ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiialelji, v: CHICAGI. NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike
VOL. XL. — LETO XL.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), APRIL 1, 1957
ŠTEVILKA (NUMBER) 64
Zadnje vesti
Danes bo oblačno in deževalo bo danes in jutri. Najvišja temperatura dneva bo okrog 54 stopinj, najnižja 43 stopinj.
Truplo Mrs. Anite Carroll, žene enega izmed četvorice, ki jo je pred kratkim napadla roparska tolpa v puščavi v Teheranu, je bilo včeraj najdeno le dve milji proč od prostora, kjer je bilo najdeno truplo njenega moža, še enega drugega Amerikanca in dVeh domačinov. Na poziv vlade, da tolpa izpusti Amerikanko v svobodo, je vodja odgovoril, da jo izpusti pod pogojem, da ne bo kaznovan za zločin. To obljubo mu je podalo iransko zunanje, ministrstvo, a očividno je bila ženska, ki je bila stara 35 let, ustreljena kmalu potem ko je bil njen mož ustreljen.
Ogenj, ki je včeraj zjutraj ob 8.58 uri nastal v poslopju Superior Funeral Supply Co. na 5806 Euclid Ave., je povzročil za več kot $100,000 škode. Ognjegasce je vzelo sedem ur predno se jim je posrečilo spraviti ogenj pod kontrolo.
V nekem drugem ognju je mimoidoči moški skočil v goreče stanovanje na 2227 St. Clair Ave. in rešil spečo žensko. Goreti je začel ov smetišču zadaj za poslopjem.
Včeraj popoldne je osemletni Dennis Sinclair iz 8914 Yale Ave. hodil s svojim 13-letnim bratom ob I)oan potoku na^ E. 88 St. in St. Clair Ave. ko mu spodrsnilo in padel je v štiri čevlje globok potok. Nezavestnega otroka je neki avtomobilist, ki je baš ob tistem času pripeljal na kraj nesreče, potegnil iz vode in ga z umetnimi dihanjem spravil k zavesti. Deček je bil odpeljan v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je zbolel na pljučnici.
V Geneva, Ohio, so v soboto večer igrali "bingo" v prostorih ondotne mestne dvorane. "Bingo" je smatran za hazardno igro in kot tak je prepovedan v Ohio. Skušalo se je že ponovno pripraviti državno zakonodajo, da bi dovolila "bingo" za dobrodelne svrhe. Omenjeno igro so sponzirali prostovoljni ognje-gasci Geneve in odbor je poročevalcem izjavil, da je dobil tozadevno dovoljenje od okrajnega prosekutorja in župana. Prose-kutor je to izjavo zanikal, župan pa je potrdil, da se je ognje-gascem dovolilo igro, ker se je tolmačilo, da se "bingo" kot tak v splošnem ne dovoljuje v okraju, pač pa da je odvisno od lokalnih varnostnih organov če se za dobrodelne svrhe isto dovoli.
Zgodaj v soboto zjutraj je bil ubit od avtomobila pod mostom New York Central železnice na E. 200 St. in St. Clair Ave. neki moški, star okrog 60 let. Do sedaj se še ni moglo identificirati ga in policija je poslala njegove prstne odtise v Washington in Columbus v prizadevanju, da se ga spozna.
Dram. zbor Ivan Cankar
Redna seja dramskega zbora Ivan Cankar se vrši v torek večer v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pričetek točno ob 8. uri. Po seji se servira malo prigrizka. Vabi se vse članstvo in one, ki se zanimajo za dramatiko, da se ude-deleže.
V	Angliji stavka že 1,700,000 delavstva; 40% tovarn počiva
LONDON—Aakozvana postopna stavka angleškega delavstva je do sobote zajela že 1,700,000 mož in ustavila delo v tovarnah, ki predstavljajo 40 odstotkov vse angleške industrije. Delo počiva v obratih vseh vrst, od tovarn, ki izdelujejo kladiva do šivalnih strojev, od strojev, ki računajo z elektronskimi možgani do strojev, ki gonijo par-nike, letala in armadne tanke.
V	soboto se je v samem Lon-*--
donu pridružilo okrog pol milijona mož v kakih tisoč industrijskih obratih milijonu "inženirskih" delavcev, ki so prenehali z delom pred tednom dni, to večji del na Škotskem in v severni Angliji. Dvesto tisoč delavcev v 70 različnih ladjelenicah je nastopilo tretji teden stavke, ki je ustavila delo v vseh angleških ladjedelnicah. ,
Pogajanja, ki so se vršila pretekli teden, so bila brez najmanjšega uspeha. Preko sobote in nedelje so se nadaljnji razgovori, v katerih gre za zahtevo delavstva za višje mezde, popolnoma ustavili.
Delavski minister McLeod je na delavce naslovil apel, da naj se vrnejo na delo in prepustijo vprašanje mezdnega poviška nepristranski preiskavi, katero naj bi izvršila posebna komisija, se-stoječa iz treh mož.
Delavske unije so zagrozile, da ako stavka ne bo do tedaj izravnana, bo koncem tedna poklican na stako nadaljnji milijon delavstva. V tem .številu imajo biti vključeni tovarniški delavci v splošnem, od strojnikov in mehanikov do neizurje-nih delavcev.
Iz bolnišnice
Mr. Frank Jagodnik se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 15226 Holmes Ave. Zahvaljuje se vsem dragim prijateljem za obiske, cvetlice, darila in kartice, ki jih je prejel v času bivanja v bolnišnici. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Nov grob
FRANCES OKOREN
Po šestmesečni bolezni je včeraj popoldne umrla Frances Okoren, rojena Pate, stanujoča na 9615 Easton Ave. Stara je bila 83 let. Doma je bila iz Trebnjega na Dolenjskem, fara Št. Vid, odkoder je prišla v Ameriko pred 55 leti. Bila je članica društva sv. Lovrenca št. 63 K.S.K.J. in Tretjega reda sv. Frančiška.
Tukaj zapušča sinova Ignatius in Max, hčeri Mrs. Frances Kainec in Mrs. Mary Cernej ter brate v Jugoslaviji. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary.
*
Dodatno poročilo
Pokojni Matt Hribar, o čigar smrti smo v petek poročali, je bil član društva sv. Jožefa št. 169 K.S.K.J. in društva sv. Janeza Krstnika št. 71 A.B.Z.
Danska dobila sovjetsko svarilo
COPENHAGEN — Sovjetski ministrski predsednik Bulganin je poslal Danski pismo, v kateri jo svari, da ako bi dovolila, da bi se na njenem ozemlju rabile baze za atomsko vojno proti Sovjetski zvezi, bi to pomenilo samomor za Dansko.
Pismo med ostalim opozarja danskega premierja Hansena, da bi mogla ena sama vodikova bomba razdejati ozemlje s premerom stotin kilometrov, da pa Sovjetska ne bi odgovorila le z eno bombo.	1
Vsebina sovjetske note Danski je v splošnem ista kot je vsebina note, katero je Sovjetska zveza dne 21. marca poslala Nor* verški in je bila v torek objavljena v Oslu brez komentarja. V dotični noti je sovjetska vlada opominjala Norvežane, kako visoko ceno bi morali plačati v slučaju vojne, ako bi dopustili, da bi NATO na njih ozemlju posta^ vil atomske baze.
Danska ih Norveška sta edini Skandinavski državi, ki sta članici Severno-atlantske zveze.
1Enakopravnost" je z današnjim dnem prenehala; poslej bodo vsi
naročniki dobivali "Prosveto"
POTRES V SAN DIEGU
SAN DIEGO, Calif.—'To okolico sta preteklo soboto stresla dva pfecej močna potresna sunka, ki pa nista povzročila nobene škode.
V newyorski bolnici
Prošlo jesen je Mrs. Sophie Salmič, ki je vživela na 6223 Glass Ave., odšla v staro domovino, kjer je nameravala ostati za stalno. Bila je rahlega zdravja ko je šla tja in je mislila, da ji bo ondotno podnebje bolj ugajalo. Po nekaj mesečnem bivanju tam, se ji je zahotelo povrniti nazaj med svoje znance in prijatelje v Clevelandu. Bila je na potu semkaj ko je na ladji nenadoma zbolela. Ko je ladja pristala v newyorškem pristanišču, je bila Mrs. Salmič odpeljana v Bellevue bolnišnico, kjer se sedaj nahaja. Zdravje se ji je že nekoliko zboljšalo in čim ji bodo zdravniki dovolili, se bo vrnila v Cleveland. Medtem pa ji bo prijetno, če se je bodo prijatelji spomnili s kako dopisnico ali pisemcem. Njen naslov je: Mrs. Sophie Salmic, Bellevue Hospital (Center), 1st Ave., New York 16, N. Y. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
Slike po seji
Članice krožka št: 3 Progresivnih Slovenk so vabljene, da se udeleže redne seje v sredo zvečer v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Pričetek bo točno ob 7. uri, ker bo po seji kazala Miss Steffie Kras zanimive slike iz Jugoslavije in drugih krajev. Vabi se vse članice, da pridejo na sejo in ravno tako so dobrodošli drugi rojaki. Po seji in predvajanju slik, se razvije domača zabava.
Prišel je dan, ko je treba, da se "Enakopravnost" poslovi od svojih naročnikov. Naloga ni lahka. To kljub temu, da smo si vsi svesti, da je življenska doba slovenske tiskane besede nerazdružljivo povezana z rodom prispe-ljencev, katerih stremljenja in potrebe so ji vdihnile življenje. Iz česar seveda tudi sledi, da se tiskana beseda s tem rodom tudi izživlja in umika novim življenskim rastem, ki so organičen del nove zemlje, ki smo jo sprejeli za svojo domovino. Kakor vsa druga izrazito slovenska dejavnost v Ameriki, tako je tudi slovenski tisk, v kolikor se je še ohranil, primoran, da preneha z vsako najmanjšo trato svoje zmanjšane in slabljene energije; primorkn je, da toliko energije, kolikor je še poseda, osredotoči in koncentrira, da bo živel vsaj tako dolgo^kot je v okviru vseh aktualnosti življenja v tujem svetu sploh mogoče.
Današnja izdaja "Enakopravnosti" je zadnja. Na podlagi sporazuma med "Enakoprvnostjo" in "Prosveto," je "Enakopravnost" izročila "Prosveti" seznam svojih naročnikov, ta pa se je obvezala, da bo od današnjega dneva dalje pošiljala "Prosveto" vsem naročnikom "Enakopravnosti." Predplačani naročniki "Enakopravnosti" prejmejo kredit za nepotečene naročnine, katere je uprava "Pro-svete" sprejela kot plačilo na "Prosveto." Po dogovoru med lastništvom obeh listov so bili že z današnjim dnevom vključeni v naslovnik "Prosvete" tudi naročniki "Enakopravnosti." To pomeni, da bodo naročniki "Enakopravnosti," ki bivajo v Clevelandu in okolici—ti so seveda v večini—in jim je bil časopis po raznašalcih dostavljen na domovih isti dan, ko je izšel, verjetno že jutri prejeli ponedeljkovo številko "Prosvete," katero jim bo dostavila pošta.
S tem je poskrbljeno, da naročniki "Enakopravnosti" vsled prenehanja lista prvič ne bodo trpeli nikake materialne škode in drugič, da v prejemanju časopisa ne bo nastala niti enodnevna vrzel.
v v ■«
Ko se v tem momentu oziramo nazaj na dobo 39 let, skozi katero je "Enakopravnost" izhajala, si ne moremo kaj, da se ne bi vprašali, kako je bilo to sploh mogoče. Pomniti je treba, da "Enakopravnost" ni nikoli imela za seboj nobene skupine ali organizacije, temveč da je bila za svoj obstoj od prvega pa do zadnjega dne odvisna na celi črti na sredstva, ki si jih je sproti sama ustvarjala. To se pravi, kolikor je prišlo od naročnin, dalje od oglasov, kolikor jih je pač bilo, in pa od tiskovin, ki jih je vršila tiskarna. Kar se tiče naročnikov, jih "Enakopravnost" ni nikoli imela veliko zunaj Clevelanda, ker je bila pač "cle-velandski list," in tudi v Clevelandu je morala polje deliti z drugim lokalnim listom, kakor tudi z listi, ki so izhajali zunaj Clevelanda. Oglasov ni bilo nikdar toliko, da bi krili razliko z ozirom na skromno število naklade, kar pa se tiče tiskovin, je treba pomniti, da tiskovine se na splošno oddajajo na konkurenčni podlagi, poleg tega pa je z izdajanjem dnevnika delovna moč tiskarne tako obremenjena, da ta okoliščina sama na sebi ovira razvoj uspešnosti tiskarskega posla kot takega. Kako je bilo torej mogoče, da je "Enakopravnost" kljub vsemu vzdržala vsa ta leta?
Odgovor je kratek in enostaven. Bile so žrtve. Žrtve, o katerih ljudje zunaj niti pojma nimajo in ga imeti ne morejo, temveč vedo to le tisti, ki so to občutili na svoji lastni koži. Najtežje prizadeto je bilo v tem oziru intelektualno delo, to se pravi uredniki, ki so bili pri "Enakopravnosti" od začetka pa do konca brez dvoma bolj skromno plačani kot pri katerem drugem slovenskem listu. Bili so tudi časi, ko urednik sploh plačan ni bil, temveč se mu je plačalo bodisi z delnicami ali pa z obljubo za plačilo, kadar se bodo razmere izboljšale. V enakem položaju so bili večkrat tudi drugi uposlenci, akoravno ne v tolikšem obsegu kot ravno uredniki. Kljub temu so se često čule pritožbe in celo zabavljanje, da "Enakopravnost" ne doseza tega ali onega lista, nihče pa ni pri tem pomislil, da dočim so drugi dnevni listi imeli zadostne uredniške štabe—najmanj dva, tri ali celo štiri urednike—ni "Enakopravnost" niti v svojih najboljših časih zmogla več kot eno uredniško moč. Sliši se sicer skoraj neverjetno, kljub temu pa je fakt, da je bila doba enega polnega leta, ko je bil urednik tudi črkostavec in je list "pisal" in urejeval kar pri črko-
stavskem stroju. Dalje, da je bila doba desetih let, ko so bili dohodki tako majhni, da so točasni uredniki vršili svojo odgovornost kot "postranski" posel, ker so morali radi življenske eksistence stati pri svoji redni službi ali delu, ki z uredništvom ni imelo nobene zveze.
Prvi urednik "Enakopravnosti" je bil Janko N. Rogelj. Nad dvajset let jo je urejeval Vatro J. Grill. Drugi uredniki so bili Anton Šabec, Ivan Jontez, Ivan Bost-jančič in Lojze Čampa.
Ko govormo o žrtvah, bi ne bilo prav, če ne bi omenili vsaj tri osebe poleg uredništva, katerim se je v veliki meri zahvaliti, da "Enakopravnosti" že davno ni pobrala slana. Mrs. Julia Pire, upraviteljica pisarne, ki je mnogo let vršila tudi veliko pomožnega uredniškega dela, je žena izredne energije in poslovnih sposobnosti, ki je s svojo lojalnostjo do podjetja in lista malodane vprizarjala čudeže. To, kar je bila Julia v pisarni, je bil v tiskarni lepo vrsto let Anthony Stritof, ki se je iz tiskarskega vajenca razvil v mojstra vseh tiskarskih poslov, da mu je težko najti para; njegovi iznajdljivosti in volji do dela, se ima "Enakopravnost" mnogo zahvaliti. Tretji je Frank Oglar, dolgoletni predsednik družbe, ki je v času velike depresije, to kljub temu, da se je takrat sam nahajal v finančni stiski, priskočil na pomoč s posojilom, s katerim se je plačal dolg na banki, ki bi bila drugače zaprla vrata tiskarne. Podjetje si ni moglo pravzaprav nikoli popolnoma opomoči od udarcev, katere mu je zadala velika, depresij a. Plačalo se je sicer iiibaj .-.a račun neplačanih mezd, amp Js dobri dva tretjini "notranjega dolga" sta ostali neporavnani do današnjega dneva.
v % %
Omenili smo že, da se število naročnikov krči. Kaj je poglavitni vzrok temu? Generacija, ki je listu dala naročnike, odhaja tja, od koder ni vrnitve; je tudi čedalje več starejših ljudi, ki so odvisni za preživljanje na pokojnine,
(Dalje na 2. strani)
Tiskarna ostane
Kot ste brali na drugem mestu, z današnjim dnem preneha izhajati Enakopravnost. Tiskarna kot taka pa bo ostala in še naprej vršila vsakovrstne tiskovine, velike in majhne. Kot do slej, bodo tiskovine napravljene lično in zadovoljivo. Uprava se priporoča vsem za naklonjenost pri oddaji naročil za tiskovine.
Jadran žel uspeh
Včeraj popoldne so vprizorili pevci zbora Jadran Straussovo opereto "Maščevanje netopirja." Vprizoritev je bila prvovrstna v vseh ozirih in dvorana je bila napolnjena občinstva, ki je navdušeno aplavdiralo pevcem. Vsi, ki so imeli vloge, so se pevsko in igralsko odlikovali, posebno Unetičeva,- Zabjekova, Resniko-va, Godnavčeva, Kolenc, Godna-vec, Kristoff in drugi. Zbor vodi Vladimir Malečkar, a režija je bila v rokah Mrs. Florence Slaby. Kostumi so bili izbrani in lepi, enako tudi scenerija na odru. Vsa čast in priznanje skupini.
Uradniki lovskega kluba
Za letošnje leto je St. Clair Rifle and Hunting klub izvolil za predsednika Joe Zupančič, za tajnika pa William Gerl, 121 Eastbrook Dr. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Vile rojenice
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Joseph W. Kumel, 1119 E. 177 St., in pustile krepkega fantka, ki bo delal družbo bratcu in sestrici. Mlade mamice dekliško ime je bilo Jean V. čekada. Tako sta postala Mr. in Mrs. Čekada iz gornjega naslova šestič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Kumel iz Aspinwall Ave. pa petič. Mr. Frank Kumel pa je postal s tem petič prastari oče. čestitamo!
Seja In slike
V četrtek vgčer se vrši seja krožka št. 1 #rog. Slov. v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek seje bo točno ob 7.30 uri ker bo po seji Miss Mary Mar-sich poročala o svojih doživetjih na ponesrečeni ladji Andrea Doria, na kateri se je nahajala na potu domov, ko je na morju trčila v drugo ladjo in se potopila. Kazala bo tudi zanimive slike iz Jugoslavije in drugih krajev, katere je obiskala. Ser-viralo se bo tudi okusen prigrizek.
Redna seja
Redna seja podr. št. 14 S.2.Z. se vrši v torek zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Vabi se vse članice, da se je udeleže.
\
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
1 aprila 1957
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by
The American Jugoslav Printing fir Publishing Co.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelanau In Izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)------------------
For Six Months — (Za šest mesecev)---------------
For Three Months — (Za tri mesece)-----------------
.„$10.00 _ 6.00 _ 4.00
UREDNIKOVA POŠTA
OB 23-LETNICI MLADINSKEGA ZBORA S.D.D.
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
Uiiiado, Ev;opo in druge inozemske države):
For One Year — (Za eno leto)--------------
For Six Months — (Za šest mesecev) ----------------
For Three Months — (Za tri mesece) --------------
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
.104
"Enakopravnost" je z današnjim dnem prenehala; poslej bodo vsi naročniki dobivali "Prosveto"
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa jim je časopis postal luksus, ki ga več ne zmorejo. Tudi, če bi spričo teh neizbežnih dejstev podvojili naročnino, bi bilo le vprašanje časa, ko bi stali zopet pred enako dilemo, to tem bolj, ker cene časopisnemu papirju, kakor tudi drugim tiskarski mpotrebščinam, da unijskih plač niti ne omenjamo, plezajo neprestano navzgor.
Dejstvo je, da so druge narodnosti v Clevelandu še mnogo prej klonile pod pezo časa in razmer. Čehi so imeli dva dnevnika, danes nimajo nobenega. Nemški dnevnik "Waechter und Anzeiger" je bil svoj čas velik in pomemben list, danes ga ni več. Poljaki so imeli dva dnevnika, danes imajo samo še enega. Italijanski dnevnik je prenehal pred leti, istotako slovaški. Madžari imajo dnevnik, toda to je njihov največji list v Ameriki, ki ima zunaj večjo cirkulacijo kot v Clevelandu.
v
"Enakopravnost" so rodili V času, ko je bilo slovensko življenje v Clevelandu in v Ameriki vobče na svojem višku. Toda kljub temu, da je bilo podjetje prav od začetka z gospodarskega stališča zidano na peščena tla—razni sim-patičarji so vložili okrog $8,000, nadaljnjih $12,000 pa po večini odpade na uposlence, ki so bili "plačani" z delnicami—je ravno "Enakropravnost" izvršila med našim naprednim elementom v Clevelandu ogromno delo. Težko bi se našel primer, ko je tako skromna investicija kapitala plačevala tako bogate moralne dividende, kakor je to storila "Enakopravnost" za slovensko napredno javnost v Clevelandu v dobi svojih 39 let obstoja.
Prav ob svojem začetku je bila "Enakopravnost" tista, ki je najbolj živo in uspešno podžigala k delu za takratno Jugoslovansko republičansko združenje. Bila je prvobori-teljica naših narodnih domov, ki so danes solidne in finančno zdrave ustanove. Naša kulturna in druga društva so imela v "Enakopravnosti" skozi vsa dolga leta vnetega zagovornika in agitatorja. Ko je prišla druga svetovna vojna, je bila zopet "Enakopravnost" tista, ki je spričo dej-. Lva, da je dosegla največji kompatno naseljeni živelj našega naroda v Ameriki, omogočila, da so se zbirale in zbrale ravno v Clevelandu večje vsote v pomoč rodni Sloveniji, kakor je bil to slučaj kje drugje. Cleveland z "Enakopravnostjo" je kazal pot, drugi so sledili. Največje prireditve, največji shodi, najbolj uspešne konvencije so se vršile v Clevelandu, ker Cleveland je bil organiziran, ker Cleveland je bil informiran, ker je imel svoj časopis, ki ni nikoli vprašal, kaj bomo mi imeli od tega, temveč le, kje in kako vam lahko pomagamo.
Tudi na ameriško politično polje je posegla "Enako pravnost," prva in edina med našimi naprednimi listi. To vsled tega, ker je čutila odgovornost do naših slovenskih ljudi, ki naj bi stopili iz umetne izolacije in kot amerišk državljani postali sodelujoč in odgovoren faktor velike ameriške družbe—družbe, ki je po svoji dinamiki in prožnosti nedvomno najbolj revolucionarni socialni eksperi ment v zgodovini človeštva.
EUCLID, OHIO — Zopet se približuje dan koncerta, ki ga priredi naš Mladinski zbor Slov. del. doma na Waterloo Rd. Koncert se vrši v nedeljo, 14. aprila ob 3.30 uri popoldne. Vstopnina je samo $1.00—ali po današnji vrednosti dolarja bi rekel, da samo 50 centov. Meni se zdi, da je to vse premalo za koncertni program, za katerega je treba toliko truda in stroškov predno se ga predstavi na odru.
Ta koncert nam bo zopet nudil veliko duševnega užitka, ki je nam ravno tako potreben kakor hrani za naše telo. Veselje bomo imeli videti in poslušati nas naraščaj, otroke druge in tretje generacije, katerih starši so še toliko zavedni, da so jim vsadili v srca ljubezen do slovenske kulture in pesmi.
Apeliram na vse zavedne Slovence, da se udeležite koncerta in prispevate svoj moralni delež naši dobri mladini, ki se zanima za našo pesem. Vsi želimo, da bi naša pesem spremljala nas po trpkih življenjskih potih, toda to je največ odvisno od požrtvovalnih staršev, zanimanja mladine in splošnega naroda, da jih podpira. Čast staršem, ki svoje otroke vzgajajo v zavednem narodnem duhu, kajti dokler bo slovenska mladina zahajala in se zbirala okrog naših slovenskih narodnih domov, se ni treba bati, da bo zašla na stranska pota, v kako slabo družbo.
Mladinski zbor Slov. del. doma na Waterloo Rd. je aktiven že 23 let. Ti malčki prepevajo kot slavčki, radi jih poslušamo. Pevci so pod vodstvom učitelja Mr. Joseph Gregurinčiča, ki se trudi, da mlački napravijo čim-boljši vtis s svojim nastopom. To je še edini mladinski zbor v laši metropoli in mislim sploh v Ameriki. Naša dolžnost je, da ga ohranimo za vzgled ostalim naselbinam.
Omenim naj, da se je pred Ivemi leti ustanovilo še en mladinski pevski zbor, ki spada k 3.N.P.J. Zboruje, oziroma ima svoje vaje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. in prav dobro lapreduje po začrtani poti.
Lepa je doba 23 let. To dela :ast Slov. del. domu kot celi metropoli. Nekateri onih, ki so je trudili in veliko žrtvovali, da danes more naš pevski zbor po 23 letih še nastopiti na odru, ■3o: John Terlep, ki je bil nad 20 let predsednik zbora; njegova žena je veliko storila, njegovi otroci pa so peli pri zboru; Mr. in Mrs. John Pavli in njegova družina so bili tudi aktivni, otroci so peli in igrali pri zboru ; družina Joseph Siskovich, katerih hčerka je pela pri zboru n potem nadaljevala svoje štu-lije v petju v kolegiju; pozabiti ne smem pokojnega Joseph Žele, ki je zelo veliko delal in prispeval za ta zbor; pa naš Takob Tomšič. Kdo ga« ne pozna? že mnogo let je aktiven )ri našem kulturnem življenju, laz ga dobro poznam odkar smo jradili S.D.D. Kako lepo je pisal za naše stvari in tudi ob tej iriliki je zložil 20 lepih kitic ali :el venček v spominsko knjigo j.D.D. Torej, omeniti želim le :adnjo kitico, ki se glasi:
je zbor dočakal 23 let obstoja. Upam, da se bodo tudi ti nekdanji sotrudniki za zbor udeležili koncerta v nedeljo, 14. aprila.
Bila bi velika kulturna družina skupaj. Sploh upam, da bo dvorana napolnjena občinstva kot je bila ob 20-letnici, ko je bila popolnoma zasedena in veliko posetnikov je moralo stati.
Pri zboru so sedaj voditelji od mlajše generacije. Predsednik je Joe Bradač. Njegova žena je tudi aktivna pri zboru. Oba sta mlada, tukaj rojena in zelo aktivna in trudita se, da bi zbor uspeval. Torej, če se zavedate, da vas je rodila slovenska mati, ki nam je pela "Slovenec sem," ko je vas pestovala, se boste udeležili. Naj nikogar ne manjka na koncertu, katerega bo podala tukaj rojena mladina, ki bo pela lepe slovenske pesmi! Na svidenje 14. aprila v S.D.D. na Waterloo Rd.
John Lokar st.
ga pustila v grobu. Njena nesebična ljubezen je tudi tedaj z njim. In končno njeno poročilo Petru in Janezu: "Gospoda sem videla!" V teh besedah je izražena vsa dramatična moč zmagovalne vere v Odrešenika. To poročilo je gotovo bilo najod-rešilnejše za krščanski svet.
Jožefa Mišič.
OB ATLANTSKEM OCEANU
Piše John Gorjanc
Našim naročniko min prijateljem, od katerih se z današnjim dnem poslavljamo, se zahvaljujemo za njih naklonjenost. Hodili smo po skupni poti dobo 39 let', pa upamo, da še nadalje ostanemo dobri prijatelji, čeprav je po sili razmer prenehala naša medsebojna vez potom časopisa, ki vas je toliko let obiskoval na vaših domovih.
"Prosveta" je lastnina SNPJ, največje slovenske organizacije v Ameriki. Dana ji je torej najboljša možnost, da se ohrani tako dolgo, kolikor dolgo se bo sploh brala slovenska beseda v Ameriki. Oklenite se je torej in postanite njeni lojalni naročniki!
VktTJ Ggjii
Moč ljubezni naj vam seva, ko med vami nas ne bo, in naj srca vam ogreva, dom pa naj vodnik vam bo!
Kot to kitica, tako so vse ostale v omenjeni knjigi lepe in pomembne. Jakob Tomšič ima velike' zasluge pri Mladinskemu iboru. Dosti je delal in tudi njegova žena je napravila veliko brezplačnega dela. Njiju otroci so bili člani izbora, so dobri pevci in godbeniki. Zdaj so vsi odrasli in seveda niso več v zboru.
Vsem tem in drugim, ki so delali za zbor, gre priznanje, da
Glasbena Matica poda opero "Marija Magdalena"
CLEVELAND, Ohio — Glasbena Matica bo podala na Cvetno nedeljo, 14. aprila t.l. Jules Massenetovo opero "Marija Magdalena" na odru Slov. nar. doma na 6417 St. Clair Ave.
Imenovana opera še ni bila nikdar podana v Združenih državah in Slovenci iz Clevelanda in okolice bodo imeli priliko slišati to veličastno delo v svojem materinskem jeziku pod vodstvom dirigenta Anton Šubela.
Massenetova pasi jonska drama je bila prava senzacija ob premieri 1. 1873 v Parizu. Komponist Gallet si je predstavil svetopisemsko zgodbo kot poetično legendo. Komponist Massenet je zelo nazorno prikazal življenje Jezusa Kristusa in Marije Magdalene.
Tschaikowsky, ki je obiskal premiero, je izjavil: "Bil sem tako ginjen ob glasbenem efektu, v melodiji je bilo tako globoko izraženo trpljenje Odre-šenikovo, da sem obrisal marsikatero solzo."
Kdo je bila Marija Magdalena?
Marija Magdalena ali Marija iz Magdale se je rodila v Magda-li (danes Megdol) na jugu Galileje blizu Genezareškega jezera. Ta kraj je bil blizu glavnega mesta Tiberias.
Sin Heroda Velikega, Te-brach je zgradil mesto Tiberias in ga opremil s sijajnimi palačami, telovadnico, toplicami in areno. Bilo je naravno, da je tako imenitno mesto privlačevalo mlado lepo deklico. Kot taka je pričela Marija iz Magdale nastopati kot plesalka v Herodovi palači. Njen plesni učitelj ji je čital Platovo filozofijo, njena nečakinja ji je prikazala življenje Kleopatre in tako je Marija pričela prijateljstvo s Salomo. Vse to je prevzelo zelo mlado deklico.
Ko je dopolnila dvajset let, se je Marija Magdalena srečala s Kristom. Odrešenikova pojava je napravila nanjo globok vtis. Njegova silna, mnogim nerazumljiva beseda je iztrgala njeno dušo telesnemu poželjenju.
Zavrgla je razuzdanost in se pridružila mali skupini, ki je vedno obkrožala Kristusa in sledila njegovi besedi in dejanju.
Ko pazljivo sledimo zgodbi bomo našli Marijo Magdaleno izpostavljeno mnogim preizkušnjam, v trenotkih negotovosti vedno polno ljubezni, ki vse pretrpi in se premaga in končno vse svoje hotenje nesebično daruje križanemu Odrešeniku, mu hoče s srcem in dušo služiti, ko se je brezsrčna druhal obrnila proti njemu, ga nesramno usmrtila na kifižu iti ga končno sainf-
Na delo za zavod za stare
EUCLID, Ohio—Čas je, da se vsi zdramimo in gremo na delo, da se zgradi dom ali zavod, ki bi odgovarjal za nas starčke. Ne vem kako, da mi vedno samo cincamo sem in tja, mesto, da bi se resno zavzeli. Le poglejmo kako so drugi narodi rešili to vprašanje. V tem so najboljši vzgled Judje. Oni so prvi ko se gre za kaj takega. Kje smo pa mi Slovenci?
Veliko se je že pisalo o tem, pa je potem vedno vse skupaj zaspalo. Zadnje čase se je vprašanje doma za stare ljudi med nami zopet obnovilo. Mi vsi mo-vprašanje in pokažemo, da zmoremo to storiti. Naša slovenska mo to storiti. Naša slovenska napaka je ta, da mislimo, o saj meni ne bo treba v zavod, saj imam še nekaj prihranjenih gro-šev. če pride huda bolezen v družino, da je treba zdravnike in bolnišnice ter zdravila, gredo ti prihranjeni groši kaj hitro. Potem pa nastane vprašanje kam sedaj ko ni več grošev. Tedaj se zaveda, da bi bil zavod ali dom za stare ljudi zelo na mestu.
Jaz sam imam velike izkušnje v tem oziru. Vem kaj se pravi imeti bolezen in kaj lahko povzroči. Zdravniki in bolnišnice stiskajo človeka toliko časa, da je v žepu suh. Naj povem primero. Obiskal sem človeka v nekem državnem zavodu, kjer se je nahajal med črnci. Ni bil priljubljen in odrivalo se ga je sem in tja. Žalostna je usoda človeka, ki nima nikogar, da se zanj pobriga.
Zato, dragi rojaki in rojakinje, požurimo se dokler je še čas, dokler smo še pri moči, da se nekaj stori v korist našim starim. Velikodušno je srce rojakov ko se pobira za razne stvari—dobre in koristne—pa tudi za take, ki bi bilo bolje, da jih ni. Velikodušno bi se morali odrezati tudi ko se gre za dobrobit nas samih—nas Slovence. Stopite složno, ne odlašajte, pomagajte drugim in s tem tudi samim sebi. Pokažite, da se Slovenci zavedamo potreb starih in onemoglih in da jim hočemo pomagati.
Če malo pomislimo na našo preteklo zgodovino, vidimo kakšne krasne domove smo zgradili, kakšne izletniške prostore imamo, kakšna druga podvzetja smo započeli in dovršili. Pa tudi zavetišče za stare ljudi lahko napravimo in vzdržujemo, samo če se resnično zavzamemo in gremo s polno par6 na delo. Ko-rajža in dobra volja velja—zato, ne odlašajte—sedaj je čas, da se stopi na plan!
Victor Wood,
Parada Ircev v New Yorku
NEW YORK CITY, N. Y.— Poročati želim malo o zanimivi paradi, ki smo jo imeli na dan sv. Patrika, ki je patron Ircev. Splošno je znano v Ameriki, da se Irci zelo zanimajo za njih pa-trona, ki je na 17. marca. Že dalj časa pred tem se pripravljajo na gala parado, katero vodijo po vseh večjih mestih. Med največjimi in najveličastnejšimi paradami pa je gotovo ona, ki se vrši v New Yorku.
Ljudje iz vseh krajev sveta pridejo na te parade. Take mešanice udeležencev parade pa menda še ni bilo kot letos. Bili so vseh ver in narodnosti, ne samo Trči in katoličani. Sam iu-
NEW SMYRNA BEACH, Fla. —Ako hočemo govoriti o naraščajoči draginji, moramo prvo poznati sistem, v katerem živimo, to je privatno lastovanje naše produkcije in distribucije.
Prvo moramo pretehtati in oceniti moč naše ogromne produkcije, katera se kupiči vsako leto več in več, pa bomo prišli do zaključka, da fizična produkcija se dviga brezkončno, dokler je ne ustavi fizična omejitev, bodisi radi pomanjkanja materiala ali premalo nakupne moči pri potrošnikih! Zgodovinski dokaz nam priča, da inflacijsko točno naše industrijalne proizvodnje, to kolikor je moralo ljudstvo pokupiti, smo dosegli leta 1915 in po letu 1915 se je in-dustrijalna produkcija nekako zravnala. To zravnanje naše produkcije ni bilo, zato, ker nismo bili zmožni produkcije povišati, pač pa, ker nifemo morali yse prodati, kar smo producirali.
Ako pretehtamo vse fakte do leta 1929, ko smo dosegli višino naše fizične produkcije, je naša produktivna oprema bila vpos ljena le 33 procentov. To pomeni, da ako bi obratovali naše produktivne stroje 24 ur na dan, kot to v vojnem času, bi producirali trikrat več. Ker pa nismo morali produktov naše proizvodnje prodati in ni bilo vojnega uničevanja, smo dobili hudo depresijo leta 1930, katera še ni pozabljena.
Naša ogromna produkcija, katero je ameriško ljudstvo silno rabilo, je pa ni moglo pokupiti je nastala kočljivo vprašanje kako poviišati nakupno moč in spraviti stoječa kolesa nazaj v obrat.
Skozi prvo svetovno vojno je bilo prvič v ameriški zgodovini da smo pričeli igrati značilno vlogo svetovnega trgovanja. To smo vršili pod mehanizmom po sojila tujim bojujočim državam ko smo jim s tem omogočili ku povat naše odvišne produkte brez, da bi ž njimi zamenja: enako količino blaga. Znano nam je, da po vojni, naša nakupna moč ni bila zadostna za kupovat odvišnega blaga v isti meri, kot smo je bili zmožni izdelovati. Potem smo skušali nadaljevati z metodo znebiti se odvišnega blaga, s tem, da smo dali več posojila tujim državam, ter preprečili Amerikancem kupovanje v inozemstvu, s tem, da smo nastavili carino tako visoko, da je nemogoče dovažati v Ameriko njiih blago.
Kar smo posodili tujim državam, je viden dokaz, da ta dolg ne bo nikdar plačan, donaša pa dovolj veliko bilanco v trgovini, in ta znesek posojila je čista zguba Ameriki, to nam je vsem dobro znano! To prakticiranje ni samo v skladu z kanoni in drugim morilnim orožjem, pač pa je direktna zahteva višje družbe za podvig ameriškega velebiznesa za še večje napihovanje profitov.
Značilnost vsega tega je, da je bila ameriška produktivna kapaciteta skozi omenjeno dobo veliko večja, kot jo je ameriško ljudstvo moglo pokupiti; preostanek smo morali prodati državam, katere niso moral plačati, razen z obljubami nekje v praznem zraku.
Iz zanesljivih finančnih poro čil posnemamo, da od leta 1914 do leta 1922 so tuje države nam
pan mesta Dublina na Irskem je prišel na parado—pa on je Žid. Jaz živim v New Yorku že 40 let in vsako leto je marširanje Ircev na dan sv. Patrika bolj zanimivo in privlačno. Zato, dragi župan Dublin, ne pozabi priti tudi prihodnje leto v naše mesto, da bodo s teboj v paradi vsi Židje in zopet bomo imeli lep praznik.
Lepo pozdravljam vse prijatelje in čitatelje Enakopravnosti.
Mrs. I*. IVtUovM'li-roniiciillv.
dolgovale $19,305,000,000. Od julija 1923 do julija 1929, se je ta dolg povečal za $2,572,000,-000. V istih letih smo Amerikancem povišali dolg na mesečna odplačila za $9,000,000,000. V zgoraj omenjenih letih, doma in v inozemstvu, smo prodali različnega blaga za $30,877,000,000 več, kot se je moralo zanj plačati. Naš odvišek smo prodali tujim državam za celih $22,000,-000,000, katera vsota ne bo nikdar plačana, in je ta ogromna vsota za ameriško ljudstvo čista zguba. Ako bi tega ne prak-ticirali, bi naša produkcija padla več kot je, kar bi povzročilo silno brezdelje in krizo v industriji !
Ako si stavimo vprašanje: kaj je vzrok, da ni nakupna moč dovolj velika za to, kar izdelujemo, dobimo končni odgovor ta: ogromni, pretirani dobički posameznikov in korporacij vzamejo delavnemu ljudstvu nakupno moč, če pa hoče ljudstvo kupiti to za svoje potrebščine, katere nujno potrebuje za preživljanje, so dobičkarji tako dobrodušni, la ljudstvu nazaj posodijo to nakupno moč na lahke mesečne obroke. To je menda tisto blagostanje, katerega politični prvaki tako opevajo!
Ako se dobički porabijo za graditev novih tovarn, ta denar ne pride nazaj v potrošnikove plače, in ne gre v kredit nakupne moči. To prakticiranje je bilo morda pravilno pred nekaj desetletij, v času trdnega ali pravega denarja, sedaj v moderni in strojni industriji zavzema popolnoma drugo sliko.
Celokupna vsota pravega denarja v prometu Združenih držav leta 1931, je bilo pet milijard dolarjev. Cela vsota v denarju, kovani zlati novci, bančne note, ter vse druge vrednote v papirju, so v Združenih državah bile nekaj nad devet biljonov dolarjev.
Ako pa vzamemo, da je bilo leta 1933 na kratke in dolge zadolžitve,, vključivši vsega denarja v državi samo 238 biljonov, potem je razvidno, kako malo denarja je v prometu, drugo je le naiphnjeno na nič vrednem papirju. Ako posamezniki in kor-poracije hranijo za ponovno investicijo, je ta prihranek v denarju zelo majhen, v primeri z veliko investicijo v novo industrijo. Od leta 1900 je v Združenih državah šla reinvesticija največ z papirnatnimi bondi, brez da bi bil pravi denar investiran. Pravi denar se je rabil za posojila, s čimer se je povišalo nakupno moč.
Ako je denar potrošen za kose papirja z označbo delnice in bondi, s katerimi se gradijo nove tovarne, bi bil ta denar bolj koristen, ako bi šel v delavske plače, s čemur bi se povišalo nakupno moč in ne bi imeli neljube brezposelnosti in kriz!
Vrednostne papirje držijo bančni in drugi špekulacijski interesi, s tem se poviša mali skupini že itak visoke dobičke v obrestih in dividendah.
Ako pogledamo tabelo dohodkov v naši državi, dobimo zanimivo številko teh dohodkov. Ena desetinka enega odstotka družin, katere so na vrhu liste, prejema toliko dohodkov kot 42% družin, katere so na spodnji ali nižji stopnji. To nam faktično dokazuje, da veliko število družin prejema dohodke, ki so mnogo premajhni, da bi jim omogočili kupovati, medtem ko gre velik del dohodkov peščici družin, ki jih ne'morejo porabiti za nakupovanje blaga, in ta denar ostane kot čisti dobiček, katerega pa ljudstvo ne more kupiti. Pomnimo to, da je uporaba blaga ali potrošnja fizična operacija v državi in končno fizična meja, koliko hrane, obleke, avtomobilov itd., je možno vsaki posamezni osebi kupiti. To je, da velik del ali pretežna večina dni-(Dalj« na 3. struni)
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
OB ATLANTSKEM OCEANU
žin z malimi dohodki, ne more držati nakupne moči v višini.
"Brookings Institution Report" poroča, da je bil leta 1929 prihranek omenjenih družin $15,139,000,000. Ta ogromni prihranek je šel nazaj družinam z premalimi dohodki v papirnate zadolžitve, vkjižene na domove, avtomobile in druge predmete, in leta 1932 je vrglo to zavoženo dobičkarsko gospodarstvo deželo iz ravnotežja v velik polom in depresijo. Družine z premalimi dohodki so zgubile domove, banke so zaprle vrata, pohlepni dobičkarji so pa skakali iz nebotičnikov v samomor! Ako je izrek pravilen, da se zgodovina ponavlja, potem moramo pričakovati od sedanjih ogromnih dobičkov in zadolževanj, da se bo zgodovina ponovila, mogoče prej kot to pričakujemo. To pa morda še v večji konfuziji kot leta 1932, ker Roosevelta ne bo več, da bi ozdravil razpadajočo kapitalistično uredbo.
Napihovanje prevelikih dobičkov v nobenem slučaju ne more priti nazaj v nakupno moč potrošnikov, ter v razdeljevanje naše ogromne proizvodnje. Denar ni vrednost v pravem pomenu besede, pač pa le izmenjeval-no sredstvo, katero služi kot neki ravnotež med produkijo in distribucijo.
Ako se seznanimo z dejstvom, kako produkti gredo iz tovarne k potrošnikom, potem dobimo pravo sliko kaj je denar. Vze mimo naprimer, da potrošnik da trgovcu $10. in potrošnik dobi od trgovca par čevljev. Ako potrošniki potrosijo recimo $1,-000,000,000, na mesec, potem za 1 biljon dolarjev vrednosti blaga in posluge gre k potrošnikom, in če se v tej meri nadaljuje, tovarne naredijo za en biljon dolarjev blaga in tovarne delajo z polno paro. V nasprotnem slučaju, da potrošniki potrosijo le 100 mi-ljonov dolarjev mesečno,, ali eno desetinko manj kot prejšnji mesec, potem bi bila industrijalna produkcija le za eno desetinko od prejšnjega meseca. V tej primeri bi bila industrija skoraj popolnoma ustavljena.
Tako prakticiranje praktično določuje kako naj naša industrija obratuje. Ako gre denar prosto iz rok potrošnikov v roke trgovcev, gre blago prosto v na sprotno smer, in industrija obratuje z polno paro. če se pa denar na tej poti ustavi radi prevelikih dobičkov, se tudi tovarne ustavijo. Ker je to prakticiranje karakteristika kapitalistične uprave, je to nemogoče predrugačiti, pa naj bodo na vladi republikanci ali demokratje. Potrošniki ne morejo kupiti dobičkov in ti tudi ne morejo biti razdeljeni med nakupovalci.
Lahko si pa potrošniki te neupravičene dobičke sposodijo na visoke obresti, kar bogatim slojem zopet donaša še večje dobičke.
Amerika je postala premajh-ha za prodati doma na kredit in radi tega so potrebne investicije v tujini, največ v vojne svrhe. Predsednik Eisenhower je predlagal za prihodnje leto budžet $72,800,000,000. Največ tega denarja bo porabljenega, direktno ali indirektno, v vojne priprave, pod pretvezo zavarovati mir na svetu. Le mali del te vsote bo potrošen za pomoč ameriškemu ljudstvu. Toda vojna pripravljenost je le slepilo ali napačna fronta za ohraniti "status quo" ali sedanje stanje. Vse te biljone se trosi, da se podpre majajoči ekonomski sistem, kateri je že v jedru prav za nič.
Vsi ti biljoni morajo biti na eden ali drugi način zapravljeni, ker ne morejo biti investirani v produktivne svrhe, kar bi koristilo splošnemu ljudstvu, bila bi pa velika škoda obstoječemu "free enterprise" sistemu. Že sedaj izdelujemo vsega več kot moramo prodati. Kam bi prišel na,š sistem, ako hi obrnil) vso na-
šo vojno produkcijo v korist človeške družbe, si vsaka trezna oseba kaj lahko naredi končni odgovor!
Prav radi tega je vojna pripravljenost nekaj koristnega za tovarnarje, ki izdelujejo različno morilno orožje!
Veliko denarja se lahko raz-meče vse naokrog, pa nič koristnega se ne producira za potrebno ljudsko poslugo. Kaj lahko je, saj veliki večini ljudi, povedati, da se gre za našo domačo obrambo, ki je v korist splošnega ljudstva. Ako pa je kateri državljan malo preglasen, se ga vrže v zapor kot "subverzivnega."
Tudi Papež Pij XII, je v zadnjih božičnih praznikih dal apostolski klic za mir na svetu, če pa slučajno bi nastala vojna proti brezbožni Rusiji, ali drugim nasprotnikom klerikalnega fašizma, pa naj bo v skladu tudi vojna, da se ohrani njih hierahi-ja, potem bomo šli lahko vsi v nebesa.
V naši industriji je na pohodu avtomacija," ki bruha iz sebe različne produkte, kateri ne morejo priti pod današnjim siste^ mom v ljudsko poslugo, ker ljudstvo nima dovolj nakupne moči. Našo odvišno produkcijo smo pa prisiljeni razmetavati po celem svetu, tudi tistim, ki nas prav nič ne marajo.
imajo v sebi manj kalcija, masti in vode. Razen tega niso tako dobro zaščiteni pred naglimi spremembami. Menda v povračilo za tako občutljivost suhljati ljudje mnogo laže prenašajo poletno vročino.
OTOK V PREKOPU
Iz jezera Gatun, ki predstavlja del Panamskega prekopa, se dviga otok Barro Colorado. Obsega le 3600 akrov in je nastal, ko je bila ob priliki gradnje prekopa zaježena reka Chagres. Zaježena voda je poplavila vso nižje ležečo okolico, iz nepoplav-ljenih višin pa je nastal otok. Tam so se ohranile domorodne živali in rastline, ki so ušle poplavi. Do leta 1923 je bil otok v upravi raznih departmentov naše vlade, od takrat pa je v upravi Smithsonian instituta v Wash-ingtonu.
Tam so nameščeni laboratoriji s potrebnimi bivališči za znanstvenike, ki proučujejo živalstvo in rastlinstvo v tej tropski rezervaciji. V prosti naravi tam živi 75 vrst velikih in malih sesalcev, tisoče dvoživk, plazilcev, ptic, žuželk in raznih mrčesov. Rastlinskih vrst je nad tri tisoč. Podnebje je tropsko in vlažno in kot tako pripravno za proučevanje zatiranja plesni in rje. Vse živalstvo in rastlinstvo je zaščiteno in izletniki morejo posečati ta otok le s posebnim dovoljenjem uprave.
Ali vpliva vreme na človeka?
Ali vpliva vreme na človeka, na njegovo razpoloženje, na delovno sposobnost? Da, vsekakor, vreme ima svoje ugodne in neugodne vplive na človeški organizem, toda razlage, ki se običajno širijo med ljudmi o teh vplivih, so čisto napačne.
Pogosto slišimo mnenje, da je poletje najprimernejše razdobje v letu za dopust. To pa ni točno. Z znanstvenega stališča je počitek potreben tedaj, ko je organizem izčrpan. Navadno je to ob koncu zime, predno se začenja v človeškem telesu povečevati energija—spomladi. Zato je počitek najbolj primeren v januarju ali februarju.
Govori se, da so ljudje razdraženi pred nevihto. To je točno. Ljudje in živali so razdraženi, nerazpoloženi in celo osor-ni, ko se pripravlja nevihta. Kli-matologi trdijo, da človekova delovna sposobnost pada s padanjem barometra. Zanimive so ugotovitve, da potniki na tramvajih in avtobusih pozabljajo svoje stvari mnogo pogosteje v takem vremenu in tudi število nesreč je tedaj večje. Prav tako se zgodi vedno več nesreč pri delu pred nevihtami in ob slabem vremenu. Govori se, da je delovna sposobnost večja v hladnem, kakor v toplem vremenu. To je napačno. Naše telo ni nič drugega kot toplotni motor, ki porabi mnogo več energije ko dela v hladnem vremenu, —ker porabi mnogo več toplote sja ogrevanje organizma, razen tiste, ki jo porabi za delo,—kakor v toplem vremenu.
Napačen je predsodek, da lepe in mile zime niso zdrave. Statistike so pokazale, da je v milih zimah mnogo manj obolenj, kakor v mrzlih zimah. Nevarne pa so zime z naglimi vremenskimi spremembami.
Družinski prepiri, neredi, zločini, so najštevilnejši v juliju. Statistika kaže, da imamo v tem mesecu največ izgredov, zločinskih prestopkov in drugih nele-pih dejanj. To razlagajo z izgubo kontrole nad seboj zaradi vroče poletne sopare.
Otroci so mnogo bolj nemirni ob suhem vremenu. Pedagogi so opazili, da se šolska disciplina znatno zniža, če-pade vlaga v zraku pod 45 odstotkov.
Vendar na vse ljudi ne vplivajo enako vremenske spremembe. Bolj občutljivi zanje so suhljati ljudje, in sicpr zato, kr>r
SEZONSKA POŠTA
Poštni promet je vsako leto v predbožični sezoni največji. Zato zvezna poštna uprava opozarja občinstvo, da ne odlaša do zadnjih dni z odposlanjem sezonskih voščil in daril. Božične kartice za lokalne prejemnike naj bodo oddane na pošto najkasneje 14. decembra; kartice, namenjene v druga mesta in države, pa naj bodo oddane na pošto pred 10. decembrom.
Zavitki ali paketi za oddaljene države naj bodo oddani na pošto do 3. decembra; vsi drugi paketi pa do 8. decembra. Naslovi prejemnikov in odpošiljalcev naj bodo razločno napisani. Pod zunanjim ovitkom paketa naj bosta ponovljena oba naslova; to za primer, če bi se vrhnji ovitek poškodoval. Za kartice v odprtih kovertah je poštnina 2 centa; za kartice, poslane v zalepljenih kovertah, je poštnina 3 cente.
Zapadne sile se uklonijo Egiptu
WASHINGTON, D. C,—Vsa
znamenja kažejo, da so Amerika, Anglija, Franija in druge države, ki posedajo velike trgovske mornarice, pripravljene priznati, da so v dvoboju z egipt-skim predsednikom Nasserjem glede kontrole Sueškega prekopa doživele popoln poraz.
Odkar je Nasser lanskega 26. julija izdal ukaz za podržavlje-nje Sueškega prekopa, so zapadne države poskušale na vse načine, da bi Egipt pristal na to, da bi prekop prišel pod mednarodno kontrolo.
Zdaj pa vsa znamenja kažejo, da razen ako bi se načrti nenadoma spremenili, so zapadni narodi pripravljeni, da molče pri-poznajo Egiptu pravico, da prekop sam obratuje, in da se prič-no z Egiptom pogajati, da bi jim priznal take plovbene pravice, kakršne bi od njega pač mogli izposlovati.
Poročilo iz Kaira javlja, da je predsednik Nasser proti Ameriki naperil obtožbo, da skuša Egipt "izstradati," da pa bo Egipt ne glede na ameriški pritisk Sueški prekop sam obratoval, in da ne bo dovolil, da bi ga rabile izraelske ladje.
Izjavo je Nasser podal pred skupino ameriških urednikov, ko je prvi konvoj ladij preplul očiščeni prekop in plačal pristojbine egiptski prekopni oblasti. Nasser je dejal:
"Združene države nas skušajo izstradati, medtem ko nam Sovjetska zveza skuša pomagati. Mi bi bili radi prijatelji Združenih držav, ampak ne pod pritiskom. Dokler bomo imeli žito in kruh, se bomo upirali pritisku. Mi se ne uklonemo."
Eksekutiva AFL-CIO
suspendirala Becka
WASHINGTON, D. C.—Izvršni odbor AFL-CIO je pretekli petek odstavil predsednika unije voznikov Dave Becka kot podpredsednika izvršnega odbora. Izvršni odbor je obenem odredil, da se mora Beck zagovarjati pod obtožbo, da je s svojim nastopom pred senatnim preiskovalnim odborom osramotil celokupno ameriško unijsko gibanje.
Senator McClellan je kot predsednik preiskovalnega odbora eksekutivi AFL-CIO čestital na njegovi akciji proti Becku.
Ko so bila na Becka pred senatnim odborom stavljena razna vprašanja o njegovih zlorabah unijskega denaraja za svoje osebne koristi, je več kot stokrat zatekel pod zaščito petega ustavnega amendmenta, z izjavo, da ako bi na vprašanja odgovoril, bi se proti njemu moglo podvzeti kazensko postopanje.
Beck pa je še pred nastopom pred senatnim odborom priznal, da je rabil za osebne špekulacije do $300,000 unijskih fondov.
IRANSKI BANDITI SO PRIPRAVLJENI SPUSTITI UJETO AMERIKANKO
TEHERAN, Iran — Vodja iranskih banditov, ki so pretekli teden v puščavi napadli in ubili dva Amerikanca in dva domačina, ženo enega Amerikanca, 35-letno Anito Carroll pa ugrabili in odpeljali, je sporočil, da je Amerikanko pripravljen osvoboditi, pod pogojem, da ga radi zločina ne bo doletela noben kazen.
Vlada je banditskega voditelja zagotovila, da se nima ničesar bati, ako Amerikanko takoj izpusti.
Prvo sporočilo od banditskega glavarja je iranska vlada prejela prošlo soboto in nanj takoj odgovorila. Poročilo o tem je objavilo iransko zunanje ministrstvo.	k
SKOK V SMRT
NEW YORK N. Y.—Neki 61 let stari veteran iz prve svetovne vojne z imenom Julio Cen-tino je izvršil smrtni skok iz 17. nadstropja, potem ko je neki policaj 20 minut zaman apeliral hanj, naj se premisli. Samomorilski skok je videlo več sto ljudi na ulici.
USTRELJEN, POTEM KO JE UBIL TRI
\
GALION, O. — Manford H. Draper, star 25 let, je iz do sedaj še nepojasnjenega vzroka blizu Mariona, Ohio, z avtomobilom povozil in ubil svojega tasta in taščo, potem pa je zbežal in z grožnjami na neki gasolinski postaji ukradel drug avtomobil. Ko je bila alarmirana državna policija, da podivjani mladi moški beži proti Galionu, je bila na glavni cesti postavljena zagraja. Ko je Drapel privozil do zagra-je, je sledila strelska bitka, v kateri je bil Draper sicer ubit, ampak podivjanec je prej s strelom podrl in ubil državnega pa-trolmana R. E. Kasmizkija, drugega patrolmana pa težko ranil.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK 6131 ST. CLAIR AVE. (vhod na E. 62 St-l nad North American banko ■
EN 1-5013 Ni treba dogovora v naprej. Urad odprt od 9.30 zj. do 7. n.
A. GRDINA & SONS
FUNERAL DIRECTORS & FURNITURE DEALERS
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
COLLINWOOD OFFICES:
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235
SREČA OBISKALA BREZPOSELNEGA
Stanley B. Mazintas, 54-letni samec, rodom iz Litvinske, stanujoč na 1077 E. 169th St. v Clevelandu, je pretekli petek izgubil začasno delo, ki ga je imel v pivovarni Carlings, ampak bil je to kljub temu najsrečnejši dan njegovega življenja. Zvedel je namreč, da mu je srečka, za katero je plačal pred par tedni $2.85, ko je stavil na konjsko dirko Grand National v Angliji, prinesla bajno bogastvo—celih $56,000. Ko so ga vprašali, kaj bo storil s tem nenadnim bogastvom, se je samo nasmejal in dejal, da to ga prav nič ne skrbi.
Se priporočamo
za popraviti ali slaviti novo streho ali žlebove. Vršimo vsa kleparsko stroko spadajoča dela. Naše delo je poznano in zan-nesljivo.
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. 1, NEWBURY, OHIO
Pokličite telefonično: Newbury 1283
Prihranki so zavarovani do $10,000.00
Hranilne vloge napravljene do 15. aprila, dobijo obresti od 1. aprila
OBRESTI NA VLOGE
CLAIR
813 E. 185 St.
IV. 1-7800
TWO LOCATIONS
& LOAN CCk
6235 St. Ciair Ave.
HE. 1-5670
DEVET UBITIH V PROMETNIH NESREČAH
Pretekli petek in sobota sta bila silno krvava s stališča cestnega prometa v Clevelandu in okolici. Število Clevelandčanov, ki so bili ubiti v raznih prometnih nesrečah, je narastlo iz 19 na 28. V eni nesreči, ki se je zgodila na nekem ovinku na Liberty Row, so bile ubite tri osebe, dočim je neka druga nesreča, ki se je pripetila v petek zgodaj zjutraj na Main Ave. Bridge, zahtevala dve smrtni žrtvi. Med devetimi žrtvami je bil tudi neki starejši moški, katerega je zadel in ubil neki avtomobilist pod prehodom železniške proge N.Y. Central na E. 200 St.., ampak njegove identitete policija še ni
PRIJATELJSTVO
—Veš kaj, Janez, midva sva iskrena prijatelja, pa ti moram zaupati izsledek svojih opazovanj : vse se mi namreč dozdeva, da nama tvoja žena ni zvesta!
Female Help Wanted
GENERAL OFFICE
Assistant bookkeeper, clerk-typist. Interesting duties in small office. Permanent. 5 days, 8:30-5 day week.
KELLY MACHINE CO.
544 Green Rd.
GENERAL OFFICE 5-day, 40-hour week; salary; permanent
DISTRIBUTION TERMINAL WAREHOUSE 2000 W. 14	PR 1-0100
STENOGRAPHER
Immediate opening for experienced girl.
Interesting work, employee benefits.
5VŽ day week.
Salary plus overtime.
Call
VU 3-9293
between 8:30 and 5 p.m.
Help Wanted Male
MECHANIC, EXPERIMENTAL
General machine experience and welding in new axle plant; steady employment; incentive and fringe benefits.
UNITED MFG. CO. 3637 W. 56 St.	OL 1-6310
FITTER
FIRST CLASS Steel plate fabricating. Must work from prints. Minimum 52 hour week.
VARGO WELD CORP. AT 1-6306
Female Help Wanted
CLEANING WOMEN
To clean offices of medium size plant. Part time. Evenings. Hourly rate.
UNITED TUBE CORP. VU 3-0125
CLERK
ORDER DEPARTMENT Typing required, West Side manufacturer has opening for intelligent person. Call CH 1-1092, Miss Wright.
WESTLEY INDUSTRIES 1898 Scranton Rd.
TYPIST
Good with figures, 5 day week; hours: 8-4:30, permanent position, new offices, congenial surroundings, free parking.
HORTICULTURAL SUPPLY 2181 E. 55 St.	EN 1-0877
CLERK - TYPIST
Collamer-E. 152nd area; full time; pleasant surroundings and associates; convenient transportation; five day week; salary and overtime.
THE CRAFTINT MFG. CO. 1615 Collamer Ave. GL 1-1225	Mr. T. Mauerer
CLERK-TYPIST
Excellent working conditions. Permanent with a secure future. Salary and many benefits. Pleasant downtown insurance office. 37V2 hours a week. Call Mr. Byers. CH 1-6900
GENERAL OFFICE
WORK
Must type, no shorthand. Doctors' office.
200 Republic Bldg.
ACCOUNTING CLERK
Payroll, accounts payable, accounts receivable, light typing; salary; 40-hour week, no Saturdays; prefer East Sider.
OHIO MOULDING CORP. SU 1-5810
OFFICE MANAGER
Large General Hospital has attractive opening for man , with good accounting background to work under controller, ability to supervise essential. Hospital experience desirable, but not required. 5 day 40 hours week. Modern methods and equipment in use.
Write Box 388 Giving references qualifications and salary desired.
Box 388 c/o Enakopravnost
Stenographer
JUNIOR
International travel and financial firm requires stenographer, Jr. classification. No experience required. Pleasant downtown office. Varied , duties, 35-hour week. Salary. Permanent.
THE AMERICAN EXPRESS CO.
1425 Euclid Ave.
WAITRESSES
Grill and Counter Work
DAY or NIGHT Experience Unnecessary Meals, Uniforms Furnished Apply in Person Mon. thru Fri. only 1 to 2 p.m.
DORSEL'S RESTAURANT 7501 EUCLID AVE.
Machinist Maintenance
Permanent position for man experienced making repair machine parts on shaper, etc. Good hourly rate, 40-hour week.
See Mr. Pell THE ANGELL NAIL & CHAPLET CO.
4580 E. 71 St.
TOOL MAKERS
First Class job shop experience. Day Shift. — Overtime.
SHEPHERD SPECIAL MACHINE & DIE CO. 15215 CHATFIELD AVE.
(W. 150th & Lorain Ave.)
DIETITIAN
Staff position in central service system. — 40 hour week. Excellent starting salary with merit increases plus liberal employee benefits. Apply to PERSONNEL DEPT. 8 to 11 a.m. — 1 to 4 p.m.
FAIRVIEW PARK HOSPITAL
18101 Lorain Avenue
OFFICE CLERK
Typing required, 5-day, 40-hour week. Salary.
THE WELDON TOOL CO. 3000 Woodhill Rd.
Green House Work
For Planting and Harvesting Chrysanthemum Plants
YODER BROS. INC. 269 E. SCHAAF RD.
Call Mr. Babbs SH 1-4690
CLERK - TYPISTS
HIGH SCHOOL GRADUATES
Must be able to work in Solon, Ohio, when office moves there this fall.
For general office work. 5-day, 37 Vz-hour week. Salary with progressive increases, vacation, paid holidays and other advantages. Previous experience considered but not essential.
Apply Monday through Friday, 8:30 a.m. to 4:30 p.m.
Western Electric Co.
550 TERMINAL TOWER
CH 1-2177
V
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
IZDATNEJŠA HRANA 1
ODPORNOST RASTLIN PROTI MRAZU
Vsakomur je jasno, da je treba prilagoditi svoje oblačenje hladnemu ali toplemu vremenu. Prav tako je logično, da je treba tudi našo prehrano prilagoditi vremenu.
Zunanja temperatura in prehrana sta dva bistvena činitelja življenja v določenem okolju. Ugotovitve o življenskih razmerah v skrajno mrzlem ali skrajno toplem podnebju očitno kažejo, da mora način prehrane ustrezati zemljepisnemu položaju in zunanji temperaturi. I fiziologi i strokovnjaki za prehrano upoštevajo pri določevanju človekovih potreb po prehrani tako navade kot okus ljudi, živečih v določenem podnebju, in predpisujejo pravila glede prehrane v skladu z okoljem za tiste ljudi, ki so se v tem okolju aklimati-zirali.
Čeprav v tem oziru še ni vse jasno, je vendar dovolj ugotovljenih dejstev o odvisnosti med prehrano in podnebjem, ki nam omogočajo, da lahko govorimo o pravilih glede prehrane, ki so veljavna za naše zmerno kontinentalno podnebje, za katerega so značilna topla poletja in mrzle zime.
Pozimi se je treba hraniti tako, poleti pa drugače. Organizem ne more ohraniti ravnovesja v proizvajanju svoje fiziološke toplote, če se nenehno ne prila-gojuje okolju. Pri tem nam deloma pomaga tudi narava sama: poleti so naša prebavila manj aktivna, slabši tek imamo, pozimi pa, ko potrebuje naš orga-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEaxborn 2-3179
REAL ESTATE
FINE 6I/2 ROOM BRICK HOME in spotless condition; gas heat, side drive, beautiful yard; price drastically cut to $22,500.
P. M. WALSH & CO., Realtors 7636 W. North Ave.
GLadstone 6-6400
nizem več toplote, pa imamo boljši tek, ker so naša prebavila aktivnejša. Če v vročem poletju nezmerno jemo, izgubimo tek in dobimo drisko. Če pa pozimi pravilno ne uredimo svoje prehrane, postanemo manj odporni proti mrazu.
Če naše telo izgubi toploto (kalorije) zavoljo mraza, mora to izgubo nadoknaditi naš organizem z dodajanjem kalorij oziroma z močnejšo prehrano. To pa ne pomeni vedno povečanja ioličine zaužite hrane, marveč njeno boljšo izbiro—da se naši organi ne bi utrudili od čezmernega prebavljanja.
Sleherna naša jed sestoji v naravnem stanju iz prebavljivih in neprebavljivih delov; celuloza iz rastlinske hrane, neraztopljene soli in drugo ostanejo običajno neprebavljene in vse to organizem z blatom izloči. Dele hrane, ki jih organizem kalorično uporabi, lahko razdelimo na beljakovine (največ jih je v mesu, jajcu, siru), maščobe (živalske in rastlinske) in ogljikove hidrate (največ v kruhu, testeninah, škrobu, sladkorju)—razen tega pa še dobi organizem razstoplje-ne soli in vitamine. Iz vsakega grama posameznih živil dobi organizem določeno število kalorij za človekovo življenje pa je dnevno potrebno od 1200 do več ko 3000 kalorij. Razlika v kalorijah je odvisna od količine opravljenega telesnega dela in od zunanje temperature.
Tej potrebi po kalorijah je treba ustreči, toda paziti moramo, da z načinom prehrane ne preobremenimo želodca. Če bi se kdo hranil izključno s krompirjem, ki ga moral vsak dan pojesti 15 kg, takšen obrok pa bi bil utrudljiv in nemogoč. Zato je treba hrano izbirati. Carigrajski postreščki na primer, sloviti po svoji moči, jedo izključno kruh in grozdje. Tako ravna tudi naš kmet, ki se hrani s kruhom in sirom ali slanino. Narodi na skrajnem severu se hranijo sa mo z ribami, kruhom, mlekom in oljem. Ti premeri kažejo, da je moč na več načinov doseči isti rezultat: dobiti naš normalni kalorični dnevni obrok.
RADIO - TELEVISION
CROWN GUARANTEE TV SERVICE MOhawk 4-1211
Three dollars a call plus parts. We also have used TV Sets
as low as $19.95. Thursday - Friday - Saturday
HELP WANTED MALE
GOOD HUMOR
On April 1st we will start our 28th successful season in the Chi-cagoland area. Come in now for Choice assignments!
•	NO AGE LIMIT
•	NO EXPENSES
•	NO EXPERIENCE NECESSARY
Good Humor Ice Cream
2736 W. Armilage, Dickens 2-0600 4825 W. Arthington (900 South) COLUMBUS 1-2272
FEMALE HELP WANTED
CLERK - TYPIST — Permanent Good starting rate, pleasant working conditions. Company located on Southwest Side.
Phone LUdlow 5-6700 Mr. Koterba
GIRL CLERK —
Some typing and calculating, free hospitalization, paid vaca tion.
Arrow Muffler Co 4747 S. Whipple Str., VI 7-2317
Stenographer - Clerk
Modern air conditioned office. Free hospitalization, other benefits. Salary commensurate with experience and ability. Apply In person.
PENNSYLVANIA SALT MANUFACTURING CO.
Lincoln Highway, Chicago Heights, 111.
JAPONCI JEDO ČEDALJE MANJ RIŽA
Kakor je znano, je prebival stvu na Japonskem riž že od nekdaj ne le glavna, pač pa skoraj edina hrana, 1934. leta je pomenil riž 85 odstotkov prehrane, sedaj pa le še 69 odstotkov. V primerjavi s predvojno, telefonirajo današnji Japonci dvakrat več in preberejo letno po štiri kilograme časopisov več kot pred vojno.
Chicago, 111.
BUSINESS OPPORTUNITY
SCHOOL STORE —
Living rooms in rear. Will sell to qualified people only.
Call Phone KEystone 9-1158
GROCERY - MEAT MARKET APARTMENT BUILDING — 111 health forces sacrifice sale Gross includes $38,500 per year plus owner's 5-room apartment, Total price $38,500.
Mr. Carter, agent SPring 7-8511
RESTAURANT AND BUILDING For sale.
1657 North Whipple Phone CApitol 7-9666
TAVERN — Rhinelander, Wis. Highway frontage. Small lake in rear. Only dance hall in resort area. Terrific potential. Living quarters. Priced to sell by owner. J. E. Peterson, 1900 Lark dale, Glenview.
GLenview 4-1811
GROCERY — Well established doing excellent business. Selling due to health. Resasonable Terms. By owner. Write or call Frank's Grocery Pullman, Michigan Telephone 60
ZAKAJ MRAZ NE ŠKODUJE VSEM RASTLINAM
Profesor biologije na univerzi v Straffordshire v Angliji Alan Gemmell je v odgovoru na javno vprašanje v okviru programa "Odgovori vrtnarjem" pojasnil odpornost rastlin proti mrazu.
"Povsem naravno je" je rekel, da vrtnarji pozimi često mislijo na škodo, ki bi jo utegnil na-Draviti mraz na rastlinah. Mnogi vrtnarji se bodo morda čudili, ko bodo slišali, s kolikšno lahkoto mnoge rastline kljubujejo snegu in ledu. Njihova odpornost proti mrazu je tudi velikega gospodarskega pomena, ker pomaga človeku ugotoviti, kdaj lahko sadi oziroma seje posamezne rast-ine, da ni prezgodaj ali prepozno, pa tudi da lahko določi čas žetve.
Kako mraz uničuje rastline? Ko pade temperatura pod ničlo, nastanejo v celicah rastlin ledeni kristalčki. Led se nabira tako, da doteka voda iz protoplazme celic. Črpanje vode lahko povzroči popolno spremembo fizičnega stanja celic ali pa tudi njeno smrt. Celica lahko odmrje tudi zaradi povečanja prostornine vode, saj vemo, da je prostornina ledu večja od prostornine vode. Tako lahko ledeni kristalčki tudi mehanično poškodujejo tkivo, ker potrgajo mrenice med njim.
Zakaj potemtakem mraz ne škoduje vsem rastlinam? Odgovor na to vprašanje je lahko dvojen: če mraz ne traja dolgo, mnoge vrste rastlin, odporne proti mrazu (rododendron, zimsko zelje, trava itd.) sproste nekatere snovi v celicah, med njimi sladkorja. Znano pa je, da zmrznejo raztopine raznih soli teže od čiste vode (da bi zmrznila morska gladina, je potrebna neprimerno nižja temperatura, kakor za zmrzovanje rek in sladkovodnih jezer); drugič, z izločanjem večjega odstotka soli v celicah, se poveča količina tako imenovanih proteinov. Le-ti zelo dobro zadržujejo vodo. Te snovi lahko znatno zmanjšajo količino ledu v celicah, ker ne sproste vode v njih. Ker zadržujejo pro-teini večjo količino vode, postane tudi vsebina celic redkejša, in tako mehanični vpliv nastajanja ledu manj poškoduje celice.
Poskusi so pokazali, da mraz,
ki ne traja dolgo, poveča zimsko odpornost rastlin, ker nastanejo omenjene spremembe v celicah, jreden pritisne hud mraz, ki lahko hudo poškoduje rastline. Pri tem nastane tako imenovani "proces utrjevanja." Proučevanje odpornosti rastlin proti mrazu je zelo važno tudi zato, ker utegne vrtnarje napotiti, da bodo začeli gojiti nove vrste utrjenih rastlin, bolj odpornih proti mrazu, kakor so običajne rastline. Odprto ostane še vprašanje, ali bo moč vzgojiti takšne rastline, ki bodo lahko mnogo hitreje proizvajale pri temperaturi nad ničlo večje količine proteinov in soli, ki bodo potem varovali rastline hudega mraza.
Moderno letališče v Beogradu
V Beogradu so začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo novega modernega letališča v Sur-činu, 13 kilometrov od Beograda. Gradnja novega letališča, ki bo lahko sprejelo štirimotorna Dotniška in reakcijska letala za potniški promet, bo šla v dveh etapah. Prva etapa bo trajala do leta 1960, medtem ko se bo raztegnila druga še na nekoliko naslednjih let. Za pripravljalna dela je bilo odobrenih letos 2.25 milijarde dinarjev poleg že odobrenih 2.5 milijarde dinarjev v letu 1954 ko je bil sprejet sklep o gradnji letališča v Surčinu.
Z zgraditvijo novega letališča bo v mnogočem olajšan mednarodni promet, ki se odvija preko naše države. Omogočeno bo pristajanje številnih tujih letal na mednarodnih linijah. Sedaj zaradi majhnega prostora na ze-munskem letališču tuja letala ne pristajajo in izgublja se zaradi tega dragocene devize. Povečanje domačega zračnega prometa prav tako zahteva letališče z večjo zmogljivostjo, kot ga ze-munsko. Samo lani je odpravilo
V blag spomin
ob prvi obletnici odkar je umrl naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
LOUIS KASTELIC
Zatisnil je svoje mile oči dne 3. aprila 1956.
Eno leto je minilo, odkar si Ti zapustil nas, črna zemlja Te pokriva, a mi mislimo na Te ves ta čas.
Žalujoča soproga FRANCES
FRANCES LINDERMAN,
hčerka in njena družina
Euclid, Ohio, dne 1. aprila 1957.
zemunsko letališče skoraj 2,100 letal in precej tovora.
Po finančnih predračunih bi bilo novo letališče amortizirano glede na bruto dobiček v 13 letih, glede na čisti dobiček pa v 35 letih. Kot predvidevajo bi znašali dohodki samo od inozemskega mednarodnega prometa 115 milijonov dinarjev.
Gradbena dela bi morali predvidoma opraviti do konca leta 1958. Do tega roka naj bi bila končana dela na instalacijah in postavitvi navigacijskih naprav. Steza za vzletenje in pristajanje letal, ki bo zgrajena v prvi etapi, bo dolga nad 2 tisoč metrov. Širina te steze bo znašala 60 metrov in bodo lahko na njej pristajala in vzletavala letala do 135 ton nosilnosti. Letališče bo
razpolagalo z modernimi napravami za vzletanje in pristajanje, z radarskimi napravami in svetlobno službo za nočno letenje. Beograjsko letališče, sodobno opremljeno z zadnjimi tehničnimi dosežki na področju zračnega prometa, bo spadalo med najmodernejša letališča v Evropi.
V drugi etapi bo podaljšana steza za vzletenje in pristajanje za nadaljnjih 2 tisoč metrov. Tedaj bo lahko samo ena steza v smeri pihanja košave in severnih vetrov sprejela letno 1,300 letal v domačem prometu, okoli 200 letal v domačem mednarodnem prometu in okoli 4,000 letal v mednarodnem prometu. Končna izgradnja letališča pa bo omogočila sprejemanje najmo-
ških letal in letal na reakcijski pogon, ki bodo do takrat vpeljana v potniški promet.
Pisma iz domovine
V našemu uradu imamo pisma iz stare domovine za sledeče: Mr. in Mrs. Frank Kondrich, Fani Pečnik, Sofija Tomšič, Angela Verderber, Johan Mihelich in Jože Sluga, p. d. Žmalarjev, ter Jože Kovač. Ako se omenjeni ne zglasijo v nekaj dneh, bomo pisma vrnili na pošto.
VARNOSTNI UKREP
—Ali si znore!? Psa češeš z mojim glavnikom?
—Nič se ne boj, saj sem ga dernejših štirimotornih potni- prej. očistil!
ZAHVALA
Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ob smrti dragega soproga, očeta, starega očeta in brata
MICHAEL JALOVEC ST.
položili krasne vence cvetja ob njegovi krsti, vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegove duše, vsem. ki so ga prišli kropit, kakor tudi pogreb-cem, ki so nosili njegovo krsto. Hvala lepa onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in onim, ki so ga spremili na pokopališče. Lepa hvala duhovščini cerkve Marije Vnebovzete za molitve in cerkvene pogrebne obrede, ter pogrebnemu zavodu za vso postrežbo in lepo urejen pogreb. Iskrena hvala vsem, ki ste nam bili v pomoč na en ali drugi način v času naše britkosti.
Blagopokojni je umrl 21. marca 1957 in pogreb se je vršil dne 25. marca iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkve Marije Vnebovzete ter nato na pokopališče Calvary.
Počivaj v miru, dragi soprog, oče, stari oče in brat!
Žalujoči:
Ursula, soproga Michael ml., sin Alice, sinaha; Alice Marie, vnukinja John, brat; Anna Mivec in Rose Dobrich, sestri Cleveland, O., dne 1. aprila 1957.
V BLAG SPOMIN
ob tretji obletnici odkar je odšel v večnost naš nepozabni dragi soprog in oče ter stari oče
FRANK KERNER
Svoje mile oči je zatisnil za vedno dne 2. aprila 1954.
Spomlad je tu, vse zopet
veselo bo, drobne ptičice bodo žvrgolele, rožice lepo cvetele, toda naša srca so neizrečeno žalostna, ker izgubili smo Tebe, dragi.
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet.
Žalujoči:
VIDA, soproga MOLLIE ANN OBERSTAR, hči set, vnuki in ostali sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 1. aprila 1957.
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je po daljšem bolehanju umrla naša ljubljena soproga, draga mati, stara mati, tašča in sestra
1895
1957
LOUISE GODIC
rojena KLAUS
Previdena s sv. zakramenti • je zatisnila svoje trudne oči dne 12. marca 195» 7.
Rojena je bila v vasi Hudi Konec pri sv. Gregoriju, odkoder je prišla v Ameriko leta 1911. Ob času smrti ji je bilo 61 let.
Pogreb se je vršil dne 16. marca iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi.v cerkev sv. Vida, kjer je bila za pokoj njene duše darovana sv. maša zadušnica, potem pa je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče Calvary in tam položeno k zemeljskemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Bazniku, Father Cimpermanu in Father Ozimicu za darovano sv. mašo in molitve ter za spremstvo na pokopališče, kakor tudi za obiske v bolnišnici ter za podelitev sv. zakramentov. Vsem njim Bog plačaj.
Srčna hvala vsem, ki so ob oder naše drage umrle položili tako lepe vence cvetja in ji s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Hvala vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče. Posebej se zahvalimo Father Bedel od St. Joseph High School, dvemi skupinami nogometnih igralcev, njih voditeljem, učiteljem in učencem St. Joseph High School, Club Scouts, Katoliškim Borštnarjem in Katoliškim vojnim veteranom.
Lepa hvala tudi članicam podružnice št. 25 Slovenske ženske zveze in članom društva Kristusa Kralja št. 226 K.S.K.J., katerim je pokojnica pripadala, za lepo slovo od umrle sosestre.
Toplo se zahvalimo pogrebcem, članom teh društev, ki so nosili njeno krsto.
Hvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče.
Iskrena hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih žalosti bili v pomoč.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestansko izvrstno -postrežbo.
Ljuba soproga, draga mati in stara mati, tašča in sestra, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo njena gruda! Dalj časa si prenašala težko bolezen in trpljenje, vdana v božjo voljo. Sedaj Te je Bog poklical k Sebi, da Te poplača za vse to, kar si dobrega na svetu storila.
Žalujemo za Teboj, saj si nam vsem bila tako dobra, zato Te pogrešamo povsod. Tolaži pa nas trdna vera, da se bomo enkrat zopet združili pri dragem Bogu na kraju večnega veselja! Do takrat se Te bomo spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah!
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog
FRANK ml., EDWARD, STANLEY, MRS. MOLLIE MEGLICH, MRS. JULIE GRAMC, MARIE in RALPH, otroci 11 vnukov
FRANK KLAUS, brat v Geneva, O. in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 1. aprila 1957.