URN_NBN_SI_DOC-8ARQAWK4

K N JIŽN IC E NA PRIM O RSK EM V SREDN JEROČNEM NAČRTU DO LETA 1970 Miro K ocjan R azložiti pro b lem atik o v splošnih obrisih in neobvezno n a k a ­ zati n ek aj osnovnih sm eri, k i naj jih uberem o, d a bi k a r najbolj učinkovito sodelovali v raz p ra v ah o srednjero čn em p ro g ram u dru ž­ benega razvo ja in skušali s tem doseči, da bodo tu d i knjižnice našle v njem jasn o in čvrsto m esto, ki jim v sekak or p ritič e — to je n a­ m en naslednjih razm išljanj. P ri tem ne g re za vsiljevanje, m arveč zgolj za o d p rtje p rob lem atik e in za začetek pogovora o tem , kakšno in zakaj ta k šn o naj bo m esto naših knjižnic, brez dvom a pom em b­ nih družbenih in stitucij v srednjeročnem načrtu. V svojem ra zg la b ljan ju se bom posluževal le novejših podatk in prezrl stare, k e r m enim , da m ora b iti vse n aše ra z p ra v lja n je pro­ je k tira n o odločno naprej, u p o števaje p ri tem sed an je stan je. N a­ v a ja n je sta rih in zastarelih podatkov, b re n k a n je n a sen tim entalne strune, češ, v p rv ih letih po vojni je bilo m nogo bolje, saj smo im eli npr. leta 1950 k a r 2359 raznih knjižnic, sedaj pa jih je več k o t tre tjin a m anj in podobno, u teg n e razp rav o sam o otežiti, om ejiti in izroditi. S leherno p roblem atiko m oram o nam reč doum eti in to l­ m ačiti v razm erah, v k a te rih je n asta la in se razvijala. Ce so raz­ m ere danes drugačne od tistih pred 15. leti, je to pač objektivno in zgodovinsko dejstvo, s k a te rim se m oram o sp rijazn iti in se m u prilagoditi. In p rav to zavestno p rilag ajan je, ki p a ne sm e biti p a­ sivno, m arveč a k tiv n o in v nekem sm islu celo vodilno v u tira n ju n a d a ljn je poti, je pogoj za nove uspehe knjige, knjižnic in k n již­ n ičarstva sploh. Seveda pa pom eni to p rila g a ja n je v p rvi v rsti potrebo po vla­ g a n ju novih in novih naporov, da bi družbi dokazali, k ak o po­ m em bna, še več, k ak o neobhodna je k njig a, skupaj s tistim i, ki jo h ra n ijo in posred ujejo javnosti. M islim, da je n a v aja n je rekov in citatov ob tej priložnosti odveč. Odveč pa n a jb rž ni, če zopet n a­ glasim o, d a je k u ltu ra stv a r vse naše d ružbe in n jenega razvoja te r da k n jig a v njej ni zgolj sestavni, m arveč bistveni, če že ne osnov­ ni del, da sta k n jig a in znanje, ki ga iz n je pridobim o', tem elj in pobudnik n a d aljn jeg a u stv a rjan ja. Za u stv a rja n je p a je p o treb n o v p rv i v rsti, da ne capljam o za razvojem , da ne tav am o predolgo, obo tav ljaje se, v isk a n ju poti, d a se n e vdajam o stih iji, stagnaciji in posledično tem u, da posta­ nem o b rem e družbe. Razvoj te rja tu d i od nas nen eh n o nove napore. V tis im am , d a vržem o n ek ate ri p re h itro puško v koruzo in začnem o