St. 25. V Trslu, v sredo 22. junija 1881 Tečaj VI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V mltlKMtl je ma<« »EDINOST« izbija vs.iko »rado; cena za v«> leto jij 4 tfld. 40 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr^.za k'll n četrl luta | j^M. 20 kr. — Posam >zm> številk« pri npravnlštvn in po trallkah — NaroSnine, reklama'ije in i n zenite prnjama Upravniitvo .vi« Zonta 5«. Tratu ha doolvajo po 8kr. Vsi ilipitl h> poViljijo Urednlitvu »vi« dalle poste 10. p. ; vsak tu in liitl frankiraii. Rokopisi brez pnwl»n« vrrMlr.ostl »•> n ■ vraćaj). - Inserati (razna vrst • naznanila in potlauiee' »>» zarai'unijo po pug<»!do i! kr. VABILO. Politično društvo »Edinost* za Primorsko lio imelo v nedeljo, 2(1. junija t. I. po poludan-skej božjej službi v Komnu v prostorih g. Svare javni svoj XXV. očimi zbor. Dnevni red: 1. O ljudskej Soli; 2. O pogozdovanji Krasa in o sadjoroji; 3. O živinoreji in živinskih zdravnikih; 4. O kratkih revah fn težavah, posebno pa o bolniških troških, in kako hi liilo mogoče pomagati v tem obziru. Da se tega važnega občnega zbora vdeležo vsi Č. č. družabniki in rodoljubje, vabi uljudiio ODBOR. Govor slovenskega poslanca dr. Tonklija pri obravnavi srednjih hI v državnem zboru. (Konec.) S tem programom so se moji volilci popolnoma skladali; Iz tega pa očitno Izvira, da oni — namreč Slovenci — najprej žolč, da bi se gojil njih jezik slovenski in da poleg tega poučevanje nemškega jezika prav tako malo Iz-ključevajo ko jaz. S tem je popolnem spodkopana trditev g. poslanca tržaške kupčijske zbornice in tu pač smem izreči, da so o Željah in zahtevah slovenskih volilcev gotovo bolje podučeni slovenski poslanci, nego g. poslanec tržaške kupčijske zbornice. Da sem se pritoževal zarad tlačenja slovenskega jezika, da se celo brani naučiti se ga, to je resnica, a g. poslanec Teuschl ni navedel ni jednega fakta, ki bi temu oporekal. Napake v Istri sem denes z nova omenil, in kolike napake se v tem oziru gode na Koroškem, za to sem v predzadnjoj seji naštel dovolj fakt in teh nikdo ni spodbil. G. poslanec je rekel, moj program glede na srednje šolq Be ne d a izvršiti, rekel je, da ni mogoče nižje razrede ločiti v vStrlcne oddelke in v materinščini poučevati, potem pa v višjih razredih zopet združiti Slovence in Italijane ter jih skupaj z nemškim učnim jezikom poučevati. Temu nasproti naj le omenim, da sem govoril s premnogimi strokovnjaki in Šolniki in skoro vsi so se zlagali z mojim programom. In prepričan sem, da se bodo učenci v višjih razredih ložjo in vspešnejo poučevali z nem- škim učnim jezikom, ko so se na podlogi materinščine privadili v štirih nižjih razredih nemškega jezika, gotovo dosta vspešnejše, nego če iz narodne ljudske šole prestopajo v srednje šole ter se tu ti kratil v vseh predmetih nemški poučujejo. Izmej teh dveh naredeb, mislim, priporoča se moja sama ter bi imela prednost imeli pred dosedanjo vladno. Kar pa se tiče slabili nastopkov o vslljenej vpeljavi nemškega jezika v ljudske šole in o po-italjančevanjl ali ponemčevanji slovenskega naroda, tu moram pač z nova pritrditi mojim besedam. Povdarjal sem, kake nevarnosti izvirajo iz poitalijančevanja slovenskega naroda. Dalje naj tu omenim, da od leta 1802 na Primorskem ni bilo nobene politične tožbe, v ka-terej Id bili slovenski sinovi založeni, pač pa je bilo mnogo zatožencev italijanskega jezika in mej njimi premnogo odpadnikov ali renegatov. Pač lahko rečem, da odpadniki so najnevarnejši ljudje, kajti zmirotn in povsodl se morajo ponašati in ravnati jako strastno ter pri novej narodnosti stati na prvej straži, da s tem vsaj nekoliko odstranijo naravno nezaupnost naroda, h kateremu so pristopili. Tega pač ne bode nikdo tajil, kajti zgodovina to očitno sprlčuje. S tem tudi nisem sumičil italijanskih prebivalcev, ampak sem le pokazal na posamezne dogodke; jaz sein celo potegnol se za italijanske prebivalce na Goriškem, kar se tiče njih udanosti do cesarske hiše ter trdim, da se Slovenci in Italijani na Goriškem mej saboj skušajo, kako bi bolj pokazali svojo udanost državi in presvitlej vladarskoj rodovini. Kar se tiče onih besed, s katerimi je g. poslanec Teuschl zagovarjal nj. ekscelenco c. kr. namestnika tržaškega, no morem umaknoti le jedne besedo ter vse svoje trditve z nova pov-darjatl. Navedel sem dogodek, ki se je zgodil v deželi v pričo mene — In vsaka moja beseda je gola resnica. Namestnik je trdil, da je didaktična napaka, da je napačno načelo, Če učitelj dijaku, ki ne umeje tujega poučnega jezika, predmet pojasnuje v znanej materinščini. Da so na te besede naslonjene moje posledice bile popolnoma opravičene, to mi pač vsak rad pritrdi. Tu ne morem tudi raztolmačiti, da je zelo zaželeno ter da je v korist uprave celo potrebno, da zna namestnik jezik dveh tretjin onih prebivalcev, katerim upravo vodi. (Prav dobro! prav resnično I na desnici). Slavni zbori to spričuje tudi naš prcljubljeni vladar. Deputacije slovenskega naroda sprejema slovenski ter njih nagovo- Podlistek. Delo sv, Cirila i Metoda, V spomin 5. julija 1881. z ozirom na denu^nje razmero: spisal Jaromir "Volkov. 1881. (Prevod tega spisa so prepoveduje po določilih zakona /.a varstvo du« Sevne vlastnlne.) UVOD. V minolem letu 1880 smo obračali posebno zapadni, oziroma južni Slovani, veliko pozornost na redko tisočletnico, katera nas spominja na najmilejšo narodno svetinjo, — na prvotni naš književni jezik, ki sta nam ga osnovala naša veloblagovest-nika i učenjaka sv. brata Ciril i Meted za Časa grškega carja Mihajila III. Ta isti jezik pa je papež Ivan VIII. prav pred tisoč leti, t. j. leta 880, posvetil i povzdignil jezikom cerkvenim slovanskemu narodu, i to z namenom, da se ž njim služijo v tiašej cerkvi vsa navadna lilurgična opravila. coni udanosti odgovarja slovenski. (Prav dobro 1 na desnici.) To reja zadnjič tudi godilo v Trstu pri pohodu Nj. cesarske visokosti presvitlega našega oeBarJevIča. Tudi pri tej priliki je Nj. cesarska visokost sprejemal slovenske deputacije slovenski. Ne smem pri tej priliki zamolčali, da je c. kr. namestnik v Trstu bil slovenskim deputacijam znpoved.il, da imajo cesarje-viča ali nemški ali pa francoski nagovarjati (Cujtol Čnjtel na desnici.); isto so tudi ukazali /upmu sežanskemu. A deputacije se niso ravnale po tem ukazu; kajti presvitli cesarjevič jo pri prud-stavljenji mestnega zbora simovoijno ogovoril jednega odbornika slovanski (DobroI na desnici.) in jednako je župana sežanskega vpraševal in odgovarjal mu slovanski, če prav mu je zapovedan bil nemški nagovor. Ta dogodek je pro-biidil velikozadovoljnost in veselje. (Dobrot na desnici.) Tako ravnanje utrjuje vez mej narodi in vladarsko hišo; ne utrjuje se pa s tem, Če se silijo deputacije, da v tiyem jeziku, morebiti francoski, govorfi sč svojim vladarjem. Če uže najvišja vladarska hiša tako ravna ter z narodom govori v narodnem jeziku, primerno id pač bilo, da bi tudi namestnik Depretls tako ravnal. (Prav dobro I na desnici.) Gospod poslanec Teuschl iz Trsta je rekel, da on sam in trgovci v Trstu so popolnoma zadovoljni z namestnikom. To pač njemu ugaja in poslanec bode uŽe vedel zakaj; da pa mi nismo zadovoljni ž njim, spričujejo pač moji dokazi. Gosp. poslanec Teuschl je trdil, da si je namestnik dal nalogo iz Primorcev ustvariti Avstrijce. Će je gospod poslanec s tem mislil na slovanske Primorce, moram to slovesno odbiti; kajti slovanskih prebivalcev na Primorskem ni treba Še le prestvarjati v Avstrijce, slovanski prebivalci po vsem Primorji so uže stoletja in stoletja pravcati Avstrijci, verno in zvesto udani državi in najvišjej vladarske) hiši (prav dobro I na desnici); taki so bili, taki so in taki bodo, teh ni treba še le prestvarjati v Avstrijce. Mi se ne moremo drugače čutiti ko Avstrijce. Ta naloga gosp. namestnika Depretisa je ledaj nasproti slovanskim prebivalcem na Primorskem popolnoma nepotrebna in nečemurna, brez vse podloge. Morebiti jo častiti gospod mislil na italijanske prebivalce. Kar se tiče Italijanov, potegnoli se moram za nje, tudi ti so dobri Avstrijci. Če jo mislil na Italijane v Trstu in Istri, o teh jaz soditi ne morem. A s tem je priznal, da so na Pri morskem še ljudje, ki bi državi lehko postali nevarni; priznal je, da se prav ta nevarni živelj krepi, če se bode po Primorji ponomče-v.ilo. In prav pred to nevarnostjo bi jaz rad videl državo zabranjeno. Gospod poslanec je dalje rekel, da nemamo potrebne lerinilogljo za šole. Preverjen sem, tla ne bi prišli v nobeno zadrego ustanoviti So one tehnične izraze, kalerih So morebiti doslej nemamo. Če pregledale nemško terminologijo, zapazile, k.iko gomozl po njej polno francoskih, grških in latinskih besed. Gospod poslanec pa naj so zarad tega le popoloma umiri, kajti pravim mu, da imamo uže terminologijo za ljudske in srednje Šoie, da to nam ni treba še le stvariti. Kar se tiče poziva, naj se le pridno učimo, da bi Študije na blagosl porabljali, treba nam pač ni njegovega poziva, kajti mi hočemo iz-obražili mrt narod ter kaj pridno preučujemo ne le nemški jezik, ampak tudi italijanski in francoski; naobraženost drugih narodov si hočemo prilastiti ter jo podeliti svojemu narodu. Slavna gospoda, vi pač dobro veste, da se nemški narod izobražuje b pomočjo nemškega jezika. Isto velja tudi nam. Mi Slovenci so tudi na naravnoj podlogi, namreč s pomočjo slovenskega jezika hočemo prisvojili naobraženost drugih narodov. To jo naravno, nenaravno bi pač bilo, ko bi uvedli nemščino, kajti s tem bi ponemčill le posameznike, a nikakor ne bi izobraževali naroda. Kajti narod, naš slovenski narod, ki seje stoletja In stoletja hranil in ubranil ponemčevanju in poltalljančovanju, ne da se dau-denašnji več ponemčitl. kajti preživo so zaveda svoje narodnosti ter bi se potuječevanju branil z vsemi pripomočki. Res je, da na Goriškem Italijani lu Nemci ne zavirajo našega narodnega razvitka; to je prav naravno. Saj Slovenci, Italijani in Nemci prav mirno živo drugi poleg drugih; a dosedanjo vlade so zaviralo našega naroda razvitek (Tako jo 1 na desnici) in te ovire bi videli radi odpravljene (Dobrol na desnici). Saj jo dolžnost vladi, da ne odstrani le teh ovir, temuč da tudi blagovoljno podpira naš razvitek. H koncu naj omenim še sporazumljonja in sprave. Da, gospoda moja, po besedah gosp. poslanca tržaške kupčijske zbornice bi bilo prav, da se Slovenci ponemčujejo, da se jim celo v ljudske šole nemščina vriva, a jaz moram reči, da po teiu poti ne pridemo do sprave. Povem vam naj, da ste se narodnosti v grofiji goriškej (slovenska in italijanska) popolnoma zedinill moj seboj. V ondotnom deželnem zboru smo se uže leta 18C0 res po viharnih bojih popolnoma spravili in sporazumeli moj seboj (Čujte', na desnici) V U tisočletni spomin pi je Šo osobito sedanji papež Leo XIII. za Slovanstvo sploh nekaj prav važnega ukrenil. Dne :i0. septembra in. 1. je razposlal svojim vernim po vsem svetu o sv. Cirilu i Metodu enclkllko, s katero zaukazuje: naj se svetkovanje slovanskih prvih učiteljev i narodnih prosvetljenikov sv. Cirila i Metoda v bodoče obhaja po vsem katoliškem svetu dne J. julija vsacega leta. Tako narodno svetkovanje domačih svetnikov bomo imeli letos omenjenega dne prvikrat i prav zaradi to posebne okolnosti treba ta visoki blagdan, — dan občeslovanski, toliko odllčniše proslaviti. Ta dan je 1 ostane nam zgodovinsko velepomenljiv i po bistvu enciklike tudi neprecenljive vrednosti. S tem činom, katerega je storil v sedanjih važnih socijalnih i političnih časih Rim, zjasneva se nam slovansko obzorje po enej strani, ter malo po malo pripravlja pot, ki nas bi vodila k zaželenej narodnej jedinosti. Naša sveta reč je s tem korakom za več stopinj bližje cilju, katerega ne smemo nikdar z očesa puščati. Istina je, da smo Slovani papeževo okrožnico z veliko radostjo sprejeli. Naš človek pa ima za kakoršno koli prejeto dobroto prav hvaležno srce, ter išče pripravne i ugodne prilike, da se svojemu dobrotniku pokaže hvaležnega z besedo i delom. Prav v ta namen odpotuje letos v Rim mnogo odličnih Slovanov iz vseh krajev našo zemlje, da stopijo na praznik sv. Cirila i Metoda osobno pred prvosvečenika katoliške cerkve, ter mu s toplo besedo izrečejo v imenu vsega Slovanstva srčno zahvalo za prclmonltno cerkveno okrožnico lanskega leta. Pri tej priliki, tako se sliši, izjavijo zbrani Slovani svetemu očetu ponižno prošnjo i srčno željo: naj se staroslovanščina ali sveli naš jezik zopet uvede pri vseli zapadnih, oziroma južnih Slovanih, v cerkvene obrede, naslanjajoč se na zgodovinska prava do te cerkveno narodne svetinje. O teh toliko pomenljivih dogodbali sem napisal majhno knjigo, ter jo razdelil v štiri oddelke, 1 sicer: 1. slovansko delu sv. bratov do Cirllovo smrti; 2. doba do Metodove smrti; 3. osoda slovanskega dela naših blugovestnikov na cerkvenem i slovstvenem polji po Metodovej smrti; 4. zakaj in iz katerih uzrokov nam se je treba neprestano potezati za naš obredni jezik. Taka je osnova temu delcu, ki naj ide mej bližne i daljne Slovane; naj jim nese srčni hratovski pozdrav s ponižno prošnjo i gorečo željo: da bi se spolnile vse našo žulje gled^* uvedenja staroslovanščlno v domačo cerkev, i glede zbliževanja sedanjih naših jezikov, da se utrdi mej slovanskimi plemeni sloga i se mej njimi obnovi ona duševna vez, s katero sta sveta brata Ciril i Metod zvezala slovanske rodove. V tej sladkej slovanskej veri hodi natn božja pomoč!') V Lokavcu t junija 1881. J. V. __nadučltelj. *) To delo, katero bomo zaporedoma nadaljevali, ulegne čast. najini bralcem posebno ustrcCi, za to nanje opozarjamo. lTr. EDINOST. ker oba naroda priznavata enakopravnost drug druzeinu. V deželnem zboru se obravnava slovenski in laški in postave se sklepajo slovenski in laški. Poročila In zapisniki se pišejo v obeh jezikih in tako vlada najlepše sporazum ljenje. Mi se ne prepiramo več mej seboj, uinpik vsi, Slovenci in Italijani skušamo, kako bi na duševnem in gmotnem polji bolj napredovali. (Dobrot na desnej.) Sporazumeino in spravimo se le, ko tudi nam priznate ustavno zagotovljene pravice ter nam ne bodete odrekali pomočkov za njih izvršitev, a sporazumeino in spravimo se dotle ne, dokler imate \i Slovenee za narodnost nižje vrste, ki se vsakakor ima ponemčiti. (Dobro! na desnici). Da se resnica prav spozni, čuti treba dva zvoni. (Konec.) A zlobni dopisnik je celo faktuin po svoje povekšal in v svojem srdu do osob stvar tako zasukal, da opravičuje javno edino on mestnega zbora postopanje, mej tem ko organi »Irreden-tovcev« ali molčć, ali pa trdć, da je bilo nepo-trjenje Hizjakovo maščevanje na njegovo drznost, s katero je hotel vrinoti slovenski jezik v tržaško trgovsko RodiŠče. Kedor bi dvomil nad tem, naj rila najhujši »irredentovski« list »L'Aiba« od dne 10. t. m. Ta list pripoveduje mej črtami, da so se godile mej vlado in vladno stranko Čudne reči, katerih ne sme povedati iz bojazni pred državnim pravdnikoin, da pa veseli vsacega pravega Italijana postopanje desnice v mestnem zboru, ker s tem je dokazano, da so vsi tržaški Italijani takrat edini, kadar se je treba ustavljati atentatom na italijanski živelj. List »Bdi« nost« pa je vedno trdil, povdarjal in dokazoval, da so konservativni Italijani še veliko nevarnejši Slovanom, nego pa skrajni Lahoni, in prav to se ju zopet pokazalo v tem slučaju. Znano je predobro, da sta dva gospoda od desnice najhujše agitirala za to, da se volitev dr. Bizjaka ne potrdi; eden teh gospodov je bil najhujše zadet iu najbolj razkačen, ko je dr. Ribali izročil trgovskemu sodišču znano slovensko tožbo ; ta gospod je z ono tožbo prišel v kolislje; drugi gospod pa je bil protikandidat Bizjakov In je tak mož, da ima tržaške okoličane za svoje ovce; on bi bil najraje videl, da bi bili volili volilcl 5. okraja za poslanca njegovega hlapca, da bi bil ta hlapec njegov mestodržec (Platzhalter) v mestnem zboru in to za vse slučaje, kajti v evangeliji je pisano, da je gospod poslal v 5. okraj svojega proroka, kateri ima čuvati, da se kak slovenski dohtar ali kak drug omikan Slovenec ne vrine v mestni zbor, kajti gospod je zapo-vedal, da Slovenci morajo biti pokorne ovčice. Rečeno je v Trstu obče znano, le nekateri zlobni slovenski rovarji za planko tega ne vedrt, ali nočejo vedeti. Ker drugače Bizjakov! politični sovražniki niso mogli priti dr. Bizjaku do Živega, k ljubu temu, daje nek namenjen »mestodržec« iskal uzrokov ničevosti volitve, — našli so ono diferenco privatnega značaja, o katerej smo uže govorili. Vendar se dr. Bizjak ni imel Se zagovarati pred sodnijo zarad kake prevare, kar nam jasno dokazuje to, da je dr. Bizjak Še vedno ud častne korporacije, v katerej ne smejo biti drugi, nego neomadeževani ljudje, kajti Žalostno bi bilo za vse tržaške odvetnike, ako bi trpeli mej seboj lakih ljudfj, ki ne smejo in nemorejo biti zaradi nemoralnega Živenja udje obči nskihzastopov. Iz toga se vidi, da je bil glavni uzrok, zakaj niso mestni očetje potdili dr. Bizjaka, vendarle politiškega značaja in gotovi smo, da bi se na.šj mestni očetje, posebno pa naši italijanski konservativci še vedno maščevali nad vsakim, kateri bi hotel z vso silo drezati v sršenovo gnjezdo, to je boriti se očitno za uvedbo slovenskega jezika v vse tržaške urade. Kedor tega ne pripoznava, ignorira hotč ali nehote to, kar se godi na Primorskem od nekdaj. Da pa imajo naši najbolj zagrizli sovražniki zagovornikov tudi v našem taboru, to dokazujejjako žalostno stran in skelečo rano na narodnem životu. Mi imamo mej seboj takih elementov, ki bi po nikakein ne stopili v najmanjšo nevarnost za narodno stvar, imamo celo takih, ki so se javno izustili: »Kaj je treba temu K N. poganjati se toliko za našo stvar, saj je dosti boljših Slovencev od njega, kateri se pa toliko ne raz-koračajo in naplnjajo«. Ubogi narode, ti imaš takih previligiranih Slovencev, ki so celo zavistni, da se kedo kaj giblje in o vsakem, kedor kedaj javno nastopi, sumničijo slabo, ker so sami silno pokvarjeni in maloduSni, po nemškem pregovoru: »Wie der Schelm ist, so denkt er«. In takih ljudij imamo mnogo mej našo tako zvano inteligencijo. — To vam je dušna aristokracljaf kaj ne — A la Svegelj? Nezaslišano a vendar resnifno utegne torej biti, da je bil uzrok politeičn moritve dr. Bizjaka vendar političen. Gotovo pa je tudi, da je dr. Bizjak saj tako dober Slovenec, kakor oni zgorej omenjeni in drugi, ki zastonj ne dado od sebe • nobene lige«, tako dober, kakor oni, ki niso v nobenem slovenskem diu'tvu in oni, ki so pustili na cedilu marsikaj, za kar so druge navduševali; tudi dr. Bizjak se je manj ali več vedno gibal v narodnih krogih. Će pa taki ro-doljubja velikani denes napadajo društvo -Edinost,« kličemo jim mi po vsej pravici: »Kile so pa one stvaritve, one Čitalniee iz prejšnjih dob?« Ali niste pustili vse v nemar in ni »Edinost« edino izvrševala naloge, da v okolici zajezava lahonske navale? Kde slo bili, ko je skoraj en sam bore člo. vek, najslabši mej Vami, vodil" politiko trŽa8kih Slovencev in javil njihove težnje v svojem organu? Bogami, ako ste vse to dopuščali in tolerirali mnogo let, tudi denes nemate pravice govoriti, še manj pi črniti in blatiti ljudi, ki vsaj nekoliko delajo! Društvo »Edinost« ima teško nalogo, ono se mora, kakor vsak politlkar, opirati na obstoječe razmere, ne pa na domišljije, ono dela, kar more, ni pa znano in ne more biti, da bi imel kak odbornik tega društva slabe namene; temu društvu tudi ne more odrekati uikdo koristi; pokopljejo pa naj ga gosp. dopisuni, ako ni potrebno iu ako oni mogfi kaj boljšega postaviti na njega mesto. A kakor se očitno kaže, neinajo ni volje, še manj pa ljubezni do tega, saj jih nikoli blizu ni, ie za hrbtom znajo kritizirati, v svojej zavidljivosti opravljati 1 natolcevatl z strupenim jezikom tiste, ki se iz Čiste ljubezni do naroda žrtvujejo narodu. Saj se jim celo na obrazu bere zaničevanje! Kar se društvu očita gledć dr. Rahla, moramo javiti, da »Edinost« ni odločila njega volitve; ta volitev bi se bila izvršila tudi brez »Edinosti«; »Edinost« je zbrala le mej dvema zloma manjše zlo. Dr. Rabi je bil po zagotovilih slovenskih poslancev v mestnem zboru saj tam prijazen in pravičen zahtevam okolice; o dr. MilaniČu je pa le to znano, da je iabon In z lahoni tržaški Slovenci še niso paktirali in tudi teško bodo. Znano pa je, da so lahoni bili vsaj tistikrat, ko je bil voljen dr. Rabi, zavezniki ustavovercev na Dunaji in da lahoni Slovana še bolj črtć, nego nstavoverci. — Ergo mej dvema zloma manjše zlo. Kar se pa tiče razpora, katerega je delala ■ Edinost«, kakor to trdi dopisnik »Narodov«, za časa volitre dr. Tonkllja v državni zbor, naj nam bode dovoljeno javiti tole: Nas veseli, ako dr. Tonkli dobro izvritaje svoj posel na Dunaj), on spolnuje po svojej moči svojo dolžnost; ni pa res, da »papirnata Edinost« molči o vsem TonklUevem delovanji; tedencijozno dopisnik resnico zakriva nepodučenim, kajti resnica je, da je »Edinost« v dobi K mesecev pohvalno govorila o dr. Tonkli-ju večkrat, nego vsak drug slovenski list, da to dokažemo, pristavljamo spodaj .izkaz dotičnih citatov v »Edinosti«.*) Vzrok pa, da je »Edinost« kandidirala o svojem času nasproti dr. Tonkliju dr. Abraina, ni osobne narave, kakor trdi dopisnik, kajti iz zapisnika »Edinosti«, je razvidno, daje društvo »Edinost« *o včinilo le na zahtevanje mnogih udov s Krasa ') Št. 6. Goriiki poslanci grof Coronini,rfr. Tonki in Valussi so izročili cesarju prošnjo za polajšanje zemljiškega davka itd. Dunajski dopisnik poroča »Soči«, daje dr. Tonkli izročil grofu Taaffeju natančen načrt za uvedenje slovenskega jezika v srednje šole in vse urade na Goriškem. Št. 8. Dr. Tonkli je v odsekovej seji za jezikovo prašanje živo risal krivice, katere se gode vsem Slovencem v sodnijah ... ter dokazoval, da je v slovenskih deželah treba enacega ukaza gledč rabe slovenskega jezika v sodnijah, kakor sc je izdal za Češko in Moravsko itd. St. lo, Lahonsko-pobalinska kultura, ponočni la-honski postopači so dr. Tonklijero hiio itd. Lahonsko junaštvo. Nek Irredentar je goriškemu državnemu poslancu dr. Tonkliju itd. Št. u. Dve interpelaciji, gledć slov. jezika v sodnijah, katere je podpisal tudi dr. Tonkli. Št. i5. Prav živo so sc za slovenske pravice potezali dr. Tonkli, H. grof Clam Martinec, Črkavsky, grof Hehenwart i dr. (g. dr. Tonklija smo tedaj mej temi staroslavnimi velikaši postavili na prvo mesto). Št. 19. Tržaški poslanec g. Teuschl je hudo napadal primorske Slovence ter sramotil slov. jezik Gosp. dr. Tonkli pa mu jc povedal, kar mu je slo. (Iskali smo dotična govora, a nismo ju mogli dobiti, da bi več o tem govcrili). Dr. Tonkli je v državnem zboru pribojeval za popravo koroške ceste pri Plavi 10.000 gld. Ker te vsote ni bilo v državnem proračunu, zato se mora ta pripomoč imenovati dr. Tonklijtra pridobitev. Št. jo. Tržaški poslanec Teuschl je v državnem zboru v teutonskej strasti napadel primorske Slovane. Dr. Tonkli ga jc krepko zavrnol. Noben siov. poslanec ni bil v »Edinosti« imenovan tolikrat, kolikorkrat g. dr. Tonkli. Tako tedaj »papirnatu Edinost« dosledno — molči o vsem Ton-klijevcm delovanji. Če g. dopisnik ne bere »Edinosti«, naj o njej molči, če jo pa bere, naj ne trobi v svet laži, ako ima kaj poštenja. (lTredn). in sicer ne zarad osobne mržnje na dr. Tonkli-ja. ampak Iz pravega prepričanja, ker večina družabnikov je izrekla, da ima več zaupanja v dr. Abrama, nego v dr. Tonklija. Prav tisti, katerim najbrže dopisnik spod-tika osobnega sovraštva do Tonklija, niso bili niti navzoči, ko je obveljala kandidatura dr. Abrama. Sicer pa moramo izreči, da kljnhu temu, da dr. Tonkli izpolnuje svoje dolžnosti v državnem zboru posebno zdaj, ko slovanski drž. poslanci niso v opoziciji z vlado, še denes se nema • Edinost« prav nič sramovati, Če jc postavila za kandidata dr. Abrama, kateri je pripoznan poštenjak iu v katerega imajo posebno Kraševci se vedno neomejeno zaupanje. Dr. Abrama smo občudovali pri druzih prilikah, koje šlo za žrtve od njihove strani, zarad principu in pravice. Sicer pa bi bilo boljše, da gosp. dopisnik molči e tej stvari, ker bi mi>gli sicer v našo opravi-čenje javiti neprijetne dogodke in ilustrirati znani rek: »Der Zweck hoiliget die Mittel«. Ko bi bila »Edinost« Tonkli-ju nasproti postavila kako kukavico, onda bi dopisnik imel prav; a postavila je najvrednejšega moža, katerega tudi sam dr. Tonkli mora ko tacega čislati in zatorej se naše društvo nema prav nič kesati tega, kar je storilo v tej zadevi pri vsem pripozna-vanju dr. Tonklijevega delovanja. Očitanje, da nek društveni odbornik antechambrira pri deželnem namestništvu, mora društvo zavračati, ker društvo nikomu tacega pooblastila ni dalo; če kdo to dela, dela na svojo roko, toliko nam je vendar znano, da ne berači, kakor — g. dopisnik uže v6, kdo prav pri tem namestništvu — berači. Toliko dopisniku »Naroda«, kar h krati velja tudi »Soči«, katera ima takosurovo psovanje, da omikan človek skoraj ne more odgovarjati na-nje. Na nje opombo pa bi odgovorili; naj »Soča« pometa pred svojim pragom, naj polož' roko na srce in izpraša svojo vest, predno išče v Trstu gnjilobe, katere največ najde tam, od koder najbrže zajema svoja tržaška poročila. Naj konečno svarimo slovenske liste v interesu sloven ske stvari, naj se ne smešijo, kajti kedor je čita] dopis v »Narodu« proti nam in primerja ta dopis sč zadnjim poročilom v istem listu o sprejemu na Dunaji neke deputacije, pravimo, kedor je to oboje čital in pozna tukajšnje razmere, ali se ni smijal? Dopisi. Ispod NanoM 12. junija, »Edinost« 5tev. 33, katera je bila mnogim Pivčanom brezplačno priposlana, omenja pod naslovom: »Okrajno kmetijsko društvo v Postojni,« zapričeto delovanje v tej zadevi. To početje od strani »Edinosti« jo v istini hvale vredno, kajti komu ni znano, koliko vpliva ima Časopisje v enakej zadevi, bodi si, da navdušuje ali priporočuje ter s krepko i temeljUto besedo živo riše poŠte no in koristno delovanje, katero se na ta način prikupi enemu i drugemu, da ga prične odobravati, na posled pa celo podpirati, ako-pram je bil v prvem početku hud nasprotnik temu. Kakor to raj Časopisi morejo kakej stvar, veliko škodovati, tako morejo enakemu zapričetju, kakor je naše, veliko koristiti, posebno ako to činijo iz proste lastne volje a ne prisiljeno. Stvar, katere smo se lotili z osnovanjem »okrajnega kmetijskega društva«, ni sicer lehkit, pač pa nasprotno, kajti preverjeni smo uže zdaj v začetku, da bomo imeli morda preobilo nasprotnikov, stavile se nam bodo morda tudi od ene ali druge strani zapreke; pa vse to nas dosti ne plaši, saj nam je baš znano, da vsako koristno započetje mora v početku dosta hudega prebiti. Za vodilo nam služi vedno leto: pomagati našemu zatiranemu stanu, kateri zdaj životari brezi napredka in ako se mu ne pomore v kratk^ dobi, propasti mora. Toraj sveta dolžnost nas kliče, da pričnemo skrbeti za boljšo ter srečno bodočnost. Ako se pa tega sami ne lotimo, drugi nas v to gotovo ne bodo silili. Vzbujatelj in duša omenjenega društva je v prvej vrsti, g. Rihard Dolenec, vodja vinarske i sadjarske deželne šole na Slapu. Kakor strokovnjak v kmetijstvu, imel je dovolj prilike v mnogoterih krajih, kder je kmetijstvo in kmetijska obrtnija v najlepšem cvetju, popolnoma se prepričati, da dobra volja iu trden sklep moreta slednjo deželo osrečiti. Za to se je ta pošteni mislec lotil težkega dela popolnoma i živo preverje i, da je nam Pivčanom še pomoči. V prvo je o tej zadevi dosta pisal, videč da vse to le malo ali nič ne koristi, vzbudila se je v njem misel, da se napravi na Pivki kmetijsko društvo po izgledu onih, katera obstoje ter uspešno delajo 1 napredujejo 1111 Češkem, Moravskom, Avstrijskem, v Šleziji in drugod. Sklical je toraj gosp. R. Dolenec 26. majnika shod pivških kmetovalcev v Postojno, kder se je o tej stvari posvetovalo. Vdeležitev je bila od strani najinteligentnejših posestnikov z vse Pivke nepričakovano velika. Pričetek toraj dober! Pri tej priliki se je volil takoj začasni odbor, obstoječ iz prav unetih ter za stvar navdušenih posestnikov in sicer g. R. Dolenec načelnikom, g. Matevž Preinroviz Ubelskega podnačelnikom, Hinko Kavčič iz Razdertega tajnikom, gospodom odbornikom: Ivan Hof-itetter, dekan v Postojni, Eduard Dolenec iz Orehka, Leopold Dekleva Iz Košane, .1. Domicelj iz Zagorja, J. Cucek iz Knežaka, Ivan Jurca iz Gorenj, J. Potepan iz Jablanice. Gosp. načelnik It. Dolenec je prevzel takoj nalogo, da napravi primerna pravila. Takoj ko l»odo ta gotova, skliče se odborova seja, da se ta popolnoma pretresejo, ako bode treba, tu in tam kaj popravijo iu naposled, ko bodo v duhu odborove večine dodelana, izroče se takoj slav. del. vladi v potrditev. Kako se bode vse to vršilo, poročati hočem pozneje ako mi bode si. uredništvo »Edinosti« v svojem cenjenem listu blagovolilo prostor odmeriti za moje uborne dopise. V Da si Trst sme čestitati, ako naše društvo svoj namen doseže, kakor je rečeno v gori omenjenem članku, to je pač istina, kajti pomilovanja vredna je velika večina tržaških prebivale ev, katera mora za dragi denar slabo, nepošteno in tudi gotovo nezdravo mleko, — ako je tega imena vredno — kupovati, da ga potem mesto v korist, v lastno škodo povživa. Nam se ni čuditi, ko vidimo Tržačana ali TržaČanko, s kakošno slastjo pri nas na Pivki in sploh na deželi mleko ali belo kavo pije. To se vć, da nekateri teh mislijo, da je bistri zrak vzrok temu, da je mleko njim tako okusno. Ali zrak ima le malo vpliva na tej dobroti, pač pa glavna Btvar, dobra krma in pa poštena gospodinja, katera da tako mleko, kakoršnega je od krave dobila. Naše mleko je zdravilo, mej tem ko je nekatero v Trstu le skoraj strup. V strahu pa naj ne bodo posestniki konj, misleči, da jim bode potem, ako se naše društvo vkoreniči, morda mrve ali sena primanjkovalo, tega ne. Naša Pivka more bila dosti piče pridelati, le gnoja nam je potreba, katerega zdaj nihče dovolj nema. Naposled naj Še to pristavim, da ni mi, ni Tržačanje si misliti ne moremo, kolike važnosti je enim i drugim osnovanje našega društva, kajti enitn i drugim bode v neverjetno veliko korist, ako pride to do zaželenega vspeha. Pomagajmo si sami, da nam i Bog pomore, Hlnko Antonov, Z \»lranj%kt>r«, 16. junija. Kakor se je govorilo, resnica je, da je bila nabira voznikov za Bosno in Hrcegovlno le goli »švindel«, kar nam potrjuje najnovejša okrožnica c. k. okr. glav. v Postojni, katera se glasi: Štev. 5359. Županijara! Nanašajoč se na dopisa od 26. in 10. maja t. 1. štev. 4088 dnjc se Vam na znanje, da je vsled dopisa visoke c. k. deželne vlad) od 7. junija t. 1. štev. 916 visoko c. k. skupno mini-stersvo na tukajšno sporočilo dalo vedeti, da niti vojaške, niti civilne oblasti v Bosni in Hercegovini ali kod drugod ne potrebujejo ni-kakih voznikov in tudi ne namerjavajo jih upotrebljevati. Naznanite to tistim, kateri Bi pripravljajo vozove za Bosno. C. k. okrajno glavarstvo v Postojni dne 10. junija 1881. (Jlobotnik, s. r. Politični pregled. Notranje dežele. Nemški listi pripovedujejo, da zarad tega ni bilo slovesnega sprejema v Pragi ob priliki cesarjevičevega prihoda, ker so baje Čehi name-rjavall politične demonstracije, ki bi cikale na češko krono. Ko je bil carjevič v češkem gledišču, začela se je predstava z avstrijsko himno in brahansono; pri zadnjih besedah se je od-grnol zastor in pokazal se diven prizor: v oblačili se prikažeta dva genija, ki držita sliki Rudolfa in Štefanije obdano z rožami iu lavorom, pod kiko pa Bohemija drži krono in grb češki. Zbrano občinstvo je kar očarano silno ploskalo. V Pragi se bije hud boj za volitve v kup-čijsko zbornico; ml severnim bratom želimo, tisti vspeh kakoršnega so si priborili Slovenci v Ljubljani; pa tudi nič ne dć, če bo še ugodnišil Splolna situvacija ustavakom nič kaj ni ugodna; minolo leto so ob tem času, ko se je državni zbor končal, zagnali krik, da je treba stopiti mej kmete in biti boj za nemštvo s kosami in kiji in so po svojih parteitagih jako ponosno z orožjem zaropotali. Letos pa ') Uredništvo take, ljudstvu koristne spite, z veliko radostjo In hvaležnostjo »prejemu. (Ured.) E D I N O 8 T. so vračajo jako potrti vsak k svojemu ogn|iŠču z nagrbančenimi čeli. Začeli so se tudi nekoliko dobrikali Čehom, kakor ondan Poljakom, pa vse zaman. Erdeljski Saši so v program vzeli te točke: 1) Trebi se je držati državnopravne podloge; 2) treba se je bojevati proti sedanjej politiki v davkarst\u; 3j treba je pripoznat} narodnostni zakon od leta 1868; 4) ustavljati sejo vsakoiakeniu skrajšanju municipalne pojave od leti 1870, 1871; 5) cerkev mora biti svobodna, enakopravna in samostalna, 6) saski poslanci se ne smejo nobenemu klubu v državnem zboru pridružiti. Izredno nestrpljivi ljubljanski ustavoterci. Kakor znano, zmagali so pri volitvah v trgovinsko komoro v Ljubljani narodnjaki, pa so iz uljudnosti ponudili ustavovcrnej stranki podpredsednika, a ti so pri volitvi oddali — praznp liste: nočejo kompromisa; kompromisi so baje zelo slaboglasna stvar. Pl. Vestenek je bil obsojen zarad razžalje-nja časti za 40 gld. ali 8 dni zapora, ker je surovo v javnem lokalu napadal mirne Slovence-V družbi Vestenekovi je bilo več učiteljev srednjih šol, ki so z nekakim ponosom naglaševali, da ne razumejo slovenski. Gospodje slovenski državni poslanci bi lahko ministra Conrada vprašali, jeli morejo takovi učitelji slovensko mladino vspešno podučevati in pravično soditi. Slovenski narod odločno protestira proti takim učiteljem. Sploh pa se nemški učitelji mej Slovani naseljeni odlikujejo z sovraštvom do Slovanov. Ustavaki so hoteli v Tešinu velik meeting osnovati preti delovanju šlezijsklh slovanskih narodnjakov, pa so samo 90 Židov in 20 učiteljev srednjih šol mogli zbobnati. Baron Rodič, dalmatinski deželni namestnik, je bil 13. t. m. pri cesarju v dolgej avdijenci, v katerej se je baje govor o Krivošjanlh in Boke-zih sploh sukal, ker imajo stopiti v deželno hrambo. Baron Rodič je bil tudi večkrat pri Pinotu, trgovskem ministru, ksr kaže, da se dela za zboljšanje trgovinskih razmer v Dalmaciji — Na Ogrskem se volilci začenjajo gibati. Baron Sennyey se je predstavil PoŽunskim volilcem ter račun dajal o svojem delovanju In program razvijal. Utegne biti Tiszin nastopnik. Razmere mej vojaci in civilom so na Ogrskem kaj slabe. Baron Gyulaj-Edelhelm je izrekel v nekem pismu, da se radi prepirov mej vojaki In civilom civilisti pri sodnijah premilo sodijo; zarad te izjave so duhovi močno razburjeni. Vninje države. Na Nemikem stopi ko minister za uk in bogočastje na Puttkainerja mesto Possler, ki je v predsedništvu državne zbornice; Puttka-mer bo minister notranjih zadev in ima volitve voditi v Bismarkovem smislu. Bismarkov predlog, naj se Hamburg v eolno ednoto z Nemčijo vtelovi, je bil v Ham-burškem senatu z veliko večino sprejet. h, Adena se javlja 12. t. m. da je italijanska ekspedicija umorjena, katera je iz Asaha v notranjo Afriko prodirala, in enega podčastnik;^ štiri vojake in deset pomorščakov štela. V Petroburgn se je deputacija Tekincev carju predstavila, povdarjala veselje, da so srečni Tekinci ko podaniki belemu carju; s tem je angleški upliv na Perzijo, Afganistan in Herat podkopan, in je Rusija velik korak v Aziji storila. V Moskvi so obhajali petdesetletnico slavnega medecina Pirogova; car sam je čestital, Moskovskija Vedomosti pa molčć; mi Slovani se preveč držimo gesla: kdor ni tak, kakor sem jaz, anathema sit. Bolgarski knez potuje po kneževini in se slovesno sprejema; bolgarski agent v Belem-gradu se je pritožil pri srbskej vladi proti listom, ki pišejo preveč brezobzirno o bolgarskem knezu. Nekteri liberalni Bolgari so se do francoske vlade obrnoli za pomoč; Slovanom tujcev ni treba klicati. Srbski knez Milan je bil v Petroburgu prijazno sprejet; opravil je najprej molitev na grobu carja Aleksandra, odkazala se mu je zimska palača. Glas Crnogorca prinaša v svojej zadnej številki ukaz ministra notranjih zadev do poglavarjev črnogorskih okrajev, ki so naslanjajo na avstrijske meje. V tem ukazu pripoveduje, da uvaja avstrijska vlada brambeno postavo na bokeljskoj zemlji in strogo prepoveduje Crnogorcem Bokelje podpirati, ko bi se hoteli narod-bam avstrijske vlade morda tu pa tam nekoliko upirati. Kaj pa so za časa avstrijsko-prusko vojne Magjari in Nemci uganjali? Je bil Nemec tak pošten sosed ? Turki so si izdelali proračun za leto 1881, ki kaže silen deficit; za njihove rane jim bo teško mazila najti. V tuniikrj zadevi je Turčija se oglasila s protestom proti Franciji in ga poslala vsem velevlastim. domaČe stvari. O razstavi V Trslu je zopet vse liho od takrat, kar se je zanjo podpisalo 7(>.m*> gld. Ce tudi zdaj mestni zbor prav marljivo zboruje, vendar se v njem o razstavi šo nič nI omenilo ter se skoraj gotovo tudi ne bo, ker večina mestnega zbora ne bi tega trpela. Ona ima druge skrbi, ki pa Trstu nič dobrega ne prines6, kakor so mu tudi do zdaj le kvar delale. Trst je ........ uže dovolj prepričan, kam ga je pri- tlral mestni zbor i tega ne sme pozabiti pri prihodnjih volitvah. V tržaškem mestnem »vetu se je 16. in 17. t. m. mnogo govorilo, kako naj se zmanjšajo občinski troški, a vse besedovanje ni le enega krajcarja prišle lilo. Sklenolo se je, da ima laška mestna gimnazija ostati, kakoršna je i naj so mestno gledišče ne proda. G. vitez Rittmever je hudo tožil, da se bogatinom na-nahigajo preveliki davki. — Nu, zakaj še ni pristavil, da milijonarji morajo stradati, delalcem pa osleceni slrežaji kopune na mizo nosijo. Nov vinilni Italijanski časnik, kakor se pripoveduje, ima začeti izhajati v Trstu; za urednika imenujejo g. Antonca, ki sedaj vred uje vladi protivni Čarnik »Cittadino«. G. Antonaz, to je res, lahko v enej noči barvo promeni, temu ne bi se čudili, ali Čudili se bomo vladi, ako bo res tako orodje rabila ter pričakovala, da jej bo koristno. ProeesMa sv. Reš. Telesa so jo v Trstu letos prav veličastno vršila. Ulice so bile krasno okrašne. Dolge vrste naših okoličanov smo videli, kateri so izvrstno pevali, (najbolje Skede-njcl, žensk je bilo mnogo v lepej narodnoj noši! Preizv. biskup Josip ttirossma-Jer je prispel 9. t. m. na večer v Trst; spremljal ga jo dr. F. Rački. Drugo jutro pa je odpotoval v Rim, kamor je bil poklican, da se vdeležf priprav za proslavo praznika sv. Cirila in Metoda. On bo na tem prazniku glava vsem romarjem. ProslavlJenJe* Novomeška meščanska bramba je izvolila kranjskega deželnega načelnika g. Winklerja in škofa Pogačarja za častna uda. f Franjo Krežma, sloveči hrvatski umetnik na goslib, umrl je 16. t. m. v devetnajstem letu v Frankfurtu. Slovel je on, še tako mlad, vendar uie široko po Evropi kakor eden izmej prvih umetnikov. Slava si briše solze na njegovem prezgodnjem grobu. t Dr. Jo«. Škod** po rodu Čeh, eden Izmcj najslavnejših zdravnikov, umrl je zadnji ponedeljek na Dunaju. Zdravniško njegove zasluge so nesmrtne. Nftrodnl praznik priredć logaški rodoljubi in taniošna narodna društva na korist maticc Jurčičevega spomenika, spored razpo-šlejo k malu mej občinstvo, opozorujemo vse narodnjake na ta prainik, kedor le more naj se ga vdeleži. Živinska razstava v Ciorlcl za vso goriško deželo bo 29. septembra t. 1. Tržaški promet meseca maja po suhem. Pripeljalo se je v tem mesecu blaga v Trst po železnici 471771 inetr. cent. in z vozovi 50620 rnetr. cent. tedaj skupaj 522391 metr. cent. v primeri z istim mesecem lanskega leta za 93693 m. c. manj. — Izvozilo se ga je po železnici 238275 metr. cent. z vozovi 13140 m. c. skupaj 251715 m. c. v primeri z lanskim letom za 1881 m. c. več. Potovanje v nim. Kakor smo iz gotovega vira poizvedeli, pripelje se s posebnim vlakom prihodnjo nedeljo zvečer okoli 8 ure 300 — 400. Čehov in Poljakov v Trst, kateri drugi dan odpotujejo na Lloydovem parobrodu proti Rimu slavit praznika sv. Cirila in Metoda, in poklonit se sv. Očetu. Lopo število Slovencev iz vseh dežel, tudi iz Primorskega, pojde z njimi. Rojaki, pridite o omenjeni uri mnogobrojno na kolodvor, da severne brate navdušeno pozdravimo. Vabimo tudi vsakega, kateremu koli bo mogoče, naj se romarjem pridruži, — tako lepe prilike ne bo nikoli več, v dno mesto videti. Cena za vožnjo tja in nazaj bo stala od 20—30 gld. V Rimu pa bo skrbel poseben odbor za cena stanišča. — Hrvatje se bodo peljali z Reke in iz Zadra v Jakin. To bo pač vele-častna slovanska svečanosti Romarji ostanejo v Rimu do 6. julija. Slovenski bo pridigoval v Rimu č. g. Kožuh, v akademiji pa bo deklamo-val g. Kobler Lotričevo pesem: Triglav Balkanu«. Odbor za romarje v Rim prosi uredništva vseh slovanskih časnikov, naj bi pošiljala od 25. junija do 3. julija po en tisek Časnikov kardinalu »Boromeo v palačo Alfieri«, da bodo romarji, kateri h središču bo v tej palači, lahko v doma- Čem jeziku zvedeli, kaj so v njih domovini I godi. Tudi vsa pisma naj se romarjem pošiljajo pod zgoraj omenjenim naslovom. Ka dan sv. Petra t. j. 29. t. m. po-poludne ob 3 uri bodo pri g. grajSaku Eduardu Dolem u v Orekku, seja začasnega odbora postojnskega okrajnega kmetisjkega dmltcn, h katerej se vljudno vabijo vsi dotični g. g. odborniki. ljubljansko Imrje se ulegne vendar osušiti. Minister za poljedelstvo jo poslal v ta namen vrhovnega inženirja Podhagskega v Ljubljano. Njemu so pridružijo Se drugi, posebno domači inženirji, ki imajo načrt za ositšenje dovršili. Glasoviti vestenek obsojen na S. d n i J zapora. Znano je nišim Čitateljem, kako pobalinsko se je vedel glavar Vestenek, steber nemškutarstva na Kranjskem v ljubljanski kazinski kavarni. — Te ti ni je bila obravnava pred sodnijo, pri katerej je bilo celo po Izjavah prijateljev Vestenokovih dokazano, da je Vestenek razŽalil g. Lapajneta in g. Bučarja na Č isti in zato ga je sodnik obsodil na 8 dnij zapora. Interesantne pri tej aferi so izjave nemških profesorjev, ki so trdili, daje g. Lapajne provo-ciral in žalil Vesteneka. ker se je tako mirno držal in ker je v kazini govoril slovenski. Mej tem ko najniži Slovenec ni še nikoli nobenega zato psoval, ker je govoril v Čitalnici nemškot drzevajo so ti gospodje trdite na slovenske) zemlji, da Slovenci s tem žalijo Nemce, ki so na Kranjskem vendar le gostje, ako v kavarni, kamor oni zahajajo, govorć slovenski. D.i imajo nemški »kultur tragerji« take pojme o pravu in o dostojnosti, tega še nismo vedeli; gotovo pa jo, da so li gospodje nemško kulturo strašno blamirali. — Lepi hvala za tako kulturo! Naš najsurovejši kmet no more pred sodnijo tako govoriti, kakor so govorili li nemški profesorji in taki ljudje podučevajo našo mladino I Mi menimo, da vlada ne sine več trpeti tukili ljudi v Ljubljani, kder so tako razžalill narodni in pravni Čut naroda. — Za pobalinsko ravnanje pred sodnijo in v kavarni so vredni ostre kazni, kajti drugače je kompromitiran ves profesorski stan. H krati pa naj nam bode dovoljeno to le prašanje: Pri nas v Trstu bi vsaka kaj vredna trgovska hiša strani poslala uradnika, ki hi bil obsojen v zapor zarad pobalinskega vedenja. Ali je vlada manj nego trgovska hiša? Ali more Vesteneck Še biti okrajni glavar? — li smrti na večala obsojena sta bila 15. t. m. pri tržaškej porotnej sodbi Pavel Dobrila In Fran Kastelic. Porotniki so soglasno pritrdili, da sta umorila trgovca z drobnico Petra SiškoviČa i glede Dobrile, da jo umoril tudi lastno ženo. Državnega pravdnika namestnik dr. Leitner ju je ostro tožil; dr. Feriančič je zagovarjal Kastelca s tem, da priče niso dosti zaupljive i da se njih povedbe ne ujemajo; dr. Angeli pa Dobrilo, da ni bil pri zdravej pameti, ko je hudodelstva počenjal. Vabilo na svečanost blagoslo* venja društvene zastave za podporo rokodelcev dne 26 junija v Ajdovščini. — Program: Pred poludnem: 1. Ob 8. uri sprejem došlili gostov v društvenej dvorani in odhod z godbo k blagoslovenju. 2..Ob 8'/, blagoslovenje društvene zastave na občinskem trgu. -3. Ob 9l/, skupni odhod k velikej sv. maši. — Popo-iudne: 4, Ob 3'/, Bliod v društvenej dvorani in skupni odhod v Sturje na vrt gostilne gosp, Janeza Premrov, kder bode društvena zabava z govorom, godbo, petjem in plesom. Svirala bode goriška mestna godba. Vstopnina k zabavi na vrtu za ude po 50 kr. in za druge po 1 gl. — Ker je čisti dohodek te zabave namenjen nekoliko društvu za podporo rokodelcev v Ajdovščini, nekoliko za troške društvene zastave, zalo se radodarnosti ne stavijo meje. — K obilej vdeležbi vljudno vabi Društveni Odbor. Nenjsko parobrodno društvo, ki je iinelo s parnikoma »Hrvat« in »Vinodolac« redno zvezo z Reko, moralo je ustaviti vožnje, ker je ogerska linanca zarad zastalih davkov parnika zarubila. Irredentovska dela« Pripoveduje so nam, da sta prišla na sv. Rošnjega telesa dan mej popoludansko božjo službo dva Lahona v ceskev Nabrežini, eden je šel v spovednico, drugi je pa pred spovednico pokleknol, da se mu spove. Ko ja po božjej službi g. župan bo-gokletnika na odgovor poklical, ustavila sta se mu. Ljudstvo je bilo tako razdraženo, da ju je napadlo i dobro oklestilo. — Skoraj enako bo-gokletstvo se je pripetilo 22. t. m. v Splitu. Bajamontovcl so pridrli mej božjo službo v frančiškansko cerkev, ter raztrgali z oltarja okras i sveče, da so frančiškani morali pretrgati cerkvene obrede i žandarstvo bilo prisiljeno cerkev izpra/.noti i zapreti. Rimske starine pri Ajdovščini. Zadnjič so tam pri kopanji našli več rimskih novcev, največ iz dobe cesarjev Otho, Caracalla itd. in tudi tri nagrobne kaniPne. Zanimiv j« napis na enem teh kamenov, glasi se tako le: »Antonio Valentino Principi Leg. XIII. Gem. intorfeeto a latronibus in alpes julios loco quod appellutur Seelerata. Antonius Valentinus lilius patri.« '/brane narodne srbske pesni je v drugem lisku v Ljubljani izdal prof. pajk. Priložena je kratka slovenska slovnica, slovensko tolmačenje, rečnih tujih besed in ćirilska abeceda. Kedor se hoče seznaniti s prekrasnim Bil.skim pesništvom, naj si omisli to knjigo Vo|ja 40 kr. Živalstvo. Slovenske Matice odbor je to izvrstno Erjavčevo, drugič natisneno delo, pri-poročil kranjskemu deželnemu svfttu, naj se za to potegne, da naučno ministerstvo dovoli, da se kakor šolska knjiga v srednje slovenske šole uvede. Dvaindvajset žlvlnozdravalkov išče srbska vlada. Plače so: za zdravnika I. razreda S2000 gld., II. razreda 1700 gld., III. razreda 1500 gld. Prosilec mora znati kateri slovanski jezik. Ka društveno zastavo dil.ilskega društva so darovali: F. Jeršek 1 gld. ,1. Mramor t gld. A. Padar 1 gld. Fr. Kobal 1 gld. L. Cuiz I gld. M. Dolžan 1 gld. M. Vovk 1 gld. A. BatiČ 30 kr. J. Marič I gld. J. Perhavec 70 kr. N. N. 1 gld. Tavčar 1 ghl. Srebotnjak 1 gld. A. Šarf 1 gld. J. Snido 2 gld. F. Korič 1 gld. A. For-migin 1 gld. Fr. Itus (M) kr. ,1. Lapajnar 1 gld. B. Kov.ičič 50 kr. A. Muha 2 gld. M. Paljšak I gld, J. Stravs 3 gld. 25 kr. Fr. BernoviČ 50 kr. .1. Krapus 40 kr. Fr. Marušič 1 gld. L. Hajn 1 gld. M. Železnik 1 gld. Lulik 30 kr. Godeša 1 gld. J, Bezeg l gld. Frank 1 gld. J. Stupaj I gld. Uiuek 1 gld. Ipavec 1 gld. Umek 1 gld. J. Pavčič 50 kr. A. Pavčič 50 kr. Potočnik 50 kr. Korič 1 gld. Dolžan 1 gld. Heniginan 30 kr. J. Poženel 1 gld. Plkelj 50 kr. Božič in Zafred 1 gld. M. Maver 1 gld. N. N. 50 kr. Slrnik 20 kr. .1. Drašček 50 kr. Delbelo 50 kr. A. Zlvic 1 gld. M. Zore 10 kr. Tržno poročilo. Kava — prodaja so po boljših, polagoma, a vedno rastočih cenah, ker iz Amerike tudi dohajajo poročila, da to blago tam dražjo postaja. Bio od gl. 50 do gl. 76. —, Java od gl. 76 do gl. 83. —, Ceylo:i plant gl. 100 do gl. 136. Sladkor — jo kar naenkrat poskočil 10 do 15°/,, denes velja Melis v Stokih gl. 39 do gl. 41. Pelet v vrečah gl. 32'/, do 33'/,, vse kaže, da ta blago še poskoči. Olje — prodaja se po trdnih in rastočih cenah. — Jedilno velja f. 39 do gl. 4.1, namizno gl. 58 do gl. C6. — Sadje — brez spremembe. — Rit — brez spremembe, le Hangoon se kupi dene3 šo ceneje, to je po gl. 13. ~ prva sorta v partijah. — Mast in Speh — Mast nekoliko ceneja, špeh na dražji. Mast velja gl. 67'/, do gl. 687. —, špeh pa gl. 60 do gl. 67. - ' Petrolje — prodaja se še vedno po trdnih cenah, ker se ne iiričakuje tako hitro nobene ladlje; denes stane gl. 10'/, z nagibom, da še poskoči. DomaČi pridelki. — Fižol popolnoma zanemarjen, cene so le nominalnu, maslo postaja caeneje In stane denes gl. 90 do gl. 95; slive z nemarjene. — Žito. — prodaja se po nespremenjenih cenah. Les. — Po lesu je zdaj dosti prašanja, cene so trdneje in utegnejo poskočiti. — Dunajska borza dne H. junija. Enotni drž. dolg v bankovcih 76 gld. 95 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 77 « 80 t Zlata renta.......94 « 10 ■ 1860 državni zajem . ... 132 « .'tO ■ Delnice narodne banke . . . 820 « — ■ Kreditne delnice..........353 « — ■ London 10 lir sterlin .... 117 « 10 « Srebro...........— « — * Napoleoni................9 « 29'/,« C. kr. cekini...... . 5 « 50 « 100 državnih mark.....57 « 5 « Preklic. Ker som jaz neko besedo izrekel, s katero se g. g. Stare, Pader in Gulin čutijo razžaljene, zato jo tukaj javno preklicujem. Trst, 21. junija. J. Hafner. Banka „SLAVUA", Naš zastoj) za Trst in okolico se ua-liaja od 26. junija počenši v Via Torrente Nr. 26. II. Hiša na prodaj! V Ciorjaiiskem na Krasu se ponuja dober kup na prodaj hiša št. 66 s prodajalnico, z gospodarskimi poslopji in nekaterimi kosi dobrih zemljišč. — Kdor bi želel vse skupaj kupiti, naj se oglasi pri lastniku lak. Cijaku. EDINOST. Pain-Exp©ll©r se sidrom je izvrstno domača zdravilo. Kdor je ta koristen poim^ek, n. pr, zl iul. le tamo enkrat rabil, rudo volj no ga dalj« priporuČu. To je pomenljivo /a vrednost • Pain-Eipell.r -ju, in I«- t. j .»koljŠini jc |»rij>l— Kovati, da se je hr^z vsega hvalisanja |hi vsej Avstriji velikansko razširil Dolii\u se v steklenicah |io 10 in 70 kr. v lekarni G. B. Foraboschi v Trstu, in v vseh znamenitih lekurnah cesarstva. (4-tt) Prodajalaica jako prostorna i svetla ti velicih oken) za prodajo raznega mešanega blaga najbolje opravljena, blizu župnijske cerkve v velikej vasi na Nofrnjnskcm dege se v najem s potrebnimi drugimi prostori vred. Eventualno mogel bi najemnik prevzeti v oskrbovanje tudi 5 hite z gostilno i nekolikim vrtom obsezajočim njite, travnike i vinograd. — Izvestja daje iz prijaznosti opravniStvo »Edinosti«. (4-3) Kopališče v Trstu nadzorovano po Dr. P. Gorzalini, via Gtlsil\.\% (Acquedotto). Kopel v kadeh; studenčnica, topla in mrzla. Mineralna voda (žveplo, Železo, ar-senik itd. slap, parna kopel itd. Cena in vse drugo se poizve vsaki dan pri kopališČnein vratarju. (6—5) sem daje popolnoma crno svit-lobo. Pri rab-lasnih barvili priporočam posebno tvoj »Kop-piUiuul,« pristno, dvojno Na sto tisoč ljudi ve hvalo za lepe, goste lase edino obstoječej c, kr, In kr. ogersko lzključljlvo prlvlllglrunej Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grinte brez sledu prežene, kakor k njej spa-dujočej pristnej pomadi Iz Štajerskih planinskih :e-liSS, alt orekot iz c. k, In kr. ogerskl lzključljlvo privlligirune fabrike M. A. Herdlioka Ha Dunaji, tVieden, Hauptstraste, It. 9$, To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovanu esenca :a In min in bradno ratl, ki pri pra-vllnej rabi in s prldeto pomado Štajerskih ldeninsklh zelišč ali orehovim Izlečkotn uže v kratkem času celo nu najbolj golih krajih napravi goste last prejšnje burve! Mnogo mladih moZ ve hvalo /.a lepe polne brade moje} esenci za lasno in liradnn rosi. Ce lasje le Izpadejo, vpliva uŽe v osmih dneh, pri Jrintuh u2e p-o tri krat nt j rabi. V«r nič škode rom • sivim, celo Ijiro in najbolji* / snežnobellm la- barrilo za lase »k'oppitzinali (brez prlmeša-nega svinca) ki barva v vseli harnih Srno-ru-jaro ali svitlo- rujavo r 10 mi- ^^^„ ___ nutak pod porobt- močno pomado iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado vpulck'ah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izločku za barvanjem lasno rust. Mola oei. (h kralj, ooerska iikljnčljlvo priv. Esenca zn lasno in bradno rast ozdruvlja v vseh prlmerljajlh bolne lasne koretilke popolnoma In v nuj krajšem času zagotavlja do naj-poznejše starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetilo nu ijlarno kolo, brani od vsake glhtlflne in revmatične glavo-bolt In odpravlja vse kožne nesnage. Resniai je, daje dobilo stotero otob, ki so bile popolnoma brez brade ali plešaste, uže od enega do treh meseeer, v primeri tedaj v ntrtrjelno kratkem „ _ „ 1 ulabustrovu steklenica pristne nomade iz štajerskih pjuninskih zelišč 1 » 50 » 1 ulabustrovu steklenica pristne po-mude orehovega izlečku za obnovljenje las.............2 » — « Pristno lasno barvilo »Koppitziiialu za rudeče, črne, rujave, ali svitlornjuve št. 1 (plavo) št. Ž (rumeno} obe steklenici s pladnjenia in krtačama velja 4 » — » 1 steklenica olju orehovega izlečka za Iionovljenje las........1 « — » »omudu orehovega Izlečka kosmetik v pulcicah..........— »50» NaroČila it inozemstva ali domačih dežel se proti pošiljat c i ali po povzetji ročno in naglo t rit1. Zavitek 30 kr. vee. («-«) Štev. 533. Razpis službe. /a izpraznjeno nadučiteljsko službo I. plačilne vrste na stirirazredni ljudski Soli v Sežani, za eno učiteljsko službo I. plačilne vrste, in za eno učiteljsko službo II. plačiine vrste v temu šolskem okraju, vse z doholki po deželni postavi od 4. marci ja IHVJ. Prosilci naj vlože svoje postavno dokumentirane prošnje po predpisanem potil v \ tednih po prvem razglasu v »Olservatore triestino« pri c. k. okr. Šolskem svetu v Sežani, Sežana dne II. junija 18X1. PrecIs. 'dnik: Bosizio. Latteria Milanese 11 Vin deli'Aocjueclotto 11 V omenjeni prostor s«- pobija vsak dan iz Latterli Milanese tvnlke Bohrlnger. Miline et Co. v Milanu »vežo mleko, kakor tudi najfinejše milansko turovo maslo imj-boljŠe vrste iui prodaj. Liter mleku velja 16 kr. Kozarec ■> » 5 » Naročnikom se mleko po 16 kr. liter na dom pošilja. Naročila ni* za zdaj sprejemajo v prostom (13—4) 11 Via dell'Aoqueclotto 11. »O co a 2 X J •H "C h Ti O i o i op o t. C « C S rt - B S 3 — d .s < > >5 & •n > rS -S C« N U 09 P 'rt1 'S a ji a (Z» Nagla in gotova pomoč PLJUČIH BOLNIH pri tuberkulozi (ietlkl) v prvih dobah, pri hudem ln kroničnem pljučnem kataru, pri kašlju vsake vrste, pri pasjem knšlju, hrlpuvosti, teškej sapi, zasletetiju rte m pri pomanjkanju krvi in pri okrevanju po polufotforo-kisleni apneno - železnem SIRUPU lekarnlčaija Jul. Herbabny na Dunaju. To zdravilo se razo-devu s tem, du bolniku začne jed dobro dliatl 1 da se zadobl mirno apanjo ter se okrepi vsled pomnožene krvi, trvdaoat in ponočno potenje prenehu-vuta, kakor tudi kašelj vsled inunj gostega tlezu in celijo se s poapnenjem bolni pljučni deli. Mnogo zdravniških »pričal iu zahvalnih pisem, kakor tudi natan|£en poduk se nahaja v knjižici dr. 8chwoizerja, kl je priložena vsukej steklenici. Pohvalno pismo. Gospodu lckurnlčurju i. Herbnbny na Dnnaja. Dolgo času sem bila tako slaba, da sem večkrat omedlela. Poskusila sem Vaš polufos/or kisli apneno-ieltzni strup iu prav kmalu ml je zelo odleglo. Okrepelu sciu ter dobila veselje do jedi in k mulu sem popolnoma ozdravela. Potem pa je zbolela moja 171etna hčerka In po Izreku sluvnlh dnnujskib'zdruvnikov je obolel levi del pljuč. K malu potem jo j.j napadla še huda pljučnizu, katero je, hvala Bogu, ugodno prebila, ali vse moči žlvenju so pri mojei hčerki opešale in bilo se ie najhujšega bati. Ker je mene l'đš apneno-ieliini sirup ozdravil, zato sem ga tudi sVojej hčeri dajulu in lahko trdim z najboljšo rent jo, da je le on mojemu detetu iivenjc ohranil in oslabljeno moS Sirenja zopet utrdil. Ti vidni vspehl VuŠe do-brodejne iznašbe me nagibujo du Vam visoko spoštovani gospod, izrekam živo zahvalo v svojem iu v imenu moje hčerke Numuj* dal Vaš apneno-leletni sirup zaželeno pomoč, nuj bi jo dal tudi vsem tistim, ki imajo enake bolezni. llitzlng, pri Dunaju. Fanl Ralner, okrajnega komisarja vdova. ^ Cena 1 ateklenlza 1 gld. 25 kr , po pošti 20 kr. več za zuvoj. ■i Prosimo, nuj se izrecno zahteva auaeno-ielezni sirup od Julija Herbabng in naj se gleda na zgoraj nalisneno, od gosposke vpisano varstveno \,iarkj mora biti na rsakej steklenici. Glavna pošiljatvena zaloga za dežele: Na Dunaji, lekarnica »zur Barinherzigkeit« J. Herbabny, Neubau. Kaiserstrasse, 90. Zaloge: Curlo Zanetti, lekarnica via nuova27; Na lteki: M. Scarpa lekemicur; v Gorici: a. Cri-stofolettl lekurnlčur; v Ljubljani: J. Svvoboda, Jul. Trnkotzcy lekarničur; v 1'ulji: A. Wussjrniunii lekarničar. (12—11) 3000 dreves */, bukovih, '/, jelovih, od 10 do 30 palcev debelih se prod i ali skupno ali v posameznih partijah. — Pogoje sc zve pri županstvu v Pod-dragi, po^ta št. Vid na 1 Vipivo, pismena ali list IlirllO. Novo zboljšanl francos k Tambourir- vezni stroj. Lllror Bonnai.) Ilisjtj in Confrir- slruji razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-stanju. Gust. Lintner, Wien Mariahilferstrasse 117. (10-4) The Singer Manufacturing & C. New-York. Ako se plati vsak teden samo eden goldinar, 1^) dobi sc Originalni Singer-jev šivalni stroj, in to brez povišanja cene. Poro&l vo Mo — i) TEODOR SLABANJA M srebrar v Gfrorioi ■ nlice Morelli §tev. 17, priporoča vls. častiti duhovščini crkvetio orodje nuj-novejše oblike, ki je Ima uže napruvljeno ali je hoče napraviti kakor se bo Želelo namreč:' *ciS li .8« e « 11 "i ts- II ».a IJ — i« ■šž Sg E •S s« En Tudi se pri lijem staro cerkveno orodje v ognju posrebrl, pozlati, izčistl ln popravi; zavezuje se tudi, du bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kat najbolj mogoče kratkem času ln po nlzkej ceni izgotovil. Na blagovoljunu vprašanju se rudovoljno odgovarja iu vsuko blago dobro shruiijeno ln poštnine prosto pošllju. (10-4) Najstarejša avstrijska zavarovalnica c. k. priv. v Trstu ustanovljena v letu 1H22 s poroštveno svoto nad osem milijonov goldinarjev (ki so bili po predpisu V: 211 trgovlnlnkega zakonika v začinjeni glavnem zboru dokazani, priporoča se za zuvarovitnju. 1. Zoper škodo po požurili nu poslopjih, fubrikuh, pohištvih, zalogah / blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tuji na drugem premičnem blugu. 2. Zoper škode nu potili po mokrem iu suhem. Zavurovunje nu človeška živenje v vseh razmerah. 4. Zavarovanje zoper nesreče na životu in živenju. Azlenda Assicuratrice, ki si je od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v uvstrij-skej državi iu ziiuuj nje, zuvuruie po nujcenejih vplačilih i najaloboauejših pogojih iu duje se svojo poroštveno svoto p. n. občinstvu gotovo varnost. Pozvedovutiju vsake vrste rudovoljno duje preglede brez plačila deli in zavarovalne ponudbe sprejemu vodstvo v Trstu, via S. Nicolo št. 4. Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opruvništva v vseh večjih krajih avstrijsko oger-ske države iu v Italiji. (13—G) ROČNI MLINI stiskalnice za grozdje in za konserve iz sadja. Sesalke vseh vrst, Plinovi niolori OTTOVI, popolnejša in bolj ekonomična sistema. Železne cevi, Stavbeni slroji. SCEHABL & C. V Trstu via Carintia iT. (12-8) Ravnanje z vinom se djansko uči v novo izdani knjigi t recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pustega natomega vina, napravljanje vina brez grozdja; vina iz dr oži j (iz tOO litrov 1000 litrov) s prlstavkom popolnoma zdravih snovi za ceno domaČo pijačo, in fina vina v bntelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, žganja, ruma, likera, sadnih izleČkov, drožij, dišav, zdravilnih spiri-toznih balzamov, tnjila, ln nad 1000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100% dobička. — Gena 3 gl. — NaroČuje se z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem' pri: Marija HrdliCka, c. k. priv. lastnica, Wien, VVieden, Hauptstr. Nr. 36, I. Stock 34. (34-11) ■ Auerovo ■ najboljše barvilo za lasfc za bleska sla, rujarn in Čcjio edino najboljše na kontinentu, s poroštvom, da se po• vrne znesek, barvu v tli minutah ln stalita, da se barva pri umiranju ne odmira. Patent za Arstro- \gerski. Cena za karton tekočlnu za iieobelkisto t gld. — zu Urno ali rujaro .'1 gld. — /. natančnim naznanilom, kako se ima rabiti 20 kr. več v gotovini ali s povzetjem. >Koppitzi»ovo< najboljše sredstvo za ohranjenie kote zoper prhtin, rerma-tizem, k iine spttl&aje, stare in nove rane, otekline, kakor tudi zoper vsuko drugo zunanja bolezen steklenica t gld. 20 kr. v gotovini ah s povzetjem, z ovitkom 20 Kr. več, Mnoga spriHal leži na razgled pri M. H r d 11 ć k a, c. k. priv. v lastnik na Dunaji, Wlidoa, Hanptstraosi Št, 36. kumor naj se pošiljajo vsa naročila. (24—1) tl.lanovljeno ltll. "I AlberI sjjjj Samassa c, kr. dvorni avouar fatirikmt strojev in gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vsake sorte gasilniCfl izvrstne sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtno ikropilnico kakor drugo orodje in pri- pomočki zoper požare. Crkveni svečniki in druge priprave z brona. Sesalke in orodje za vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi|, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi Iz litega in kovanega železa s prlteklino, mehovi iz konopnine ln gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. (12-" L a» .T.tlnJ. nit o mm J Šola za harmonike k samoučbi. Priljubljene in za najboljše priznane »Šole« k santoučbl pri 2 in 3 vrstnih hurmonlkah, pa tudi pri hromatlčnih trivrstnih - za strokovnjake s posebnim naštevilkanjem in z dodatkom najlepših in priljubnejših skladeb, ponujajo prijateljem tega godbenoga orodja ne samo priliko, sa igranju na harmoniki brez učitelja v kratkem času naučiti, nego tudi se v tej godbi do najviše stopinje spolniti, — kar mnogo zelo pohvalnih spričeval potrduje. — Cena 2 vrstne šole s 25 skladbami I gld., 3 vrstne s 40 skladbami 2 gld., 3 vrstne hromutične s 30 skladbami 3 gld. Poleg tega se dobiva mnogo najnovejših in lepših skludub, kakor: mtuii. polke, ralrtrji,kadriljt, čardaŠi itd., vsaka posebej. Kdor kupi harmoniko z dvema vrstama za 10 gld., ali s tremi zu 20 gld. ali više dobi »Šolo« v nagrado. Harmonike podpisanega so posebno trpežne ln po novo zboljšunem načinu Izdelune, tako du se vsuku skludba more pruvilnejŠe Igrati. Vse naročbe na »šole« in na hurmonike, pu tudi vsake buže popruvke hitro oskrbuje ln najcenejše ručunl Jan:z Homole, izddelavec harmonik in spisatelj najboljših »Šol« za harmonike v suinoučbo. (3—3) Wieden, Hauptstrasse Nr. 69. VVien. Lastnik društvo »EDINOST.« — Izdatelj iu odgovorni urednik: JOSIP M1LANIČ. Tisk. F. Huala v Trstu.