ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA KNEŽJA PRESTOLICA CELJE — SREDI XV. STOLETJA* VLADO HABJAN Kneževine Celjanov je nujno razmejiti v njen področni, to je širši slovenski pomen, in v konfederativno bazensko ali podonavsko- balkansko vlogo. To pa ni mogoče, če nam ni dovolj pred očmi takratna prestolnica: Ce- lje. Beseda Celje misel preveč napeljuje na vzporejanje z mestom v XX. stoletju. Tak nesporazum je treba že vnaprej izključiti. Knežje Celje sredi XV. stoletja moramo oce- njevati zlasti po političnem pomenu. Deloma pa ga smemo tudi stavbinsko primerjati — ne toliko s takratnimi Benetkami, Dunajem in Budimom, kakor je neizbežno soočenje Celja z vsemi deželnimi središči v trikotu: Alpe, Adrija, mežimurska Drava in Mura. In seveda s Prago, kjer je Luksemburžan Ka- rel IV. (1346—1378) dal postaviti pomembne stvari: Hradčane, Vidovo katedralo in kame- niti most čez Vltavo. Predvsem pa si je treba zapomniti biser srednjeveške arhitekture: češki grad-palačo Karlštajn. Karlštajn, odlično obvarovani srednjeveški grad-,palača, kjer so hranili državne insignije, so začeh zidati 1348. leta. Postavljen je sicer na vzpetino, vendar je kljub trdnjavskemu značaju hkrati tudi stanovanjska in sprejem- na palača češkega kralja in »rimsko-nemške- ga« cesarja Karla IV. Luksemburžana. Dokajšnjo obnovo srednjeveškega Celja nam omogoča tajnik oglejskega vizitatorja Paolo Santonino. Leta 1487 ali točno enain- trideset let po zatonu kneževine, med drugim, j takole opisuje bivšo pozno srednjeveško pre-' stolioo, ki je v listinah trg 1323. leta — mesto j pa od 11. aiprila 1451. leta. »... Celje, ki se je, kakor sem razbral s starih kamnov, imenovalo nekoč Celeia, leži v podolju, tako rekoč ob njegovem jugoza- hodnem (prav: jugovzhodnem, op. V. H.) iz- toku. Vsa pokrajina se imenuje po Savinji, ki teče proti jugu. Na tej strani ima preko 150 korakov dolg lesen most. V mestu je približno' 130 zidanih, a s skodlami kritih hiš, od kate- rih so posamezne prav lepe. Tu je tudi lepa j župnijska cerkev sv. Danijela, ki je obokana; tako nad glavno ladjo, kakor tudi nad stran- j skimi ladjami... V mestu je še minoritski j konvent z lepo zidano cerkvijo in dve majhni' podružnici imenovane župne cerkve. Župnija sedaj ni zelo bogata. Mestni načrt je štiriko- ten. Obzidje je novo, njegov obrambni pomen i povečuje širok in globok jiarek. V mestu soj razni antični mapisani kamni in mnogi reliefi i ali kipi, ki so odlično klesani..\ Iz celjske kronike je znano, da je Friderik i II. 1450. leta začel zidati obrambni zid, brž- j kone na pobudo sina Urha ali Oiiika-Konf e- | derativnega. Z jarkom na severu in sotočji treh tekočih vod je mesto v celoti spremenil i v zaključen, pravokotni in močan trdnjavski ; organizem. Za kakih 1600 metrov dolgo mest- no obzidje pravi kronist, da je takšno, »-kakr- šnega ni najti, ne videti pet dežel naokoli«! Resničnost tega potrjuje ohranjeni stolp, ki; Grad Karlštajn, posneto z letala 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO je del mestnega gledališča. Obrambni sistem osmih stolpov, prvotnih treh vrat (s 1483. le- tom štiri) je bil z dopolnili končan šele po izumrtju celjskih knezov. Na vsak način pa je Celje prvo mesto na Slovenskem, ki je sre- di XV. stoletja opasano z zidanim obrambnim sistemom po spoznanjih visokega srednjega veSa. Morda je tu tudi kaj pobud iz brankovičev- skega Smedereva!?.. . Mesto je bilo največja trdnjava na celinskem Balkanu. Dokazano je, da je bilo zidano v letih 1428—30 po bizantin- skih vzorih. Ali gre pri: Celju za spajanje vzhoda in zahoda? .. . Prvi pogled pove, da je bilo celjsko obzidje, postavljeno neposred- no za smederevskim, narejeno po štirikotni osnovi iz starega Rima, ki jo prevzame tudi renesansa XV. stoletja. Dovolj je vzpodbud za nadaljnja razmišljanja in širše primerjave. Danijelova župna cerkev je še ohranjena. Prvotna romanska stavba je v številnih pre- delavah XIV. in XV. stoletja, domala samo pod knezi, zaključila svojo gotsko rast: ka- pela žalostne matere božje okoli 1390, prez- biterij 1400, freske sredi XV. stoletja. Izreden kulturni spomenik je — v primeri s svoje- Grad Karlštajn, pogled na znamenito cesarsko palačo- grad iz preddverja Časno dvostolpno in do nespoznavnosti prezi- dano minoritsko cerkvijo — bolj srečno pre- živel stoletja. Tako je Danijelova cerkev osta- la kot svojevrsten pečat srednjeveškega Celja. »Drugega junija«, piše dalje Santonino, da je bil onstran severnih vrat kjer »... je škof posvetil oltar sv. Andreja in Florijana v isto- imenski prastari kapeli, ki je bila pod spod- njimi mestnimi vrati. Tam je prej stal utrjen s prestolni dvor starih celjskih knajišnikov. Dvor je bil zatem v strahu pred sovražniki, ki so bili tedaj z vehkimi trumami vojaštva v bližini, do temeljev podrt. Edinole opisana kapela, čeprav poškodovana, je zaradi odlične arhitekture in izvrstnih svetniških kipov ostala nedotaknjena ...« Tiste »trume sovražnikov« poznamo. To je bil osem dni, od 24. aprila do začetka maja 1457 leta v Gornjem Celju ali utrdbi obkolje- ni Avstrijec Friderik III. S trdnjave je dal streljati »iz veUkih topov« po nenaklonjenem mestu! Vitovec pa nazaj na utrdbo. Hkrati je »Jan Vitovec do temeljev podrl knežji dvor, ki je stal pred mestom Celjem (izven obzidja) in se je imenoval Stolp. Bil je lepo knežje zidan, olepšan s številnimi prijetnimi sadovnjaki in v njem so celjski knezi rajši prebivali, kadar so bili v Celju, kakor pa v velikem gradu (knežji palači, op. V. H.), ki stoji v mestu«.8 Stanovanjski dvor — pred severnim do- hodom v mesto — je bil prvotno stolp s štiri- mi pridvorji last Ivana in Rudolfa Grasela (Gra'celnika?). Celjani so ga kupili 1387. leta in ga dozidali v stanovanjski dvor. Stal je južno od potočka Koprivnica, »nasproti« Maksimiljanove cerkve, kot prvotna bramba severnega dohoda v kraj. Zahodno od stano- vanjskega dvora se je proti Medlogu in po- točku Ložnica širila loka s knežjim »živalskim vrtom« (1436). Dobrega pol stoletja pozneje bomo tu večkrat našli cesarja Maksimilijana I. Habsburžana. Arhitekturno odlično kapelo Andreja in Florijana so 1492. leta dokončno j 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA uničili bosanski akindžijci. Naslednica kapele je ibila Andrejeva cerkvica 1500. leta. Je le delno ohranjena v vzhodnem delu poslovne stavbe, ki je bila po 1906. letu prezidana in jo odtlej prekriva eno1^ streha. Santonino še pove, da so bili 2. julija 1487. leta vizitatorji >•>■... povabljeni gostje cesarje- vega namestnika v Celju in vsej grofiji ple- menitega in visokorodnega nosilca zlate veri- žice gospoda Andreja Hohenwarterja... Nje- gova hiša je taka, kakor kak grad in leži v mestu ob reki... Gospod namestnik je bil prijazen in pameten mož, ki ima pri cesarju velik vpliv, saj ga vladar v pismih naslavlja: "Moj svetovalec«! Prvotne hiše ali palače, ob reki na terasi Savinje, ni več. Iskaiti jo moramo na mestu tako imenovane Nove grofije. Njene rene- sianone zasnove je po svoje izpovedala: graška arhitekturna šola in jih pozneje dopolnila. Tu seveda ni več nobenega vpliva praške par- lerske šole, ne renesančne Italije neposredno, ker je tisto, kar je ohranjeno v Novi grofiji, zidano dosti za Celjani; v letih 1580 do 1600. Baročne slikarije znamenitega stropa — v dvoranici Nove grofije opredeljuje France Šte- le prav tako v preval XVII. stoletja. Približno na mestu Nove grofije je torej stala stavba, ki je bila »taka, kakor kak grad«. Po izumrtju Orlika — je v njem pre- bival vicedom grofije ali dežele. Po 1499. letu pa je deželnosti konec, ker je Maksimiljan I. grofijo združil z vicedominatom v Gradcu. V knežjih časih je ta stavba služila uslužben- cem, a v pritMčju so bili hlevi, pa tudi »pi- sarniško hišo« omenja vir 1414. leta na tem predelu. Leta 1958 so bili med ureditvenimi deli na Novi grofiji najdeni ostanki antičnih in srednjeveško-gotskih stavb, kar dokazuje povezanost z vsemi pretekhmi obdobji. Trinadstropni mestni grad — pravilneje: Knežja palača je v osnovi še ohranjena. Nje- na prvotna vloga je izrazito strategičrua, saj je varovala zahodni dostop do Celja in tako nadaljevala lokacijsko izročilo antičnega gra- du Arxa. Knežja palača, najznačilnejša priča visoke- ga srednjega ve'kana Slovenskem, se še vedno — skriva — za sivino dolgočasnega beleža vojašnice m Trgu svobode! Preberimo San- toninov opis iz XV. stoletja: »V tem mestu, nekoliko nad namestnikovo rezidenco, ki je še izredno lepa pala- ča, zidana zelo visoko in s stolpi in bastijami zavarovana (podčrtal V. H.) ki jo s treh strani obkroža globok in širok jarek. Na četrti strani je reka in celjsko mestno obzidje. Tukaj so se zadrževali visoki gospodje knezi, kadar so bili v mestu. V tem času pa stanuje tam neki vitez, ki opravlja za cesarja razne naloge...« Santoninov opis »izredno lepe palače« s svojimi prvotnimi arhitekturnimi dosežki, je posebno dragocen. Najstarejše upodobitve, ki so na razpolago, kažejo, da je bdla tu skupina stavb. Prevladoval je tako imenovani vovbr- škl stolp, ki je bil jedro obrambnih naprav. Leta 1333 so stolp dokončno dobili Celjani. Viri nas ne pouče natančno, kako so ga dopol- njevali. Tu je bil nižinski grad — palača, zavarovana z obzidji, bastijami in jarkd. Ob- sežnost teh je sodobniku prav jasna šele, če odmislimo poznejše zazidave med Muzejskim trgom pred Novo grofijo čez Gosposko ulico, potem nekoliko zoženo čez Trg svobode do Okrožnega sodišča — in brez bivšega Narod- nega doma (1897). Ves ta prostor je bil v knežjih časih in še pozneje nezazidan. Med mestnim jedrom okoli Danijelove cerkve in knežjo palačo je 'bil oblikovan narav- Pogled na Celje 1. 1750 s severa, akvarelirana pero- risba; desno: Knežja palača; levo: Nova grofija 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nost velikemestni razmik, nujen tako za zbi- ranje knežje vojske kot tržne in druge po- trebe deželnega upravnega središča — seveda do 1456. leta, ko je mesto to bilo. Pozornost vzbuja opis knežje palače iz 1567. leta, ki nazorno kaže, da tu ni več pravega gospodarja. Saj našteva: vdrto streho proti obzidju, trhel dvižni most, uničen strop v ve- Uki gornji in manjši spodnji dvorani (tu je ležal Orlik — Konfederativni 1456. leta na parah), dalje so pokvarjene stopnice iz spod-j Pogled na Celje 1. 1775 s severa; desno: Knežja palača, Nova grofija; povsem levo; Gornji grad-trdnjava nje dvorane v jedilnico, zanemarjena je soba ob spodnji dvorani, ki je bdla določena za cesarja (zlasti »poslednji vitez« Maksimiljan je bival večkrat v Celju). Prav take slabosti se kažejo v namestnikovi sobi v gornjem Pogled na Celje 1. 1820 z juga; levo: Vojašnica, nek- danja knežja palača; desno: Nova grofija; povsem desno: ruševine Gornjega gradu-nekdanja trdnjava nadstropju, razmajane so bile tudi stopnice iz dvorišča v grad ali palačo in vrsta hudih okvar je že tu. Do leta 1579 so knežjo palačo dodobra popraviU. Taka je bolj ali manj ohranjena dočakala 1748. leto, ko so jo prekrili z opeko, ki so jo vzeli z Gornjega gradu. V letih 1779 do 1785 so palačo .prezidali za vojašnico in drobne provincijsike potrebe. A v letih 1802 do 1804 so jo po ukazih z Dunaja v celoti predelali v vojašnico! Sočasno s tem so padla I obzidja in bastije. Zasuh so tudi jarke, ki i novi vojski niso bili več potrebni. Preprosto, • stoletja so veMko storila, da bi zabrisala vse, i kar je imela ali še skriva zanimivosti pod \ beležem ta mogočna priča.. 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Na stavbi se spričo prezidav preizkušajo vsi slogi od romanike do prevladujoče gotike in novejših klasidstičniih predelav. Na vsak način spomenik, za katerega bi si kje drugje vse prste otahzniU. Sredi XV. stoletja zJlepa ne bi našli po^ membnejše palače oziroma nižinskega gradu na vsej poti od Benetk do Prage. Po virih, ki so znauni, tudi Gradec in Dunaj nista ime- la kaj boljšega v posvetnih stavbah. Izjema je Štefanova cerkev, zidana od 1304. do 1340. leta in dopolnjevana še tja v XVI. stoletje. Usoda, ki jo je knežja palača naprej doživ- ljala, je E>odobna usodi, 'ki ni prizanesla kra- kovskemu Wawelu. Tujci so ga uničevali in prezidali v avstrijsko vojašnico. Vendar kra- ljevski Wawel so Poljaki po obeh vojnah s sikio ljubeznijo'obnovili. Kakor ob Wawelu vendarle vidimo pre- cejšnjo premoč, je ne vidimo v bližnjem so- sedstvu. Santoninov opis je še posebno va- žen, ker omogoča primerjave s Kranjem in Beljakom. Tega vzporeja s Pordenonom. A v Beljaku kaj takega, kot je celjska knežja palača, ni videl. Ker je bil iz Furlanije ozi- roma doma v Italiji, je gotovo poznal vrsto predrenesančnih in zgodnje renesančnih pa- lač, recimo: Palazzo Vecchio ali Palazzo della Signoria, zidano in predelovano od 1289. do 1593. leta, pa stolnico Santa Maria del Fiore, ki ji je Filippo BruneUesohi od 1420. do 1436. leta oblikoval kupolo — takratno arhitektur- no zmagoslavje. S stališča, da je Santonino že gotovo kaj takega ali podobnega videl, je njegova ocena celjanske stavbinske mogoč- nosti še toliko bolj odločilna. Kot nekak za- ključek opisa mesta, ki so mu srednjeveško podobo v celoti dali knežji Celjani, pa poto- pisec Santonino še pove: »Streljaj daleč od mesta je hrib, kjer je na vrhu drug, sila močno in vsestransko utr- Srednjeveški Krakov s kraljevskim gradom — palačo Wawel jen gnad; s strani, ki je obrnjena proti mestu, siploh ni dostopen, kajti tod je visok skalnat previs. V gradu je poleg lepdh in smotrnih zgradb trojno obzidje, spričo tega gradu ni od nobene strani mogoče zavzeti. Tukaj so | stolovali najprej omenjeni gospodje knezi, ki so že izumrli, dandanes pa je na razpola- go kot rezidenca cesarskih namestnikov.-« Natančnejše primerjave bodo nemara p>o- kazale, koliko so se dopolnjevalci utrdbe Gor-_ Tloris: Gornje Celje po Jožetu Curku nje Celje učili pri češkem Karlštajnu. Na to napeljuje zlasti podobna lega, čeprav je celj- ski Gornji grad večji kot cesarski sodobnik. Vsekakor je važno ponoviti, >da, so bile v Karlštajnu shranjene državne insignije. V utrdbi nad Savinjo pa »so imeli Celjani naj- večjo shrambo denarja in listin«, kot piše rodovni kronist, čeprav tu ne opozori posebej na dokument — državnega kneza — ne na knežjo krono in nad vse pomembne konfede- rativne pogodbe z vo^sto knezov v Podonavjiu in Zahodnem Bail'kanu. Grad Gornje Celje je obsežen sestav pozno srednjeveške trdnjave. Vključuje severnjaške stanovanjske potrebe, ki imajo svoje slogov- no izhodišče na Saškem, V ospu-edju pa so predvsem Mle varstveno-obrambne zahteve. Zadnja dva tipa »kažeta značilne elemente rimske tradicije (rimski burgus linesa), in sta razširjena po Južni Nemčiji in Furlaniji«. Grad Gornje Celje je nesporno najznačil- nejši in najmogočnejši primerek srednjeveške profane gotske arhitekture na Slovenskem. Povsem zaživi v Visoherjevi upodobitvi (gl. str. 100). Potomec švicarskih priseljencev grof Gais- ruck je po vmesnih stoletjih in upravah na- čel utrdbo. Leta 1750 je poleg drugega kupil za petindvajset tisoč goldinarjev tudi razpa- dajoči grad in ga še bolj razkril. Tramovje ostrešja je uporabil za novo postavljeno gra- ščino v Novem Celju. Gaisruok je 1802. leta moral v konkurz. Za njim je prevzel zddovje Gornjega gradu že'povsem brež starehe, ne-" 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Celje, pogled z jugovzhoda; skrajno levo: Knežja palača; desno: Gornji grad-utrdba. Grafika G. M. Vischer 1681 posredni sosed Andrej Gajšek za >><;elih petin- dvajset goldinarjev«. Kmet je spremenil grad v kamnolom in za dele zidin iztržil 300 gol- dinarjev. Z nadaljnjo preprodajo 1846. leta je hilo podiranje ustavljeno-^. Zob časa je svoje delo seveda nadaljeval. Se hujše so bile »turistične in olepševalne« povsem neprimerne »zaščite« v drugi .polovici XX. stoletja!?... Tako so različne okolišane še naprej uničevale najznaičilnejšo in najmo- gočnejšo gotsko trdnjavo na jugovzhodu Alp — lahko bi ji rekli: slovenski Karkason (Car- oassonne). K vsemu je treba povedati, da so bili v bliž- nji okolici še najmanj štirje manjši gradiči, ki so jih plemiči ali meščani dobivali v najem od knezov. Dalje vemo za Gornji Lanovž ob Sušnici in Gozdni dvor ob Dožnid z že ome- njenim živalskim vrtom (zverinjakom). Gozd- ni dvor je 1469. leta (torej po izumrtju kne- zov) dobil od cesarja v zakup poveljnik celj- ske mestne vojaške posadke Wenko von Lustal« (Venko-ali Vinko z Ložnice?). Benetke v XV. stoletju — doževa palača (po lesorezu Jakoba de Barbari, okoli 1509) Mestno jedro, kot okohca s svojimi dvori in dvorci pričata, da je Celje XV. stoletja pomembno središče. V političnem pogledu se lahko meri s številnimi srednjeveškimi mesti. Stavbinsko ne z vsemi, ki jih bomo našteli, a vendar ga je s pridržki tudi tu treba primer- jati z Benetkami, Dunajem, Dunajskim No- vim mestom, s Prago, Bratislavo, Budimom, Smederevim in Beogradom. Se laže pa ga vzporejamo z Zagrebom (Gradcem), pa Grad- cem in Trstom, pa seveda z Ljubljano. Kljuib razmeroma revnim ostalinam upo- dobitev knežjih in kraljevskih bivališč v me- stih v visokem srednjem veku, poizkušamo Pogled na staro kraljevsko palačo — grad v Parizu narediti evropski krog in primerjati nekatere palače — gradove. Benetke so morda v tem času najbolj »svetovno« in tudi najbolj »ev- ropsko« velemesto s svojimi 190.000 prebival- ci. Od večjih stavb v Celju bomo primerjali j predvsem: Knežjo palačo z doževo palačo v Benetkah. Beneška palača slogovno seveda hudo prekaša celjsko, saj je mlajša po na- stanku. Ne prekaša pa je kdo ve kaj po mo- gočnosti. Tu ni romanike in gotike, pač pa svojevr- stna beneška renesansa z bizantinsko-gotskim naglasom. Se več kakor pogled na doževo pa- lačo v Benetkah bo p>ovedala primerjava celj- ske knežje palače s kraljevskim gradom v Parizu — mestom, ki je v XV. stoletju bist- veno manjše od Benetk. Tu vidimo ilustracijo iz »Sijajnega hararija vojvode Berryskega« Jeana (Les tres riches| 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Hradčani s tako imenovane Male Strani Heures du duc de Berry). Vrsto podobnih posnetkov so naredili bratje: Paul, Henneguin in Hermand Limburg iza Berryskega vojvodo med leti 1411, ko stopijo v njegovo službo in 1416. letom, ko naročnik vojvoda Jean umrje, j Pogled na Dunaj sredi XV. stoletja Sočasnost s Celjem je popolna, saj so stavbe še trdno v gotski slogovni stvarnosti. Kakor doslej tudi pri nadaljnjih primerja- vah ne smemo gledati toliko na izvedbo in novo slogovno dognanost, temveč smemo pri- merjati samo vsebino upodobljenih palač — gradov. Ze prvi pogled na Prago pove, da je na posnetku iz XX. stoletja, obdobju sredi XV. stoletja še najbolj veren Karlov most nad Vltavo. Pri Hradčanih (zidanih od 1486 do 1510), pa pri Vidovi katedrali (1336 do 1420) in mesitu, kolikor ga je videti, se je treba potruditi in odmisliti vse poznejše: renesanč-,. Obnova dunajske nadvojvodske palače — gradu Iz XV. stoletja (pogled z mesta), lavirana perorisba v mestni zbirki na Dunaju 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ne, baročne in romanticistične in druge pre- delave. Nastajale so od XVI. do XX. stoletja. V ospredju je grad avstrijskih vojvod. Po- gled je izrez iz tako imenovanega Albertin- skega mestnega načrta. Vendar moramo upo- števati, da je takoj po celjski dediščini 1456/ 57 prišlo do večjih sprememb in naglih do- polnjevanj Dunaja. Mesto je seveda že dotlej večje, ni pa mnogo izrazitejše, še posebno ne v gradovih in palačah, kot vidimo po palači habsburških vojvod. V tej palači so prebivali habsburški sodob- niki Urha ali Orlika — Konfederativnega Celjskega. Z Dunaja je neizogibno potrebno pogledati še v drugo obdciavsko središče: Budim, če- prav Ogrska do Matije Hunyadija še nima pravega glavnega mesta, pa tudi pričujoči posnetek je iz dobe po izumrtju celjskih kne- zov. Zdaj poglejmo nazaj. Preletimo vse upodo- bitve nekdanje knežje palače in tudi drugo v naštetih mestih. In kaj vidimo? Celje kot knežja prestolnica, ne zaostaja dosti za po- dobnimi središči po Evropi. V nekaterih pri- merih pa jih celo prekaša, zlasti če znova pomislimo na Trst, Gradec, Zagreb ali Ljub- ljano v XV. stoletju. Z zatonom kneževine Celjskih in Goriških pa je drugače. »Presežek dela« ali na kratko denar s slovenskih dežel gre v Gradec, Du- najsko Novo mesto in na Dunaj. V teh mestih se poslej zbira večvrednost slovenskega dela. Cesar in drugi veliki fevdalci zidajo v XVI. in XVn. stoletju palače in cele četrti — tudi z zakupninami, ki »pridejo« s Slovenskega, medtem ko Celje zgublja še tisto, kar je dalo XV. stoletje. OPOMBE 1. Odlomek iz obširne razprave: »Kneževina Ce- ljanov in podeželski punti« ali »Prehod srednje- ga veka v novi vek na slovenskem in kajkov- skem jezikovnem prostoru«. — 2. Die Reisetag- bucher des Paolo Santonino (1485—1487), Celo- vec, 1947, stran 180 in 185. (Vsi citati v naprej, ki niso posebej označeni, so iz tega vira.) — 3. »Celjska kronika« v prevodu L. M. Golie, roko- pis. — 4. J. Curk: Grad Gornje Celje, Celjski zbornik 1957, str. 103. — 5. J. Orožen: Zgodo- vina Celja, Celje 1927, str. 142. — 6. J. Curk: Celje — Urbanistično-gradbeni zgodovinski oris. Celjski zbornik 1963, str. 12 in 19. Budimski grad v 1. 1493 (Iz »Svetovne kronike« Hartmana Schedla) 102