wn 5VETO KATOLLSKEMI. Sprava za bogokletje. V zvezi z našim uvodnim člankom nam je sporočiti, da je prevzvišeni g. knezoškof dr. Tomažič odredil posebno spravo za bogokletje. V pozdvu, ki ga je poslal duhovnikom in vemikom, poudarja, da prihajajo iz mest in s podeželja pritožbe o naraščajočem preidinjevanju, l3ogokletju in sramotenju Ma..re božje. Surovost, kvanta in kletev ni v čast in pohvalo slovenskemu ljudstvu, ki do svetovne vojne ni žalilo Boga z bogokletjem in sramotenjem Matere božje. Spričo tega novega načina zastrupljevanja in kvarjenja katoliškega Ijudstva od strani brezbožništva naj kateheti srednjih in drugih šol večkrat med šolskim letom opomnijo izročeno jim mladino na obveznosti druge božje zapovedi, zlasti na odurnost našemu narodu tujih sramotilnih kletev Boga in Matere božje. Dušni pastirji naj vsako leto v pridigi in krščanskem nauku s posebnim ozirom na krajevne potrebe in razmere ponovno poučijo vernike o tem, kaj zapoveduje in kaj prepoveduje Bog v drugi božji zapovedi. Da se zadosti za nečast, ki se dela Bogu, Materi božji, angelom in svetnikom božjim s preklinjevanjem, ter da se odvrne šiba božja od našega ljudstva, odreja prevzvišeni g. knezoškoi naslednje: Začenši z zadnjo, peto nedeljo v oktobru naj se opravl vsako nedeljo in zapovedani praznik v vseh župnijskih cerkvah pri popoldanski službi božji po zadnjem blagoslovu z Najsvefcejšim z odpustki obdarovana molitev: .V spravo za bogokletje.« Verniki naj se povabijo k sodelovanju pri pobijanju kletve in kvante. Med st&rokatoličani. Ta krivoverska skupina, k.i je vznikla na Nemškem pred 60 leti, ni ne stara ne katoliška. V njej se zbirajo po večini zakonski ubežniki, ki bi radi sklenili drug zakon, pa ga po katoliških načelih ne morejo. Duhovniki pa so po večini takšni, ki so iz katoliške cerkve pobegnili, da bi se moglr poročiti. Ta krivoverska skupina iina tudi v Jugoslaviji nekaj pristašev. Sedež starokatoliškega »škofa« je Zagreb. Imejitelj tega dostojanstva se imenuje Marko Kalodjera, bivši katoliški duhovnik iz DaJmaeije. Ker je bilo proti njemu obilo pritožb starokatoliških »vernikov«, so ga izključili iz starokatoliške Utrehtske zveze (Utreht ja mesto na Nizozemskem), katera mu je dala »škofovsko« čast in oblast. Do škofovske časti je bil povzdignjen Donkovič, bivši katoliški duhovnik iz Hrvatske. Kalodjera pa se noče umakniti, marveč je proglasil svojo škofijo kot samostojno in neodvisno. Poskrbel je že tudi za svojega naslednika. Posvetil je namreč za »škofa« nekega poštnega uradnika v Zagrebu, ki je bil nekdaj katoličan, potem odpadel v protestantizem, iz njega pa v starokatolicize_a. Sedaj je celo avanziral za starokatoliškega »škofa«. Lepe razmere! Starokatoličani imajo kljub vsej svoji neznatni inaloštevilnosti kar tri »škofe«. Katerega izmed teh treh priznavajo starokatoličani v Sloveniji? Morda vse tri, morda enega; Uomtt iz §pmi§lie tirža?immut fofRe. Londonski odbor za nevmeša^.uije Anglija in Francija sta na strani rdečih v Španiji in skušata tudi kriti po možnosti sovjetsko Rusijo, katera podpira španske komuniste s prostovoljci in z raznim vojnim materijalom. Italija in Nemčija očito držita z zmagovitim generalom Francom. Obe zahtevata od Angležev in Francozov, da pripoznajo španske nacionaliste in rdeČe kot dve med seboj se vojskujoči sili. Za g_i!Čai tftga priznanja bi Nemci in Italijani umaknili iz Fraiicovega tabora gotovo število svojih prostovoljcev. Vse ornenjene štiri velesile so seve zastopane v londonskem odbort; za nevmešavanj. v španske zadeve. Radi razcepljencsti v mneniih giede Španije Iondonski odbor ne more nikamor. Anglija in Francija očitata v tern odboru Italiji in Netnčiji, da namenoma zavlačujeta razprave v odboru, da bi jima ne bilo treba odpoklicati prostovoljcev, dokier bi ne bili rdeči od nacionalistov popolnoma poraženi. Bejstvo je, da je delo lcndonskega odbora do 21. oktobra ostalo ravn^ tara, kjer je obtičalo meseca julija. šele ta dan je došlo do nekakega navideznega sporazuma, na katerega sta pristali tudi ItaJija in Nemčija. Sporazum obsega tri točke in med t_mi je najvažnejše, da se bo izvršil dejanski odhod prostovoljcev is Španije pod nadsorstvom komisije, katero bo imenoval 'ondonski odbor. Določilo se še bo, kdaj in na kakšen način bodo prostovoljci zapustili španska tla. Zasedbe zadn je rdeče posto janke na severu Francove nacionalne čete so pri prodiranju proti zadnji rdeči postojanki na severu, proti mestu Gijon ob morju, zavzele najprej važni mesti pred Gijonom: Villavicioso in Infesto. Z zavzetjem teh točk je postal položaj branilcev Asturije in Gijona brezupen in je že 20. oktobra prevladovalo upanje, da se bodo zadnji bataljoni rdečih asturskih miličnikov predali zmagovalcem. Dne 21. oktobra dopoldne se je mesto Gijon predalo. Prvi so vkorakali v mesto Navarci, kateri so prehodili v treh dneh 60 km. Hitrost napredovanja zmagovalcev je preprečila nakano anarhistov, ki so hoteli požgati vse mesto z okolico vred. Kornunistični poglavarji so zbežali iz GIjona že dva dni pred predajo. Zatekli so se na ladjah in z letali v Francijo. Voditelj asturskih koraunistov, Tomaž Belarmin, kateri je izdal povelje, da se mora Gijon braniti do zadnjega moža, je pobegnil že 20. oktobra z družino in imetjem na petih letalih proti francoski meji^ S padcem Gijona so zgubili španski rdečksirji zadnje pristaniško mesto na severu in se tudi ljute borbe na asturski severni fronti, ki so bile radi zelo hribovitega ozemlja izredno težavne, nagibajo h koncu,- Kaj je pridoMl Franco z Gijonomt Pomen zasedbe Gijona od Francovih čet ie za nacionaliste nepregledno važnega po« mena. Eako težavna je bila ta zmaga na severu, je razvidno že iz tega, da so zasedle nacionalne čete tekom sest in pol meseca pokrajino, katera je široka 400 km in globoka 80—100 km in so moraJe na tem pobodu osvojiti 3000 metrov visoko ležeče trdnjave rdečih. V Gijonu se je predalo Francu 60.000 rdečih miličnikov. Največja pridobitev poleg ogromnega vojnega plena, katerega se je po zmagi polastil general Franco, je predvsem ta, da naeionalna Španija sedaj razpolaga z bogatimi rudniki in premogovniki Asturije. Krivd se priioŽHJejo. Kdor je kaj za- krivil, se ne more pritoževati radi posledic. Nasledek sledi vzroku po mijni zvezi vzročnosti. Ideja centralizma in unitarizma vodi do vseobsežne centralizacije, ki se ne ustavi pri denarju, marveč ga hlastno pogoltne v svoje žrelo. Gospodarski eentralizetn sledi političnemu, s katerim je tesno spojen. Jugoslovenski integralis.i (popolniki) in unitaristi (enotniki), ki so si izbrali JNS za svoje taborišče, so bili od nekdaj zagovorniki centralizma. Njihovi predniki v ustavotvorni skupščini so omogočili v ustavotvorni skupščini pretirano centralistično ustavo z leta 1921, ki ji je potem sledila prav tako centralistična ustava z leta 1931, ki nosi podpis naših JNS voditeljev. Ako se sedaj JNSarji po svojih listih pritožujejo nad centralizacijo gospodarstva in denarstva, se pritožujejo sami nad seboj ter obsojajo sami sebe. Star pregovor pravi: »S čimer se kdo pregreši, s tem bo kaznovan.« Greh, storjen v načelih, se občuti v žepu. žalibog mora ves slovenski narod občutiti posledice JNS glavnih grehov, ki jih je več kot sedem. Smo že povedali. »Jutro« hodi okoli zagrebškega sporazuma kakor maeek oko_i vrele kaše. Poziva nas, naj mi poveino svoje mnenje o njem. Smo ga že povedali. Nisrno samo opravili negativen posel, temveč smo v članku »Zgradimo saraoupravo« pozitivno povedali svoje mnenje, kako je treba začeti z resnično notranjo preureditvijo države. »Nava doba« in rdečica. JNS glasilo v Celju »Nova doba« sporoča v dopisu iz Hrastnika, da neki čiovek ni ob neki laži niti rdeč postal. Ali to odgovarja resnici, ne vemo, marve. iraamo pravico podvomiti, ker dopisnik podtika laž človeku, ki ne trobi v JNSarski papirnati rog. To pa vemo, da bi, ako bi vsak JNSar postal rdeč ob vsaki laži, vsi JNSarji hodili vedno rdeči po svetu ter da bi se celo črna snov, ki se z njo tiskajo JNS časaiki, morala spremeniti v rdečo. ali dva izmed treh, morda nobenega. Morda bodo tudi proglasili svojo neodvisnost, saj že itak živijo v neodvisnosti od starih krščanskih moralnih načel in zapovedi. Mala misijonarka. Apostolski vikar v Čangsu na Kitajskem je na svojem misijonskem področju uvedel prakso (dejansko ravnanje), da ne krsti nobenega odraslega človeka, dokler se sam ne nauči, kako je treba druge krstiti. Tako so se vsi kristjani dobro naučili krstiti. Skrbno palijo na to, da ne bi kakšen človek, ki jim je blizu, umrl brez krsta. Če ni noben duhovnik prisoten, pa svetnjaki krščujejo. Lani je bilo v tem misijonskem področju krščenih 1119 otrok, preden so umrli. Pri tem je pokazala največjo vnemo neka desetletna kitajska deklica, ki je obiskovala poganske hiše, ljudi poučevala v veri ter otroke krstila. Nesreče. Lesni trgovec smrtno ponesrečiL Na ce- sti blizu Sebiice ob Dravi je zadel 23. oktobra popoldne v tovorni avto z motornim kolesom 32 letni Franc Namestnik, po domače Jurko, sin posestnice iz Zg. Boča in lesni trgovec. Priletel je z glavo s tako silo v avto, da si je prebil lobanjo in je bil pri priči mrtev. Huda nesreča eevljarskega mojstra. Na cesti od Sv. Kungote v Maribor je zavozil avto v kolesarja Ferda Painkir.hnerja, 401etnega .evljarskeg-a mojstra iz Maribora. Pri padcu si je mojster strl roko in nogo ter so ga reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico. Nevaren udarec konja. Josipa Pušnika, 311etnega hlapca, je udaril konj pri Sv. Lovrencu na Pohorju s tako silo v trebuh, da je obležal nezavesten in so ga oddali hudo poškodovanega v mariborsko bolnišnico. Usodepolna prometna nesreea. Med Kapelo in Radenci se je zgodila na znanem ovinku pri krčmi Franca Domajnko huda prometna nesreča. V trenutku, ko je zavil mesar Franc Hešič iz Šratove, ki se je pripeljal s Kapele na motornem kolesu, v ovinek, mu je pripeljal tovorni avto nasproti. Oba sta zavrla, a že je bilo trčenje neizbežno. Ilešiča je vrglo proti avtomobilu, kjer se je smrtnonevarno poškodoval. Hudo poškodovanega so koj prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto. Igra s flobertovko. 12 letni Anton Arnuš, sin kočarice v Kicarju pri Ptuju, je pomagal svoji materi na njivi obirati fižol. Naenkrat se mu je približal 14 letni Ivan, potegnil izza pasa flobertovko, sprožil in zadel Tončka v levo stran srca. Neprevidnega strelca so zagrabili orožniki, ranjenega Arnuša so oddali v ptujsko bolnišnico, kjer upajo, da ga bodo ohranili pri življenju. Otrok se po nesreči zastrupil. Marija Vogrinec, posestnica v Skorbi pri Ptuju, je kupila stekleničico ocetove kisline in jo je postavila na stol v kuhinji. Pustila je doma svojo 12 letno hčerko ter sedemletnega in 17 mesečnega sinka in se je podala na delo. Najmlajši otročiček je iztaknil steklenico in je pil i_ nje. Koj nato so ga zagrabile neznosne bolečine in so ga prenesli v ptujsko bolnišnico, kjer mu niso mogli več pomagati. Smrtiia nesreča na povratku z dela. Na povratku z dela je v temi zašel z brvi v potok v Cvetkovcih Andrej Cvetko od Vel. Nedelje. Ker ga je v vodi prijd najbrž krč, se je v blatu sadušfl. Prepeljali so ga V mrtvašnico k Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji, kjer je bil pokopan. Hudo trčenje dveh avtomobilov. V Hajdini pri Ptuju na križišču treh cest se je zgodila zadnjo nedeljo huda avtomobilska nesreča. Iz Ptuja vozeči avto celjskega industrijalca Westna je zavozil v mariborski osebni avto, katerega je šofirala g. Lavra Scheidbach, lastnica knjigarne v Gosposki ulici v Mariboru. Mariborski avto se je prevrnil in pokopal pod seboj vse tri potnike. Gospa Scheidbach ima pretresene možgane in najbrž počeno lobanjo, ostala potnika imata le manjše poškodbe. Bela vrana med avtomobilisti. V noči sta trčila na banovinski cesti v Lovniku pri Poljčanah avto in dvovprežni voz posestnika, kateri je bil nair.enjen v Dražo vas pri Ločah. Avto je zadel s svojim zadnjim delom levega konja in mu je razparal z železnim kavljem trebuh, da so izstopila čreva in so morali žival pokončati. Lastnik avtomobila je na licu mesta odštel posestniku za smrtno poškodovanega konja 4500 dinarjev. Smrtna žrtev obešanja na tovorni avto. V bližini Šmarja so našli na cesti nezavestnega Antona Vozliča, zidarja iz Grlič na Medvedovem selu. Obesil se je na tovorni avto in je najbrž sam skočil z vozila blizu stavbe, na kateri je bil zaposlen. Vozliča so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je podlegel poškodbi. Dva ponesrečenca. __ drvami nal<__?_n ye_ se je prevrnil med Vožnjo na 431etnega posegtnika. Jakoba Štrumpfa iz Ljubečne pri Celju in mu je zlomil desno nogo. — Vinko Topovšek, 491etni posestnik iz Resane pri Gomilskem, je vozil opeko, po nesreči je padel pod voz, kolo je šlo čezenj in ga je hudo poškodovalo na znotraj. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. Dva z zlomljeno nogo v bolnišnico. V bolnišnico v Ljubljano so prepeljali 21. oktobra kar dva z zlomljeno nogo. Na Skubičevi žagi v Podpeči je prekladal hlode delavec Anton žitko. Visoko naloženi hlodi so se sprožili, eden se je zvalil na Žitka, ga podrl in mu zlomil nogo. — Vobič Martin, prodajalec premoga, uslužben v trgovini s kurivom Jerančič na Karlovški cesti v Ljubljani, je padel pri prenašanju premoga tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil nogo. Hujše praske po obrazu. V Celju v Prešernovi ulici je podrl neki avtoizvošček petletnega Ivana Borovšeka. Otrok je dobil pri padcu hujše praske po obrazu. Tri smrtne žrtve avtomobilske nesreče. Med Zatrnikom in Gorjami na Pokljuki na Gorenjskem se je pripetila huda avtomobilska nesreča, katera je zahtevala takoj dve smrtni žrtvi. Tovorni avto tvrdke Resman iz Lesc se je. vračal s Pokljuke na Bled. Med potjo so prisedli bivši blejski graščak in hotelir Ivan Kenda, trgovec in gostilničar Kunstelj z Gorij, trgovec Matko Ulčar s sinkom in gospodična Vera Sodja s Koprivnika. Na ovinku ceste pri Zatrniku je avto prehitel neki voz, se nagnil in se zvrnil na kraj ceste. Težko vozilo je pokopalo i«d_ se_oj Ivana Kendo in Kunstlja. Oba >ta bila p»_ priei rartva. Gospodična Sodja jc dobila tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegla, Ulear, njegov sin in šofer so le malo poškodovani. Smrt v dimu. V -asi Radatoviči pri Žuž.mberku je nastal ogenj v hiši Janka Popoviča. Obžgane predmete so ljudje hitro rešili in so jih zar.esli v klet druge Popovičeve hiše. Obžgana ropotija je začela v kleti znova goreti in dim je prodrl v sobo, ¦"«' __teri je spai klepar Janez Dacar iz Ljubljane. Dacarja so našli v dimu zadušenega. Nesreča v kamnoiomu. V Plešinji vasi pri Trebnjem na Dolenjskem so razstreijevali Šušterjevi v kamnolomu kamenje. Brata Jože in Franc sta polagala v izvrtane luknje razstrelivo. En naboi se je nenadoi_a razletel v Jožetovih rokah. Eksplozija je Jožeta nevarno poškodovala po obrazu in rokah, zraven stoječega Franca je nekoliko obžgalo po rokah. Ranjenca so spravili v bolnišnico v Novo mesto. Hazne požarne nesreče Skupina štirih dečkov v starosti od 7 do 13 let, ki so bili na povratu iz šole, je prišla do na samoti stoječe hiše posestnika Ignaca Kapuna v Ščavnici. Osemletni dečko se je domislil, da bi naj zažgal hišo, kar je tudi storil, preden mu je zamogel kdo od starejših to zabraniti. Po izbruhu požara so se fantalini nekoliko odstranili in so bolj od daleč opazovali ogenj, ki je vpepelil stavbo do temeljev. — Pri Sv. Jurju v Slov. gcricah sta zanetila na škednju ogenj otroka posestnika Jurija Žižeka. Poslopje je pogorelo do tal s kaščo vred, v kateri so bili shranjeni letošnji pridslki. Do nesreče je prišlo, ker sta bila starša zdoma in sta otroka kožuhala na škedniu. Iz hiše sta prinesla petrolejko in sta jo obesila pod stropom prav blizu odprtine, iz katere je molela slama in ta se je vžgala ter je bil mahoma škedenj v objemu plamenov. Na vpitje otrok so pribrzeli sosedi, kateri so obranili hišo. — Zelo huda požarna nesreča je doletela v Starem trgu pri Slovenjgradcu posestnika Kotnika. Ooen3 3e izbruhnil v hiši in se je od tam razsiril na vsa ostala poslopja. Na pomoč prihiteli gasilci so morali predvsem gledati, da so požar zajezili. Pogorelec je razen hiše in gospodarskih poslopij še ob ves spravljen letošnji pridelek. Velika škoda je le delno krita z zavarovalnino. Tik ob naši severni meji, že na avstrijski strani pri Sv. Antonu nad Marenbergom. je posestniku Kozliču zgorela celotna gospodarska oprema, krma in pridelki. Gasilci iz Ivnika so rešili hišo in nekaj živine. Obstoja sum na požig. — V Radvanju pri Mariboru je uničil ogenj 10.000 din vredno domačijo delavcu Francu Gregoru. — V Variji pri Sv. Viuii pri Ptuju je zgorel do tal hlev, krma in. velik kup slarne pOsestniku Kranjcu. Živino so rešili s težavo. Razne novice. Bvajsetletnica. Te dni poteka dvajseta obletnica, ko so Nemci izvedli med svetovno vojno plinski napad pri Kobaridu in je bilo od plina zastrupljenih na desettisoče Italijanov. Gb tej priliki so avstrijskonemške čete zamajale in prebile celotno fronto. V večini slovenski fantje so zopet zavzeli Gorico, Sveto goro itd. Italijani so se umikali s fronte ob Soči v paničnem begu, skušali so se utaboriti ob italijanski reki Tagliamento, kar se jim ni posrečilo. Morali so se umakniti globoko v notranjost Italije, do Piave. Šele tu so se ustavili, ko so jim prihiteli na pomoe zavezniki z drugih front. Piava je bila potem frcnta do razpada Avstrije, ko so se uprli slovenski in sploh slovanski polki in se niso več hoteli boriti za Avstrijo. Kratko- malo so zapustili fronto ob Piavi in se podali proti domu, TrgoviiK. v Ptajti bodo v nedeljo 31. oktobra dopoldn. odprte, na praznik Vseh svetnikov pa bodo ves dan zaprte. Blasnikova »VeUka Pjratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno 5 din za vsak komad. Naročila na tiskarno J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg št. 10—12, in se dobi tudi v trgovinah. To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj. 1447 Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sanatorija specialist za kirurgijo Dr. Černič. 964 OI>__oIov_3_.f _s vre?fn_ Višek surovosti pijanih fantov. Na oesti proti Koprivni na Koroškem je napadlo več pijanih fantov 601etnega Blaža Zupančiča. Surovine so starčka hudo obdelale po vsem telesu. Ko so ga pretepli, so ga zvezali in so ga zavlekli v bližnjo klet, iz katere so ga osvobodili drugi šele naslednje jutro. Žrtev pij&ne podivjanosti. Alojzija Obre« tana iz Črne so trije pijaui podivjanci tako otdelali z nožem, da mu je izstopilo drobovje. Noeni napad na napačnega. Franc Spindler, 45 letni delavec s Koroške ceste v Mariboru, se je vračal zadnji četrtek, dne 21. oktobra, okrog 10. ure zvečer na kolesu po Kamniškem drevoredu proti domu. Na sredini drevoreda sta ga napadla dva in sta ga pobila s palicami na tla. Spindler se je zoperstavil napadalcema in je enega z žepno svetilko hudo lopnil po obrazu. Končno sta mu bila dva le kos, preiskala sta mu žepe in se spustila v beg brez plena, ker Spindler ni imel denarja. Oni. napadalec, katerega je kresnil Spindler s svetilko, jo je toliko skupil, da ga je moral tovariš na pobegu podpirati. Tolovaja sta se očividno zraotila ter sta se lotila povsem napačnega, pri katerem nista zaslužila niti za eno cigareto. Zadevo preiskuje policija. S prebito lobanjo v bolnišnico. Več fantov je napadio na cesti pri Sv. Jakobu v Slov. goricah 221etnega posestnikovega sina Ernesta Kraner. Eden ga je udaril z motiko s tako silo po glavi, da mu je počila lobanja in so ga prepeljali v nezavestaem stanju v mariborsko bolnišnico. Hado poškodovan pri napadu. V Župetincih pri Sv. Trojici v Slov. goricah je bil izvršen krvav napad, v katerem je dobil smrtnonevarne poškodbe 21 letni posestnikov sin Rudolf Kuri, katerega so prepeIjali v nezavestnem stanju v bolnišnico. Vinski tatovi na delu. V Smolincih. pri Sv. Andražu v Slov. goricah so vcL*li drzneži v klet mariborskega trgovca I. Andrašiča. Odnesli so mu dva soda vinskega mošta in ga oškodovali za 2000 din. V zvezi s to tatvino so orožniki aretirali dva delavca. S sekiro ga je ranU. V Št. Janžu na Vinski gori sta se sprla neki moški in 52 letni posestnikov sin Blaž Javornik. Prvi je udaril v hudi jezi s sekiro Javornika po stegnu desne noge in ga je hudo ranil. Poškodovani se je zatekel v bolnišnico. Bvojni sainomor radi nesrečne ljubezni. V Zapužah pri Ljubljani sta si končala življenje radi nesrečne ljubezni z električnim tokom visoke napetosti: hlapec Marko Nemanič in dekla Julijana Kastelic. Oba sta služila pri gospodarju Ivanu Arharju v ^apužah. Električna sila je oba še obžgala in jima je celo zgorela obleka. Vlom v ob-insko pisaroo. Vlomljeno je bilo v noči v občinsko pisarno v Poljanah pri Škofji Loki in ukradenih 8000 din. Okolica Škof je Loke beleži v zadnjem času več vlomov, pri katerih je bil isti zločinec na delu. Kolesarski tat pod ključem. Ljubljanska policija je zaprla 31 letnega Mihaela Neda, bivšega delavca iz okolice Kranja. Aretirani je nevaren ter dolgo zasledovani tat koles. Ned je uganjal tatinski posel po Dolenjskem. Vlom v šolo. V noči na četrtek so vlomilci obiskali šolo v Mokronogu. Premetali so vse, kamor so prišli, ter zginili z neznatnim plenom, med katerim je največ vredna lovska puška. Margareta Hanna, prvi ženski konv.ul na svetu, k_i_jr» vodi ameriSki kpnzulat v žencvi. Neinški leia).-._, geii.rai />__,_;. v Londonu. Na sliki vidiino, kako razkazujejo generalu angleška bombna letala. Dveletnl lev pleza po vrvi v velikem cirkusu v Udar lctalske zažigali.e bombe pred Sangajem. Kaliforniji v Združenih ameriških državah.