tudi pri gradnji oziroma .rekonstrukciji ceste Velemije-Šoštamij. V Šoštanju in Velenju lahko vidimo na številnih krajih oglasne deske z imeni prostovoljcev in skorajda ni prebivalca, katerega ime ne bi raizbral s te ali one table. De- Lani 38.000, letos že 44.000 prostovoljnih delovnih ur in Paka bo tekla po novi strugi, ograjena z zidovi in ne bo izpodjedala njiv... lovna vnema 'je tolikšna, verjemite ali ne, da jim zmanjka orodja. V Velenju se na primer domenijo, da bo prišlo na delo 200 ljudi, pride pa 'jih — 700. Z-ato ni ihšič novega opozorilo na eni izmed oglasnih tabel v Šoštanju, naj prineiso prostovoljci orodje s seboj, kajti za vse ga ni dovolj. Tako v Šoštanju, kot v Velenju je udarniško delo smotrno organizirano. V Velenju ga vodi štab ljudi — večji del samih strokovnjakov. Temu je podrejen aktiv to dalje skupine 'kot so orodjarji, propagandisti, dekoraterji. Na čelu delovnih skupin pa so skupimiovodje. Podobno je organizirano prostovoljno delo v Šoštanju, kjer ga vodijo režijski oddelki, v katerih so predstavniki družbenih organizacij in občinskega ljudskega odbora. Zbori volivcev so namreč sklenili, naj bi vsak odrasli prebivalec opravil 8 ur Palača v Ljubljani, v Beogradu? Samo ena od številnih novih stanovanjskih poslopij v Velenju, štiriinpetdesetstanovanjski blok. Kupov zemlje pred zgradbo te dni ni več. Namesto teh so parki in asfaltirana cestišča. prositovoljnetga dela pri rekonstrukciji ceste, toda ljudje jih opravijo tud- več. Opravijo jih, ker je to njim siaimim v korist. Prostovoljno delo občanov, ki s tem pomagajo uireijati naselja in ceste, regulirati Pako, pomagajo pri gradnji šol itd., je eno od značilnosti šoštamjske komune, je ena od odlik prebivalstva, ki tako s svojimi rokami oblikuje podobo kraja. In nič fraz erak ega se mi n-i zdela trditev. ki jo 'je izrekel eden izmed vodilnih ljudi v rudniku, da s prostovoljnim delom oblikujejo tudi človeka. Povsem drugačen odnos ima človek do nasadov in drugega, če ve, da je tu vložen njegov trud, da je preiti precej znoja, predrto je bila urejena struga Pake, zgrajena cesta, vodovod, urejen .nasad ob novih zgradbah. Gre torej za dve stvari: za materialno stran, kajti če bi plačali delavce i,z občinske blagajne, kaj podobnega še ne bi talko hitro zgradili in gre za poznejši odnos ljudi do vsega, kar je strojenega, za oblikovanje podobe kraja, za podiranje plotov med komuno in podjetjem, plotov, ki še marsikje stoje, gre za zanimanje delavce v, v kakšnem okolju bodo živeli, kako se gospodari v občini in kaj bo treba še storiti, da bo življenje znosnejše ih lepše. Peter Donik Nabiralci zdravilnih zelišč še lahko izkoristite priliko za nabiranje CVETJA: vratiča, jesenske rese. LISTJA: pekoče koprive, gozdne jagode, melise, grenke deteljice, volčje češnje ali beiadone, navadne plahtice ali hribske rese in kraškega šetraja (omlačen). Liste nabiramo brez pecljev. RASTLINE; materine dušice, gosje trave, vodne kreše, melise, zlate rozge, gladlšnika, preslice, črnohine, vinske rutice in navadne plahtice ali hribske rese. PLOD: jerebilce. šipka celega, šipka razpolovljenega, krhlike, belega trna ali gloga, črnega trna in brinja. KORENINE: preobjede, volčje čenje ali belodane, šmarnice, krvavega mlečka in bodeče ne-že. GOMOLJE: podleska. VRŠIČ: smrdljivega brinja. MAH: planinski, SUHE GOBE-JURCKE PLAČUJE GOSAD PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH! CENE lahko dobite pri vaši kmetijski zadrugi ali pa pri GO-SADU, Ljubljana. Prečna ul. 4. f 8 °>z,y o p y ,'.5V Lt.v V gospodarskih organizacijah, v industriji in prometu, pravkar analizirajo zahteve delovnih mest, in sicer po poprejšnjem popisu in opisu delovnih mest. To je izredno važno opravilo. Prav z analiziranjem zahtev delovnega mesta bomo dobili tudi vrsto podatkov za smotrnejše razmeščanje delavcev, skratka za aktivnejšo personalno politiko. V industrijsko razvitejših državah posvečajo temu vprašanju že delj časa izredno pozornost. Zato tokrat objavljamo članek »Aktivna personalna politika«, ki ga je doktor Ingeborg van Zastrow objavil v reviji »Zeitschrift ftir Organisation«. Sestavek seveda ne objavljamo zato, da bi metode glede aktivnejše personalne politike enostavno »presadili« v naše tovarne, temveč za to, da vendarle iz njega povzamemo tisto, kar je za naše razmere sprejemljivo. se zmanjšujejo površine, kair fle že itak majhne mož-preskrbo z zellemijaivo in ska , Tn‘ ® Rešena in odprta , vprašanja gospodarski raizvoj zad-let je v ei ekonomskih ^ Pa odprl oziroma zaostril drugiih. Povzročili je dio etve*le težave v prometu, šol občimi rešil vprašanj, dejavnosti, Pogostokrat govorimo in pišemo o tem, da je treba skrbeti za naraščaj, skrbeti za strokovno vzgojo sodelavcev. Toda to je zadnja faza, pred njo pa sta planiranje in pcenjevanje. To lahko vidimo iz prakse ameriških podjetij, kjer so prvi začeli sistematično vzgajati in proučevati zaposleno osebo. ' Planiranje osebja Osnove za planiranje osebja so podatki o nalogah podjetja za bližnjo in daljno bodočnost. Obenem s tem vodstvo podjetja preverja ali je organizacijska shema podjetja v soglasju z določenimi nalogami ali posameznimi oddelki, odseki in skupine skladno delujejo v odnosu drug do drugega. Potem ko' opravijo morebitne popravke v organizacijski shemi, se lotijo v podjetjih opisa vsakega delovnega mesta (job di-seription). V ameriških podjetjih, je opis delovnega mesta zelo važen posel, kajti gre za to, da določijo, oziroma ugotove zahteve, ki jih mora izpolnjevati delavec na posameznem delovnem mestu. Praksa je pokazala, da je veliko laže najti ustrezajoče ljudi za posamezne posle, če vedo vnaprei, kakšne sposobnosti zahtevajo posli in kakšne sposobnosti imajo in morajo imeti delavci. Zato je v ameriških podjetjih podroben opis delovnih mest eden od osnovnih elementov personalne politike. Na ta način pridejo do kvantitativnih zahtev potrebne delovne sile. Ko je to opravljeno, začno z inventarizacijo oziroma popisom zmožnosti, ki jih imajo delavci. Toda to ni šablonski popis, temveč razčlenitev, ki obsega: 1. za vsakega sodelavca oceno njegovega učinka, dobrih in slabih strani, kakor tudi ugotovitve, ka , je potrebno storiti, da bi vsak posameznik pridobil tisto znanje, ki ga potrebuje za čim boljše opravljanje dolžnosti, ki so mu zaupane; 2. spisek izbranih kandidatov, ki jih lahko premestijo na odgovornejša mesta; 3. določanje mest, ki so že prazna ali ki bodo pozneje izpraznjena ter jih ni moč zasesti z obstoječimi kadri; 4. proučevanje možnosti, kako prazna mesto izpopolniti z delavci, absolventi strokovnih šol in kandidati z univerz. Ameriška podjetja uporabljajo pri sprejemu teste zavoljo tega, da proučijo inteligenco, okretnost in sposobnost kandidatov. To obliko proučevanja uporabljajo v dokaj večji meri kot na primer v Nemčiji. Vendar rezultati testov niso samo merilo za oceno, temveč so gradivo, skupno z ostalo dokumentacijo, obvestili in vtisi iz razgovora s kandidati, za smotrno personalno politiko. Posebno pozornost posvečajo sestavljanju tako imenovane baterije testov, to je sestavljanju vprašanj, ki morajo pokazati, v kolikšni stopnji ima kandidat prav tiste sposobnosti, ki jih terja določeno delovno mesto. V prizadevanju, da delovna mesta dopolne z najboljšimi kandidati, vodijo velika ameriška podjetja aktivno personalno politiko celo tako daleč, da poiščejo kandidate med študenti oziroma obiskovalci fakultet in drugih šol. Nemška podjetja razpisujejo objave in potem izbirajo izmed prijavljenih kandidatov tiste, ki jih trenutno dobe. Poglejmo nekaj primerov. Neka anketa nam kaže, da polovica podjetij, ki so jih anketirali, zaposluje študente v času študija (študentje so na praksi), tako da bi lahko še pred njihovo diplomo ugotovila, če ustrezajo za tista delovna mesta, ki jim bodo pozneje zaupana. Njihovo delo v času prakse v podjetju poteka po točno vnaprej določenem individualnem programu. Sef personalne službe in njegov pomočnik, v enem od velikih podje- tij, obišče vsako leto 40 visokih šol v vsej državi in se razgovarja z 2500 kandidati, izmed katerih jih izbere 250, tem pa izroči še podrobnejše vprašalne pole. Izpolnjene vprašalne pole dobijo v oceno šefi tistih oddelkov, pri katerih naj bi bili pozneje kandidati zaposleni. Na temelju mišljenja teh šefov pokličejo pozneje na razgovore v tovarno 150 kandidatov in izmed njih izbereio 100 najboljših. Ob tem načinu dela je to podjetje v nekaj letih dobilo kader izvrstnih sodelavcev. Ocenjevanje osebja V ameriških podjetjih je v praksi tudi ocenjevanje izvršnega in vodilnega osebja. Cilji pa, ki jih hočejo doseči, so naslednji: — da pravi čas odkrijejo in odstranijo nesposobne ljudi; — da odkrijejo slabosti in z določenimi ukrepi, z vzgojo, te tudi pravi čas odpravijo; — da odkrijejo talentirane sodelavce in razvijejo in izpopolnijo določene sposobnosti posameznikov; — da se spomnijo na »pozabljene ljudi«, ki jim je potreben razvoj, ki jih je potrebno premestiti ali jim povišati plačo; — da izberejo posebno kvalificirane osebe za izredno važna delovna mesta; — da so plače v skladu z učinkom posameznikov; . — da izboljšajo delovno disciplino m moralo na ta način, da pride vsakdo do prepričanja, da vsaka nagrada temelji na prizadevanju in učinkih; — da se vodilni kadri zainteresirajo za personalne probleme; — da se preprečijo pri šefih osebna prijateljstva ali osebna mržnja z uvajanjem in uporabo objektivnih meril. (Nadaljevanje prihodnjič) ZIDAJ JE KAKO SE PRESKRBUJEMO Z OZIMNICO? m/' Vsi mislimo na ozimnico, kje bomo kupili krompir, jabolka... Letina je bila dobra in zavoljo tega nam te stvari ne bi smele manjkati. Vprašanje je le, če bodo trgovska podjetja oskrbela industrijska središča z zadostnimi količinami ozimnice, vsi pa pričakujemo, da se bodo potrudila tako, da bomo potrošniki lahko po zmernih cenah nabavili pptrebno. * adnjdč sem popolnoma slu-/. čajno prisluhnil razgovoru ■** neke starejše, upehane že*, e: »No, konično! Trikrat sem prehodila ves -trg. Iskala sem majhne kumarice za vlaganje. Ni jih bilo. Danes sem jih končno dobila, toda po 100 dinarjev za kg. Zato sem jih vzela samo 3 kg. Drugače je letata tako dobro kazalo1,- zdaj pa res rie vem kako bo z ozimnico. ..« Tako sem se prvič srečal z. vprašanjem letošnje ozimnice. Malo -pozno, boste rekli. Kdaj že so drva in premog doma, pa tudi kozarce s kumaricami in srbsko solato je že marsikatera .gospodinja trdno zaprla m jih postavila na police v shrambi — -ali: pa-kar na .omari. Tudi marmelado smo tu pa tam pripravili, čeprav ni bilo vedno dovolj lepih marelic im sliv. Pripravljanje ozimnice je v polnem teku. Le cene nam križajo račune. Kam neki se še bodo povzpele! Vse to je res, posebno tisto e cenah. O tem sem se kmalu prepričal, ko sem se znova in nenaročeno moral poglabljati 'v »vprašanj e ozimnice«. Ondan sem srečal prijatelja, očitno zelo slabe volje. »Ali ne greš na vinsko razstavo?« sem ga ogovorili. Nič mi ni odgovoril, samo mrko me je pogledal, »Kaj te bodi glava ali kaj? Ali pia imaš za svojo slabo voljo tehtnejše razloge?« vem vrtal dalje. »Tehtne, tehtne -razloge,« je precedili skozi zobe.« Zadolžil sem se in to pošteno. Ti pa mi omenjaš vinsko razstavo!« Potrepljal sem ga po ramenu: »Oprosti mi. Toda zakaj se talko kislo držiš? Praviš, da si se zadolžil. Mar si zidaš hišo, da se ti bo hčerka, ko bo odrasla, laže omožila, kajti ne vem, če boš kdajkoli spravil zeta na tisto svoje podstrešje.« »Pusti šale,« me je prekinil. »In če hočeš vedeti: zadolžil seiin se zaradi ozimnice. No, le preštudiraj ta problem, napiši kaj, ali mi drugače javi, kaj si ugotovil!« KRISTINA BRENKOVA: LANOVA FRAČA — Mama, nekaj ti moram povedati. — Povej sinko. — Nagni se k meni, prosim. Ne smem govoriti glasno. In fantič šepeče, počasi in mežika. Zavezujem Lanu čevlje, da se pojde na dvorišče igrat in pritisnem uho k njegovi' glavici. »Mama, ustrelil sem Gašperja. — O, kakšne grde sanje so bile to. — Ne, mama, res sem ga ustrelil. — Kdaj si ga ustrelil? — Jutri. — Lepo te prosim, jutri bo šele jutri. —Ne jutri, poslušaj, včeraj sem ga ustrelil s fračo. -Srce se mi ustavi in prebledim. . — Včeraj? Kam si ga ustrelil? Povej. — Mama, v oko, s fračo sem izstrelil kamenček v Gašperjevo oko. — Nikar mi ne pripoveduj takih grdih povestic. Govorim' že glasno, tudi sinek ne šepeta več. Trdne me objame okrog in se trese. — Mama, mama, res sem ga ustrelil. — Sanjalo se ti je, ljubi moj, grdo sanjalo. Pomiri se, h Gašperju poj deš in igrala se bosta. — Ne pojdem, bojim se. Obvezali so mu oko in ga odpeljali v bolnišnico. Sinku tečejo solze po licih in lovi jih v usta. Trese se, pogledam na staro budilko v kuhinji. Osem bo že, služba me čaka. In vendar. — Lanek, počakaj me tu in igraj se z mojo torbico. Ne jokaj, vse bo dobro. Ogrnem plašč In tečem. Srce mi burno utriplje. In če je res? Bolje bi bilo, da bi moj, Gašper mojemu... Ne, ne, ne... Tečem, tečem, noge so težke, ko da so lesene; zda se mi, da jih komaj še premikam. Megla leži nad rumenimi akacijami, vlak zateglo sopiha sem od Rožnika. Kako dolgo ne odpro vrat, če pozvoniš. V vili je vse yho. Spet pozvonim. Odpre mi Gašperjeva mama. — Povejte, kako je z Gašperjem? Tudi meni drse polže po licih in lovim sapo. — Zakaj? Z Gašperjem je vse v redu. — Ali, ali... ima zdrave oči? — Seveda, popolnoma zdrave. Spet začutim noge in kri mi zapolje ])o telesu. Tto je bilo takrat, ko Lan še ni ločil hudih sanj od »svzčan@-resr>ice. (Iz revije Mladi svet) Zdaj me je pošteno lopnil po ramenu in odšel. In pričel sem študirati problem ozimnice. Posojilo za ozimnico... Hm, zadolžil se je za ozimnico. Torej se tudi za to dobe krediti. Stopimo na banko in poglejmo. Najbližja je Mestna hranilnica. Tam mi je šef kreditnega odseka razložil: »Letos je zaradi izredno, dobre letine v rodovitnih delih Hrva-tsfce, Vojvodine in Srbije, odobren kredit za vse kmetijske pridelke, fci bi jih kupili delavci ali uslužbenci za ozimnico. Po predpisu lahko vzamejo posojilo preko podjetja, ki bi naj zbralo ireflektante in zaprosilo za kredit. Kajti to so namenski krediti, ki jih odobravajo gospodarskim organizacijam, katere člani bodo nabavljali ozimnico pri kmetijskih zadrugah ali trgovskem podjetju. Te kredite bodo odobravali do 30. novembra, s tem, da bodo izkoriščeni do 15. .decembra. Končni rok vračanja je 15. maj 1958, vrniti pa jiiih bodo morali v petih enaikiaih obrokih. Obresti so 6°/o. Posebna ugodnost: Tudi tisti, ki že jjmajo kredit, lahko dobe tudi to novo posojilo. Mestna hranilnica postopa v skladu s tem, v glavnem pa ima leitos že angažirana svoja sredstva za potrošniške kredite. Kredite za ozimnico dajejo še podružnice Narodne banke in Komunalne banke,« »Hvala!« Stopim še na Komunalno banko. Tu poiščejo okrožnico. »Da, res, krediti za ozimnico. Za drva in premog smo dali že precej kreditov, za kmetijiske pridelke pa še ne.« Tako so mi povedali. Tovariš - direktor) pa mi je še pojasnjeval: »Doslej ni zaprosilo za kredit za ozimnico še nobeno podjejje. To je morda zato, ker so - ti krediti odobreni predvsem zaradi izredno diolbre letine na jugu, kjer se je pojavilo vprašanje vsk-Iadiščenja pridelka. Pri nas v Sloveniji pa je trg dobro založen. skozi v-se leto.« Tovarišica s 'kreditnega -odseka je pristavila1: »Sedaj lahko v edino vse kupim na trgu. Cene za ozimnico na debelo pa se ne razlikujejo kaj prida od cen na trgu. Razen vsega je tudi težko vedno jemati posojilo ali drugače Žibrati večjo vsoto denarja naenkrat. Pa tudi sindikalne podružnice ponekod preskrbujejo svojim članom ozimnice, nakup pa kreditirajo uprave podjetij.« Po vs-em 'tem, kar sem slišal, mi ni bilo potrebno več iti še na Narodno banko. Odločil sem se, da sedem na kolo in se odpeljem v kako tovarno. Naj mi tanj povedo, kaiko si njihovi delavci in uslužbenci preskrbujejo ozimnico. »Da ne bo prepozno...« Prislonil sem kolo na dvorišču Toibačne tovarne. Kmalu sem bil v razgovoru z ljudmi, ki sem jih zatekel v vratarnici in ne dolgo zia tem je prišel še predsednik sindikata tovarne, tovariš Karel Albreht. »Pravkar smo na izvršnem odboru naše podružnice razpravljali o ozimnici. Po jabolka bo treba, da ne bo prepozno. Letos slabo kaže z njmi, zato smo že začeli zbirati pri j ave po pododborih, ko pa bodo zbrane, nam bo podjetje, kot vsako leito, posodilo kamion, in h ajdi na Gorenj-dko. Tudi doslej smo delali tako. Kupujemo v zadrugi, včasih tudi od privatnikov, odstotek pa sevedia plačamo še zadrugi.« »In druge pridelke?« »Vesite, veliko naših ljudi ima kaj doma, todia na to se ne smemo ozirati. Če se bo pojavilo tudi kaj naročnikov za krompir, bomo preskrbeli tudi tega. Toda rabimo prijave, ker se lahko zgodi, da nam ostane. Ravno sedaj je na primer tu na trgu leip-ši krompir ali kaj podobnega, .. Denar? Založi podjetje in sindikat in naši člani po-tem vračajo. Brez obresti! Sicer pa bomo kmalu delili dobiček in letos bo ljudem to ravno prav prišlo zia ozimnico.« »Hvatl-a!« Spet sem sedel na kolo In se odpravil proti Litostroju. Tudi tu sindikat preskrbuje nekatere kmetijske pridelke za svoje člane. O tem mi je povedala neka tovarišica, ki sem jo srečal ne vedoč, da je zaposlena v Litostroju.: »Sindikat nam preskrbi jabolka, ki jih bodio pripeljali letos vsaj 100 ton s Štajerske. So se že pogodili. Vsekakor bodo cenejša kot v Ljubljani. Vemo pa, da bodo jabolka dobra, oziroma, da jih hom-o sploh imeli, če jih takrat na trgu ne bi bilo, ali bi bile preslabe.« In tako sem romal -od podjetja do podjetja in marsikaj zvedel. Sindikalna podružnica Slovenij-a Les že nekaj let pomaga svojim članom pri preskrbi ozimnice. »Predvsem je to zasluga agilnega Franca Pertota in dolgoletne blagajničarke sindikalne podružnice, ki ni sama iz skromnosti ni hotela povedati imena in priimka. Pozneje so mi druge tovarišice opisiale njeno požrtvovalno delo. Če se »urajma« preskrbijo tudi za maslo, med, fižol in jabolka s Štajerske, krompir pa z Gorenjske. »Vse po regularni poti,« mi je zatrjevala tovarišica Liia. »Vse marže zadrugam in ostalo plačamo. Imam spravljena potrdila!« Druga pa je pripomni,la: »Pa napiši, da gremo ob taki priložnosti sami nalagat in izbirat. Ob nedeljah, kot na telet. Preskrbeli bi si na ta način lahko vsi, če bi imeli kje spraviti. Mnogi, tako kot jaz, sploh nimajo nič shrambe. Sicer vaim je znana stanovanjska stiska in vam ne bom razlagala. .. Jaz imam shrambo ker v svoji sohi, kjer pa, ne- primer, ne morem spraviti še krompirja,. Zato ga bom morala kupovati sproti na trgu.« Tovariš Peter Rejc, tajnik sindikata tovarne »Saturnusa« Pa pravi: »Ozimnica! Oho! Tu smo pa doma! Tekom leta smo že nabavili za naše člane 5 ton marelic, ki so bile ne vem zakaj, letos tako draige na trgu. Vedno skušamo preskrbeti še 'kaj drugega. Za jabolka slabo kaže. Šli bomo pogledat v okolico Maribora in Ptuja. Saj se jih je od 800 naših delavcev prijavilo več kot polovica za jabolka. Za prvo silo jih bomo naročili 7 ton. V tovarni imamo urejeno talko: podjetje da kamion, le šoferju plačamo dnevnico im podjetju porabo ben-zina. In gremo. Potem pride »boj«. Vse moramo kupiti preko zadruge. To je takoj dražje. Lani smo imeli »karambol«. Mi smo se skoraj pogodili za odkup po trideset, zadruga pa je po- Toda na žalost, on sam ne pride v poštev, ker z ženo še nimata stanovanja. Vsak stanuje zase, hranita se pa v menzi. »Veliko nas je takšnih. Upamo, da si bodaz-nikov in uradnikov. Čeprav je bila to po pravilih dejansko zadruga, je vse skupaj upravljal rudnik sam. V Trbovljah je TPD ustanovila za svoje delavce in nameščence blagovno skladišče »Magaci-n« že pred letom 1890. Delavci so tu dobivali življenjske potrebščine na upanje, ob plačilnem dnevu pa so jim od plače odtegnili v-se, kar so med mesecem »zalf-asali«, kakor so splošno govorili. V Hrastniku pa so tudj že pred letom 1890 imeli blagovno skladišče v teta 1862 ustanovljeni rudniški restavraciji, 1- 1903 pa so ustanovili zadrugo pod imenom Konsumno društvo bratovske skladnjce za Hrastnik, Ojstro in Dol (Bruderladen Con-sum-Verein fur Hrastnigg, Asstro und Dol). To zadrugo so delavci prevzeli v svoje roke leta 1906. V Zagorju je v sredini zadnjega desetletja preteklega stoletja vodil rudarsko tajništvo rudar Melhijor C-obal, k; je prišel iz severnih avstrijskih rudnikov (Leoben, Misbach), kjer je obenem z Antonom Grablovicem, ki je Imel svoj sedež v Koeflachu na Gornjem Štajerskem, organiziral rudarje. 25. marca 1897 je čohal ob sodelovanju rudniškega kovača Franceta Rinalda, rudarjev Kramarja, Kralja in Ulčarja ter steklarjev Saj kota, Walanta Gerharda sklical prvi sestanek za ustanovitev delavskega kon-sumnega društva. 12. aprila llfl7 je bil ustanovni občni zbor nove zadruge, M se je imenovala Občno konsumno društvo v Zagorju ob Savi, re-glstrovana zadruga z omejeno zavezo. Na njem je bilo navzo- čih 126 članov, rudarjev in steklarjev. V prvo načelstvo so bili izvoljeni Melhijor Čohal, France Rinaldo in Martin Re-povš. Zadruga je bila registrirana pri Trgovskem ko>t zadružnem sodišču v Ljubljani 7. junija 1897. Pirvo prodajalno so odprli 1. septembra 1897 in kot skladiščnik jo je vodil Franc Rinaldo. Pričeli so z glavnico 709 goldinarjev. V prvem po-' slovnem letu, -o-d 1. septembra 1897 do 31. decembra 1898, so imeli 4024 gld. prometa in 112 gld. čistega dobička. 1- maja 1898 so odprli še prodajalno na Lokah. Zadruga se je pričela .razvijati, člani so pristopali, promet je naraščal in okrog Občnega konsumnega društva se je osredotočilo vse tedanje delavsko gibanje. Melhijor Čobal je bil tiste čase delaven pri zadrugi, pri .strokovni organizaciji, bolniški blagajni, pri politični organizaciji itd. Prav tako tudi njegovi sodelavci, ki jih ge bilo iz leta v leto več. Zadruga se je lepo razvijala, leta 1911 pa so imeli hujše prepire, ki s,o za leto dni zavrli napredovanje. 12. julija 1922 se je zadruga združila s sosednjima zadrugama v Trbovljah in Hrastniku v skupno zadrugo Splošno konsumno društvo »Posavje«, s sedežem v Zagorju, ki je imelo v letu 1922/23 šest poslovalnic ter za tedanje čase velik promet 6,336.500 din- 1. julija 1923 pa.se je zadruga spet razdražila na prejšnje sestavne dele. Zagorje je imelo tedaj tri po-slovaUjJlS S ' 1230 člani, od tega Zagorje 878, Loke 180 jn Velenje 162. Splošno konsumno dru-štvo »Posavje« v Zagorju j® imelo dva zadružna doma, enega v Zagorju, dragega Pa n* Lokah, kjer je bila 'poleg dom* tudi dvorana za delavske kulturne in druge prireditve. Ta dvorana je bila zgrajena leta 1924 ter je bilo v njej 250 do 300 sedežev. Tukaj je imela sedež Splošna delavska kulturna organizacija »Svoboda« oz. po njeni razpustitvi »Vzajemnost« ia Zagorja. Veliko je število kulturnih in drugih prireditev# zborovanj in sestankov, ki so bili v tej dvorani. Dvorano so med narodnoosvobodilnim bojem partizani pognali v zrak, ker so Nemci nameravali v ti®j napraviti svojo postojanko. Po osvoboditvi je delovala v Zagorju najprej Nabavno prodajna zadruga (Naproza), v kateri so bile združene vse zadruge iz Zagorja in okolice, ki so imele nabavno prodajni zna' čaj- Ko so se odločile od nje kmetijske zadruge, je ostala v Zagorju delavsko uslužbenska Potrošniška zadruga. Iz slednje je nastalo Trgovsko podjetje »Potrošnja«, kj prav uspešno posluje. To ie kratek prikaz zgodovine delavske potrošniške zadruge zagorskega socialističnega delavstva, ki je bila več desetletij močna gospodarska hrbtenica socialističnega delavskega gibanja in je v svojih časih imela znaten in pomemben 'd*-1 lež v delavskem socialističnefl1 gibanju zagorskega delavstva. Cvetko A. Kristan S SEJE PREDSEDSTVA ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV PRED SEZONO Vlado Jordan: Zločin (1943) Na svoji zadnji seji, 16. septembra-, je predsedstvo Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije med drugim sklenile, da bo priporočilo svetu, Id bo sklican sredi oktobra, da skliče v prvi poloviti januarja kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Kongres naj bt bil v Mariboru. Na tej seji ae je razvila živahna razprava o vsebini to organizaciji prosvetnih društev. Ugotovili so, da so se okrajni Sveti zelo utrdili to začeli voditi dokaj samostojno politiko. Ta razvoj je še močno podprla ustanovitev občinskih Svetov, ki postajajo vse bolj pomembna skupnost prosvetnih društev. Z jeseniškim edrušitveniim kongresom pa so bile dane nove smernice za delo prosvetnih društev, ki so težile za tem, da se prosvetno delo osvobodi vsakega birokratskega vmešavanja, direktirvnosti to da začno prosvetna društva delovati čimbolj samostojno. Ko danes pregledujemo rezultate skoraj dveletnega del-a, lahko ugotovimo, ata je bil ta namen dosežen. S povečanjem okrajev je postalo otežkočeno delo okrajnih vodstev, saj združujejo ne- kateri okraji tudi 150 prosvetnih društev. Ta povečano®! in pa tudi raizvoj naše ljudske oblasti, sta zahtevala, d-a zaradi boljše povezave, zaradi zelo skupnih interesov in možnosti skupnih akcij začnemo ustanavljati občinske Svete Zveze Svobod in prosvetnih društev. Skromne izkušnje so pokazale, da je ta oblika zelo primerna to da so povsod tam, kjer ti Sveti dobro delujejo, dos-eigla prosvetna steih umetniških sekcij in premajhno razumevanje za spremembe, -ki jih je v prosvetno delo vnesel naš politični in gospodarski razvoj. Nadogai prosvetnega društva ni samo v tem, da preko s-vojih sekcij posreduje gledalcem in poslušalcem posamezne umetniške stvaritve, marveč je njegova naloga v današnjih pogojih veliko širša. Njegova dolžnost je. da skrbi za vse prosvetno delo v svojem društva pometoibne uspehe. Za- ' okolju, d-a pomaga približevati to kaže obči-nske Svete še utrjevati in jih r-azvijati, kajti z njimi bomo utrjevali gl-aivno celico našega družbenega življenja — komuno. 2a-l pa moramo ugotoviti, da se društva še niso otresla zaprtosti, da se še vse prepada oklepajo notranjih oblik to metod dela, ki so nastale v vse drugačnem času in razmerah in danes že resno otežujejo nadaljnji -razvoj prosvetne dejavnosti. Ob tem mislimo na preveč togo ohranjevanje s-t-arih organizacijskih oblik, to je samo oz-kih društvenih amate-r- občan-om tudi pridobitve sodobne tehnike in kulture. Tako bi morail-a prosvetna društva bolj skrbeti za kvalitetne filmske predstave, čeprav marsikje ne upravljajo kinematografskih podjetij. S tem bi marsikdaj odpadle upravičene -tožbe, seznanil s staro toskansko plemkinjo, na katero sem se navezal kakor sin ln tudi ona je bila meni kakor mati. Bila je globoko verna, tako da je že nagibala na misticizem. Vse Svoje življe- dolgih razgovorih, ki sva jih imela posebno v poletnh mesecih, ko sem jo obiskoval v .njeni podeželski rezidenci, sva razpravljala o vsem, vendar nikoli ne o verskih dogmah. Mislim, da ni nikdar podvomila o teh, vendar sa tudi ni posebno zanimala zanje. V meni je iskala in pričakovala, da najde sprejetje njenih moralnih načel in prilagoditev življenja tem načelom in ja® bi bil rad vedno storil vse, kar je bilo v mojih močeh, le da je ne bi razočaral. V takem duševnem sožitju sva hodila na številne izlete povsod to nesporazumi naju niso razdvajali, kajti Stala dama rije je posvetila dobrodlelnostl. Vsa ganjena je bila, kadar je pripovedovala 0 avdienci, ki jo je bila z mnogimi drugim; romarji deležna pri Leonu XIII., kako je papežu poljubila tresočo se roko, ko je med romarji stala v pirvl vrsti. Nekoč je bolehna šla v Rim. da bi Piju X. svetovala, da bi bilo dobro, če bi skrbno zaslišali nekega duhovnika za katerega se je govorilo, da bo imenovan za škofa, kajti Po njenem .mnenju ni bil tak, da b; bil vreden tako visokega zaupanja. Prepričan sem, da je večkrat molila, da bi se jaz vrnil v naročje tiste vere, k; je bila njej življenje in rešitev. Toda nikoli m; o tem nj govorila. V oba sva bila prepričana, da bova našla pot nazaj v moralni pristan, i® katerega sva krenila, Nj dopuščala, da bi med njeno vero in znanstvenimi resnicami bila protislovja, vendar pa tudi ni .odobravala, da bi vera postavljala preventivne meje znanstvenemu napredku. Po njenem mnenju bi se moralo sožitje med religijo in znanostjo neizogibno poroditi iz svobodne poti znanosti do religije, ne pa iz diktature religije nad znanostjo. Izpovedovala Je Sicer svoj odlični: katolicizem, toda protestirala bi bila, če bi Jo kd,0 raziva! s klerikalko. Izjavljala je, da je ona liberalna katoličanka, de je NON EKPEDIT nesmisel In skomiizg-nila je z rameni, kadar so govorili o svetovni oblasti. Jaz sem ji pravil, da je savonarolsika kristjanka z janzenističnimi primesi. Miselnost klerikalca je namreč povsem drugačna. Trmasto vztraja na svojem, domišljavo in nepopustljivo razpravlja, obsoja to grozi ne toliko o vprašanju morale, kolikor o vprašanju dogmatičnih osnov religije. Izven teh zanj ni moralnega življenja. Kdor ni klerikalec, n; katoličan; kdor ni katoličan, ni kristjan; kdor ni kristjan, ni veren; kdor ni veren — ta je amoralen. Zato — kdor ni klerikalec, je pač Hudobno bitje, ki je družbi nevarno. Izkušnje pa pričajo, da je lahko nekdo popoln klerikalec in obenem največji lopov. Možn® je Pa tudi. da človek ‘ni klerikalec, ni katoličan, ni niti kristjan to tudi veren ni. pa je vendarle poštenjak Ljudje iste veroizpovedi imajo različne poteze v značaju; ljudje različne veroizpovedi imajo lahko tudi isti moralna načela. Teh izkušenj klerikalec ne priznava. Zanj obstaja samo pre-prepričanje, da če ne priznavaš njegovih dogem, si pač izgubljena duša. In ker je prepričan, da bo njegova duša rešena, si pač prizadeva, da bi rešil duše svojih bližnjih in je pri tem domišljav, nadut in oblasten. Znanosti dopušča, naj dela kar hoče. dokler se ne dotakne meja. ki jih postavljajo dogme. Kadar pa pride do te točke, tedaj pa pravi — stoj! Prevedla Jasna Kosmlna potrebah, o njegovem veselju do zabave, o tem,, kako preživi naš delavec prošti čas, o obupnem dolgočasju v nekaterih n-a>-ših naseljih, o novih nalogah, k; jih ta razvoj postavlja pred prosvetna društva, o v .sem tem in še marsičem bo potrebno spregovoriti na občnih zborih delavskih prosvetnih to prosvetnih društvih Slovenije.. Ts IVOVA KNJIGA Bebler Aleš: Potovanje po sončnih deželah. Ljubljana. DZ3 1956. str 22?. V knjigi so zbrani potopisi iz Severne in Južna Amerike, Afrike in Azije. S svojo široko družbeno, politično in človeško razgledanostjo nam avtor zaostale dežele Amerike, Afrike in Azije približa, da jih moramo vzljubiti, kot jih ja vzljubil on. Ob koncu knjige pravi; »Rad imam sončno pripeko, rad imam globoko sinjino reba, rad imam temnozelene džungle in rad imam ljudi, ki živijo tam, njihovo siromaštvo m potrpežljivost, njihov ponos ln upanje, njihova prizadevanja in njihove boje.« Frane Kršinič: Jutro, marmor. JOŽE VALENTINČIČI MRTVO SONCE Otrok je risal. Zamaknjeno je sledil ure to ure čopiču, ki je na belem listu ustvarjal čudovite pokrajine, kjer sd iz temnega zelenja raste rože, velike kot drevesa; to drevesca, velike kot palače, »Nariši svoj dom, Petrček!« mu je rekla učiteljica. »Nariši svojo mamo, ata, sestrico — saj jih imaš rad!« Zvedavo jo je pogledal, resnoba premišljanja je obstala za trenutek v njegovih očeh. Spet je uprl svoj pogled vanjo to oči so se mu zaiskrile, »Mamica je moj sonček, sesitrica tudi, lepo ju bom narisal.« »Kar riši!« — ga je hrabrila učiteljica. »Nariši tri sončke, ki grejejo in svetijo v tvojem domu — mamo, ata to sestrico!« Zatopil se je v beli list. Narisal je zeleno trato, jo posejal z živobarvnimi rožami. V sredini nad njo je narisal sonce, veliko, zlatorumeno, polno topline in svetlobe. Kraj njega še majhen sonček, prav tako lep in žareč. Daleč od obeh sonc, prav pri kraju neba, pa je narisal velik krog, ves siv in temačen. Poklical je tovarišico. Ves ponosen ji je pokazal; »Glejte, sem že narisal svoj dom!« Učiteljica je pogledala risbo to zmajala z glavo: »Zmotil si se, dragi. Glej, kako čudno si pobarval to sonce v kotil. Pravo sonce je vedno svetlo in zlato. To je mrtvo sonce.« Začudeno jo je pogledal. Kako da ga tovarišica ne more razumeti? Resno jo je pogledal: »Saj dobro vem, da je pravo sonce vedno svetlo in rumeno. Pa to je le — naš ata!« Umolknil je. Temna senca je zastrla njegov nasmeh. — Naš ata... Saj ga nikoli ni doma. Kadar pride, se ga vsi bojimo. Tudi mama. Nikoli me ne vzame v naročje. Vedno pride slabe volje domov. 0e se s sestro smejeva, se razjezi in udari. Pa si ne upava zajokati, ker bi še huje udaril... — Naš ata... mrtvo sonce! P vjetski zvezi zaradi njenega »čvrstega stališča nasproti poskusom Amerike, da bi uničila neodvisnost Sirije. Asalii je izjavil, da zasluži takšno stališče Sovjetske zveze »hvaležnost vsega sirskega naroda«. Prve volitve v Etiopiji V Etiopiji so se minulo sredo začele prve parlamentarne volitve, ki, temelje na splošni volilni pravici. Na volitvah bodo prvič sodelovale tudi ženske. Volitve bodo trajale mesec dni in na njih bo sodelovalo kakih 5" milijonov volivcev. Kongres arabskih žena V Damasku, glavnemp mestu Sirije, se je v začetku preteklega tedna začel IV. kongres žena iz vseh arabskih držav. Predsednik Sirije Kuatli je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da so arabske žene odigrale izredno pomembno vlogo v boju za nacionalno osvoboditev in preporod arabskih narodov. Gaitskell napada gospodarsko politiko britanske vlade Vodja britanske laburistične stranke Hugh Gait-skell je napadel vladno gospodarsko politiko. V pismu ki ga je poslal laburistom, je rečeno: »Največji problem, ki danes stoji pred nami, je stalno dviganje življenjskih stroškov, za kar je odgovorna konservativna vlada, ki ni izpolnila svojih predvolilnih obljub.« Volilni uspeh britan skih laburistov Na dopolnilnih volitvah v Glocasteru je zmagala britanska laburistična stranka. Laburistični kandidat 1 Jack. Diamond je dobil l 18.895 glasov, medtem ko je kandidat konservativcev Francis Cashwood dobil 10.521 glasov. Ob objavi ! volilnih rezultatov je vod-j ja britanskih laburistov j Hugh Geitskell izjavil, da j je zmaga laburistov »dokaz nepopularnosti konservativne vlade« in da je »prišel čas za spremembo.« Demonstracije proti atomskim eksplozijam na ulicah Tokia. Protest proti ekonomski politiki francoske vlade Predsedniki in člani 74 občinskih svetov v južnih pokrajinah Francije so v začetku preteklega tedna kolektivno podali ostavke v znamenju protesta proti vladni kmetijski politiki. S svojimi nedavnimi reformami je vlada blokirala cene petnajstih kmetijskih proizvodov, s čimer je zmanjšala dohodke francoskih kmetov za kakih 130 milijard frankov. To je iz- nega aparata doslej zajela centralne, pokrajinske in mestne organe oblasti. Iz 16 pokrajin in treh velikih mest (Pekinga, Šangaja in Tjencina) je odšlo v osnovne organe oblasti in političnih organizacij nad 200 tisoč ljudi. Sirija se zahvaljuje Sovjetski zvezi Sirski list »Al Kabas« je objavil izjavo predsednika sirske vlade Sabri As ali j a, v kateri daje priznanje So- Žrtve atomske bombe v Hirošimi V Hirošimi so uradno objavili, da je od eksplozije prve atomske bombe (ki so jo Američani vrgli na Hi-rošimo avgusta 1945) in od njenih posledic izgubilo življenje 240.000 ljudi in ne 79.000, kakor so sprva cenili. Med civilisti je bilo 170.000 smrtnih žrtev, med vojaki pa 70.000, medtem ko je bilo ranjenih 150.000 ljudi. zvalo splošno nezadovolj--stvo. Iz južnih pokrajin Francije poročajo, da bodo verjetno v kratkem podali kolektivne ostavke tudi predsedniki in člani kakih 100 občinskih svetov. Boj proti ostankom starega na Madžarskem Sekretar Centralnega komiteja Madžarske socialistične delavske partije Ka-roly Kis je v členku, ki ga je objavil »Magyaar sodi, da bi bilo nepravilno, če bi bodoča laburistična vlada nacionalizirala preostala zasebne gospodarske panoge tako kot Attleejeva. Nov laburistični ekonomski program se zavzema za postopno nacionalizacijo: za odkup akcij s strani države, za postopno prevzemanje zasebnega kapitala s plačevanjem pristojbin na zapuščino, ki bi se plačevala V akcijah itd. Skioro vsi delegati so grajali ta laburistični program im ga odklonili. Resolucije, ki jih je, konferenca sprejela, kritizirajo gospodarsko politiko konservativne vilade in zavračajo politiko blokiranja plač delavcev in nameščencev. Na konferenci so sprejeli tudi resolucijo, ki zahteva uvedbo štirideset-umega delovnega tedna Nekateri delegati so ostro grajali zastarelost in organizacijske strukture Kongresa britanskih sindikatov (v isti industrij,ski panogi deluje več sindikatov, kar predstavlja ostanek cehovske tradicije in vzbuja stalno — včasih skrito, včasih odkrito — borbo za članstvo med posameznimi sindikati), vendar ee je. večina delegatov izjasnila za sedanjo organizacijsko strukturo. Rasizem na Jugu ZDA. Skupina članov rasistične organizacije Ku Klux Klan demonstrira pred neko kinodvorano v mestu Charlotte (država Carolina) proti predvajanju filma, ki obsoja rasno diskriminacijo. LETNA KONFERENCA BRITANSKIH SINDIKATOV Dl VITTORIO O JUGOSLOVANSKI POTI V SOCIALIZEM O K N O V S V E ,T ■- Ulila lelaisla Imliaiiič Tovariš Giuseppe di Vittorio, generalni tajnik italijanske Generalne konfederacije dela, najmočnejše sindikalne organizacije v Italiji ,je ob odhodu iz Jugoslavije, kjer je preživel svoj letni dopust, sprejel dopisnika »Politike« in Odgovarjal na njegova vprašanja. — Kakšni so vaši vtisi v tem kratkem času, ki ste ga preživeli v Jugoslaviji? »Kljub temu, da nisem imel priložnosti podrobneje proučiti tukajšnjega položaja — ponavljam, da sem na počitnicah — imam vtis, da se vaš delavski razred in prebivalstvo zavedata, da gradita novo družbo in da sta krepko združena okrog Zveze komunistov Jugoslavije, sindikatov in jugoslovanske vlade. To je vsekakor temeljni podatek, ki je potreben, da si ustvarimo mnenje o trdnosti socialističnega sistema v Jugoslaviji in o njegovih konkretnih možnostih za nadaljnji razvoj. Zdi se mi, da se prebivalstvo Jugoslavije zaveda dejstva, da je začelo z izgradnjo socializma na nizki izhodiščni točki in da je ponosno na postopni a stalni napredek, ki ga ustvarja v izgradnji socialističnega gospodarstva in dviganju življenjske ravni, v tem je itudi jamstvo, da se bo ta proces še nadalje razvijal uspešno. Moram vam reči, da je splošni vtis, ki ga bom odnesel iz vaše dežele, zelo pozitiven. Delavsko samoupravljanje predstavlja najbolj zanimivo plat jugoslovanske poti v izgradnji socializma. Na žalost nisem niti na tem področju imel priložnost stvar podrobneje proučiti. Toda zahvaljujoč temu, kar vem — bodisi da gre za izredno zanimive rezultate kongresa jugoslovanskih delavskih svetov, bodisi za ugotovitve proučevanja italijanske delegacije, ki je bila v vaši deželi — sem prepričan, da Jugoslavija ustvarja s svojim sistemom delavskih svetov neko polnejšo in globljo obliko delavske demokracije. S tem daje vaša dežela svoj lastni prispevek različnim in mnogostranskim potem, po katerih napreduje socializem v različnih deželah. Moje mnenje je, da se je treba boriti proti vsakršni vrsti shematizma in mehaničnega kopiranja izkušenj drugih dežel — tudi v primeru, da so te izkušnje povsem pozitivne. Nasprotno smatram, da mora delavski razred vsake dežele mobilizirati vse svoje ustvarjalne sile, da bi na ta način dal svoj prispevek k oblikovanju socialistične družbe, skladno z zgodovino in tradicijo lastnega naroda in objektivnim položajem lastne dežele. Gledajoč na stvari s tega zornega kota menim, da jugoslovanski delavski razred izvršuje popolnoma to nalogo. V zelo zanimivem razgovoru, ki sem ga imel s tovarišem Titom, sem dobil vtis, da je on pripravljen v največji meri prispevati h krepitvi socialističnega sistema v svetu in k enotnosti in razvoju mednarodnega delavskega gibanja. Tito je človek, ki ima izredno jasno predstavo o stvarnosti, pa naj gre za jugoslovanski položaj ali za odnošaje na mednarodnem poprišču.« — Kaj lahko poveste o perspektivi zbliževanja med Italijo in Jugoslavijo? »Italijanski delavci, ki podpirajo politiko prijateljstva z vsemi narodi, so najneposred-neje zainteresirani na tem, da imajo prijateljske odnošaje na gospodarskem in kulturnem področju s sosedno Jugoslavijo. Mi smo zainteresirani na krepitvi gospodarske izmenjave in na sklenitvi trajnega sporazuma o ribolovu na Jadranu. Pozitivno je dejstvo, hkrati pa v interesu obeh narodov, da so sedaj odstranjeni stari in tradicionalni vzroki prepira in trenja tudi glede suhozemnih in pomorskih meja, ki so jih izkoriščali od strani jugoslovanske buržoazije in italijanskih monopolov v imperialistične namene. Skupno življenje prebivalstva na obmejnih področjih, ki so jih imperialisti skušali izkoriščati za to, da bi tam ustvarili žarišče spopadov med našimi narodi, mora danes služiti za prijateljsko povezovanje obeh narodov, za vzajemno izmenjavo in obrambo skupne stvari in miru na svetu. Italijansko delovno ljudstvo se zlasti veseli razvoja' vedno tesnejšega sodelovanja med socialistično Jugoslavijo in Italijo.« — Kakšno je vaše mnenje o sedanjem političnem položaja v Italiji in v italijanskem delavskem gibanju? »Celotna italijanska drufba se nahaja v globoki politični in družbeni krizi. Na osnovi te krize prihajajo vedno živahneje in v vedno večji meri do izraza protislovja med težnjami po družbenem napredku pretežne večine italijanskega naroda in dejstvom, da v italijanske