so   imeli   tamošnji    domačini    veliko    opraviti   z     in  severu
—  na
jugu   ne,   ker   so   bili   tam   že
ribjim lovom v severnem Antlantiku in prišli pri Portugizi in Španci — s petimi ladjami poljubne tem tudi na Islandijo, so slišali tam o starih vrste in moči in s toliko mornarji, kolikor jih ho-Normanih, o srečnih deželah onostran morja, čejo vzeti s seboj, na lastne stroške, z na-prišli so domov in živahno diskutirali nova po- menom iskati, odkriti in najti vsakovrstne otoke, ročila; odlikovali so se na morju in v diskuti- dežele, pokrajine ali provincije, ki so last po-ranju posebno še Italijani, ki jih je bilo dobiti takrat v vsakem evropskem   obmorskem   mestu,
Tako se je odpravila iz Bri-stola ladja iskat otok Brazil, zarisan na kartah 14. in 15. stoletja; prvič so se podali na morje leta 1480., a poizkus se ni posrečil. V letih 1490. do 1497. so odposlali Bristolci vsako leto dve do štiri karavele, ki naj bi poiskale otok Brazil in otok sedmerih mest „po fantazijah tega Genuežana", kakor je poročal domov Ayala, španski poslanik v Londonu. Ta Genuežan1 je Giovanni Gabotto, ali, kakor so ga imenovali Angleži, John Cabot.
Domovinske pravice pa ni imel doma, temveč v Benetkah. A kmalu je zapustil Italijo in se po zgledu drugih obrnil v tujino, iskat si kruha. Bil je izvrsten mornar, znal je risati karte in je napravil tudi neki globus ; v Bristol je prišel okoli leta 1490, in ker pravi Avala, da so odplule ladje po njegovih fantazijah, je bil gotovo on duševni povzročitelj ideje, obrniti se proti zahodu ali severozahodu in odkriti novih dežel ali pa priti do stare Azije. Gotovo je, da one ekspedicije 1492—1497 niso imele nobenega uspeha, ničesar namreč ne slišimo o rezultatih; izvedeli so pa o Kolumbovem podjetju in to je moralo dati Angležem novih nagibov, še enkrat poizkusiti srečo. Meseca marca 1496 je dobil Cabot od kralja Henrika VIL pooblastilno pismo zase in za svoje sinove, „bro-dariti smejo pod angleško zastavo v vseh delih, pokrajinah  in  zalivih morja  na   vzhodu,   zahodu
1 Tudi Kolumb je Genuežan in znano je, da je bil tudi on na Angleškem agitiral za svoj načrt in se ponudil angleškemu kralju v službo.
IMPERATOR", sedaj največja ladja sveta.  (Zadnji del.)
ganov ali kristjanov, v vsakem poljubnem kraju sveta, ki je bil pred tem časom nepoznan". Te „otoke in provincije" naj bi vzeli v last kot kraljevi vazali ali namestniki; kralju bi morali oddati petino vsega blaga ali dobička bodisi na tem potovanju, ali pa od vsakega drugega potovanja, in sicer tedaj, ko pridejo nazaj v  Bristol, kamor

—   269   —