385
Naši dopisi.
Z Buda-Pešta 28. nov. — Delegacije so pri kraju svojega delovanja. Jutri zboruje avstrijska in ob enem tudi ogerska delegacija. Prva rešila bo v javni seji še proračun izrednih potrebščin za vojno in s tem vpeljavo puške repetirke, dalje pa računski sklep za leto 1884. Ogerska delegacija pa bo obravnavala proračun mini-sterstva vnanjih zadev. S tem končane bodo stvarne razprave, za temi slede tako imenovani nunciji, to je, naznanila in delegacije v drugo, kaj se je sklenilo in ker so bili letos sklepi v obeh delegacijah po vsem soglasni, se to soglasje sklepov izreče in potem je avstrijska delegacija gotova, ogerska pa še po svojih postavah čaka tretjega dneva, katerega se sklepi v delegaciji proglase in še le s tem in po tej poti postavno moč zadobe.
Bistveno bo tedaj zborovanje v torek zgotovljeno in delegati podajo se vsak na svoj dom.
Včeraj bila je polovica poslancev povabljena k cesarju na obed, jutri pa ostala polovica.
O včerajšnjem obedu je v obče omeniti, da je dr. Smolka sedel na levici, kardinal Haynald na desnici
cesarjevi. Navzoči so bili izmed Čehov Meznik, Nadherni, Greger, Adamek, dalje Poklukar, grof Brandis, Katrein.
Razgovor cesarjev s poslanci trajal jo izredno dolgo od 3/4 6. do skoraj !/28. Sploh izražal se je cesar z veliko zadovoljoostjo o delovanji delegacij. Z g ofom An-dra8syem govorila sta posebno živahno in precej dolgo. Videti pa je bilo, da je bil po razgovoru ves vtrujen in omamljen. — Sploh je pa tudi politični položaj zdaj na sklepu delegacij za muogo — mnogo boljši kakor začetkom zborovanja in ne da se tajiti, da so tudi izjave, ki so po delegacijah prišle na dan, mnogo pripomogle k pojasnilu položaja.
Dva dni je uže tukaj zopet lepo solnčno, sicer pa mrzlo vreme. — Kolera je v mestu popolnoma ponehala, koze pa še precej razsajajo.                            H.
Iz Planine 27. nov. (Volilni shod v Postojni 21. nov.) Okolu 4. ure popoludne prične zborovanje gosp. župnik Sajovic iz Slavine. Kot kandidatu za državni zbor podeli besedo gosp. dr. Ferjančiču. Gosp. dr. Ferjančič nam je na široko razvijal svoj program, kateri je bij pa uže znan, kajti culi nismo nič novega.
Po odstopu dr. Ferjančiča priporoča gosp. Sajovic državnim poslancem gosp. vladnega svetnika Antona Globočnika. Gospoda vladnega svetnika, pravi govornik ni potreba hvaliti, tudi ni umestno, da bi nam razvijal svoj program, kdor njegovega delovanja v 22 letih tukajšnjega bivauja ni videl, ga obžalujem, ker je moral spati. —
Za tem govornikom poprime za besedo kmetski volilec Jože Povh iz Nemške vasi, on pravi: „Ne zamerite mi gospodje, da se drznem tudi jaz nekaj besed spregovoriti. Kakor smo culi nam je gospod kandidat mnogo lepega povedal in prav bi bilo, da bi tudi on pozneje prišel v kako zbornico, ker prepričan sem, da bode nas dobro zastopal, pa gospodje jaz vem za druzega gospoda, kateri se nam ne ponuja za poslanca in ne razvija svojega programa, kajti on je bival nad 22 let mej nami in nam mnogo, mnogo dobrega storil in ta gospod je Anton Globočnik. Njega bomo na dan volitve vsi volili in mu s tem hvaležnost za njegovo neumorno delovanje za nas, skazalL"
Ko gospod predsednik še prečita telegrame došle iz Bistrice, Št. Petra in iz Podkraja v kojih se zahteva gospod Globočnik za poslanca, da na glasovanje: „Tisti gospodje, kateri so za g. dr. Ferjančiča, naj roke vzdignejo." Na to so vzdignili roke volilci iz Logatca in Cerknice.
Potem se predstavi kandidatom za deželni zbor gosp. Hinko Kavčič, posestnik na Eazdrtem. Po kratkem govoru bil je proglašen poslancem za deželni zbor.
Po prijaznem medsabojnem razgovoru razšli smo se v nadi, da zmaga naša pravična stvar. —
Iz Logatca 14 nov. — Ker občujem z ljudstvom, čul sem mnenje o državnem poslancu v političnem okraju Postonjskem, djali so; da bodo državnem poslancem volili deželne vlade svetovalca gospoda Ant. Globočnika.
Jaz poznam osebno omenjenega gospoda in sem popolnoma prepričan, da bode on izvrsten poslanec, ker pozna Postonjski in Logaški okraj na drobno kajti služil je nad 20 let v Postojni, se obilo pečal s kmetom, torej so mu njegove reve in težave znane.
Ko sem poznal mnenje ljudstva v Postonjskem okraju poprašal sem tudi doma v Logatcu več kmetskih volilcev in vsi so mi rekli, da je gospod Globočnik naj boljši poslanec, torej ga bodo vsi volili.
Mi nimamo čisto nič zoper druzega gospoda kateri se je tudi za poslanca  oglasil, pa reči moramo,
386
da ga ne poznamo več kakor po imenu. Naj počaka še nekoliko, bode uže na vrsto prišel, za zdaj naj pa prepusti poslanstvo naše razmere naj bolj poznajočemu vladnemu svetniku gospodu Globočniku.
Iz moravške okolice meseca novembra. — Prijetni in gorki dnevi poletnega časa, kakor tudi ugodni jesenski so minuli in hladni vetrovi jeli so nam pihljati po hribih, dolih in planinah in zima nam trka na duri. Da bi pa častite čitatelje ne dolgočasil z samim naravnim popisovanjem, naj preidem na tako letos uže davno prerokovano nesrečno leto, katero je velelo:
Kedar Veliko noč bo Marko dal,
Anton Padovansk pa binkoštval;
Sv. Janez molil sv. Telo kleče,
Takrat bo upil ves svet gorje. Zadnjih vrstic ne bom natanko pretresal, zato preidem na četrtek letošnjega leta. Zima je bila še precej ojstra in mrzla in je dolgo trajala: po preteku mrzlih dni je bila tudi pomlad od začetka mrzla in zelo suha potem še le toplo, Kar je vse rastline in seno v rašči zadrževala. V teh hudih nadlogah in stiskah so verniki s svojimi gospodi župniki po več ur daleč hodili v procesiji prosit za dobrodejni dež in za dobro letino. Gospod je vslišal molitev vernikov in dež je pomočil zemljo in jo je rodovitno storil; kar je prvo žetev posebno bogato in zrno precej jekleno storilo. Ajdova setev se je prav dobro izvršila, ajda je vspešno rastla ter prav bogato obrodila. Sploh so bili jesenski pridelki vsi prav obilni. Po vrtih smo videli veliko ljudi, kako so jabolka tresli in obirali, ter jih vozili raznim prekupcem. Veselje je bilo videti, ko se je voz za vozom počasno pomikal proti Moravčam ali kam drugam. Veliko nam je ta dobra sadna letina in živahna kupčija denarja v okolico prinesla za razne potrebe in stroške, ki jih ubogi kmet prenaša. Če vprašam marsikakega gospodarja, koliko novcev je prejel za jabelka, bom pač večinoma za odgovor dobil: 100, 200 ali tudi 300 gold., kakor je že imel sadnega drevja, zraven se ga pa je nasušilo, mošta napravilo in tudi v dobro žganje pokuhalo. Če po vsem tem vprašamo, kakošna je bila letošnja letina, moramo si dati splošen odgovor: prav dobra, toraj je bilo to za nesrečno leto prerokovano, prav dobro in še precej srečno leto. Tudi pred grozno boleznijo, azijatsko kolero, nas je Bog obvaroval. Sedaj se uže zopet pripravljamo za bodočo spomlad. Po vrtih se uže kopljejo jame za mlada drevesca in pripravlja za sedež mladih uže v drevesnici izgojenih sadik. Oče uči mladega sina, kako naj sadi drevje, akoravno malo poprej mož še sam na to mislil ni. Letošnja sadna letina in prejeti novci so izbudili v marsikaterem posestuiku trden sklep, da hoče ves čus svojega življenja vso svojo skrb v izgojo sadnega drevja obračati, in tako ne le sebi, ampak svojim potomcem po možnosti koristiti.                       Fr, Fr.
Iz  Ljubljane.  — Za volitev v državni  zbor   na
mesto pokojnega A. Obreze v volilnem okraju Notranjskih kmetijskih občin, priporoča se c. kr. državnega pravnika namestnik gospod dr. Ferjančič, mož ki je rodom Vipavec, nadarjen, spreten govornik in ki se je v svojem, deloma kočljivem delovanji pokazal zmeraj zvestega sina svojega naroda — Pa drugi, veljavni volivci ravno tega volilnega okraja želijo si za poslanca izbrati c. kr. vladinega svetovalca gospoda Anton Globočnika, čegar velike zasluge za Notranjsko vsak domačin v prvi vrsti pa oni možje poznajo, katerim je ta volitev v roke dana. Enako pa je vsem zavednejšim možem našega naroda na Kranjskem znano, da gospod Globočnik tudi v časih najhujšega protinarodnega pritiska ni nehal biti prijazen našemu narodu in da si je v težavnem svojem poslu
vedel rešiti toliko politično neodvisnost, kakor nobeden njegovih tedajnih sovrstnikov.
Pri takih razmerah nimamo pri tej volitvi ni-kakoršnega nasprotja načel, nima se rešiti po nji narodno ali sicer politično vprašanje; — osebno vprašanje rešiti pa nam je toliko ložje po vsem prepustiti zavednim našim Notranjskem volilcem, ker enega kandidata vsi in dobro poznajo po njegovem mnogoletnem delovanji, druzega pa deloma tudi že iz delovanja v drugih krajih in delokrogih, deloma pa iz volilnih razgovorov zadnjih dni.
To naše, po vsem nepristransko stališče nam tudi daje prostost, da smo sprejeli v današnji list dva do-dopisa iz volilnih krogov Notranjskih, v katerih se brez žalenja druzega kandidata izražuje želja izvolitve gospoda Globočnika.
— Zanimiv in pomenljiv sklep storili so češki udje naše delegacije. Znano je, da sta se v budgetnem odseku delegacije o naši unajni politiki poslanca dr. Matuš in dr. Rieger jako trezno, mirno in odločno izrekla za avstrijsko politiko grofa Kalnoky-a, v kateri se naglasa avtonomija Bolgarske in sploh prost razvoj Balkanskih držav, dalje želja prijazne razmere ohraniti z Rusko na podlagi nemško-avstrijske zveze, v kateri se pa enako odločno obsoja postopanje generala Kaulbars-a.
Na tej podlagi prizadevali so si češki „Narodny Listy" že delj časa hujskati zoper Riegerja in Matuša češ, da je to protislovanska, ker Ruski nasprotna politika. - Kot odgovor na tako očitanje sklenili in proglasili so vsi zastopniki češkega naroda v delegaciji med njimi tudi mladočeha Adamek in dr. Greger, ta brat lastnika „Nar. List-ov" izjavo, v kateri izrekajo svoje popolno soglasje z izjavama dr. Rieger-ja in dr, Matuš-a v budgetnem odseku delegacije. Ta izjava znala bi tudi nekaj veljave imeti za nekatere slovenske politike, kateri mislijo, da je zagovornikom avstrijsko-slovanske politike sama po sebi dolžnost,  za vsako ceno zagovarjati Rusko politiko.
Avstrijska deputacija za odločitev, koliko odstotkov skupnih državnih potrebščin ima plačati vsak del države, sklicana je za soboto 4. dan decembra na Dunaj ogerska pa v Budim-Pest. Udje avstrijske deputacije so: a iz gosposke zbornice: Nik. Dumba, grof Ku-denhove, dr. vitez Miklošič, grof Revertera in knez Alfred Windisch-Gratz, iz zbornice poslancev pa: dr. Čerkavski, vitez Javorski, dr. Kaizl, knez Li chtenstein, Lupul, dr. Matuš, dr. Menger, dr. Plener, dr. P o klukar, dr. Š tur m. — Kolikor čujemo bo to zasedanje deputacije prav kratko, edino o namen konstituiranja in sprejema statističnega gradiva.
Za deželnega poslanca Postojnskih kmetijskih občin, na mesto umrlega A. Obreze izvoljen je bil ta ponedeljek g. Hinko Kavčič z 60 glasovi. Razun tega oddanih je bilo za g. Franca Križaja 32 glasov.
Gospoda Fr. Kolmana trgovca ljubljanskega zadela je huda nesreča. V nedeljo večer umrla mu je nagloma soproga rojena Schneiderjeva zapustivša čve-tero malih otrok.
— Razpis častnih daril. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje „Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove
300 goldinarjev
častnega darila dvema povestima slovenskima, in to: a) 200 gold. povesti, obsezači najmanj 10 tiskovnih pol, in
b) 100 gold. povesti, obsezajoči najmanj 5 tiskovnih pol.
Snov obema povestima bodi zajeta iz zgodovine Mi sploh iz življenja naroda slovenskega. Obe povesti morata biti pisani tako, da po obliki in vsebini svoji ustre-žeta umetniškim zakonom pripovedne književnosti, ter poleg tega ugodita literarnim namenom „Matice Slovenske".
Pisatelj, kateremu se prisodi častno darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, prejme vrhu tega za svojo povest še navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje „ Matica Slovenska* po §. 15. svojega opravilnega reda po 25 - 40 gold. za tiskovno polo.
Rokopisi naj se brez pisateljevega imena pošiljajo odboru ^Matice Slovenske"
do 1. oktobra 1887. leta.
Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečatenem listu, na katerem je zapisano dotično gaslo.
Večkrat se je poudarjalo, da „ Matica Slovenska" podaja svojim članom ^premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter članom svojim podati v roko lepo zabavno Knjigo. Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadja, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v ujego-vem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu.
V Ljubljani 3. novembra 1886.
Odbor „Matice Slovenske*.
— Kmetijsko potovalno predavanje na Uncu ima
tajnik c. kr. Kmetijske družbe gosp.'Gustav Pire v nedeljo 5. decembra popoludne ob y,4. un v šolskem poslopji.
387