Leto IV., štev. 45~ TT8SBOT ^BlSjfltlfVi V Lfufcllanl, petek dne 23. februarfa 1923 Posamezna nev. stane i Ola t«ti»fr »b « rlutraf. Stane mesečno l O— Die u inozemstvo 30*— * Ogla« po tarifa Uredništvo: vliklošteeva cesta št 16/1 Telefon it. 71 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. (Jprmvnlfttvas L)obl|ana. Present ore «L at M. Telet št. 34 Podružnico: Maribor. Barvarska oiles it. i. TeL to. '¿X Celi«. AJeksaadr. Sačtro pri poete, ««korr zarodu iUv. 11 ML Ljubljana, 22. februarja. Politični, posebno pa naeijonalni i>oji se dobro dajo primerjati z vojno. £>anos je uspeli tu. neuspeh tam, enkrat pogreši poveljstvo samo, drugič se na mali fronti lokalni zapovednik KUnolastno spusti v ponesrečen sunek, drugod pa zopet iniciativa manj odgovornih nosi boirat sad celokupni akciji. V Mariboru je neodgovorna četica gorečih sangvinikov v silnem razburjenju nad zločinsko pi*avo klerikalnih listov posegla samolastno po -samopomoči. Že leta sem «Straža», ki je nedvomno najgrši list v Jugoslaviji, sistematski krile čast političnim nasprotnikom. Ki ga lista, ki bi tako surovo in hudobno lagal, kakor ta list, xi ca vodijo katoliški duhovniki. Zadoščenja ne daje. Odgovorni urednik je poslanec in kdor toži, pade v stro-eke. tolsti duhovniki okoli «Straže» pa se smejijo. Ni je stvari, Id bi tem ljudem bila sveta. Ko je začelo mlado nacijonalistič-ko gibanje v Sloveniji, je moral vsak dober državljan videti v tem napredek: pojavil se je močan čut odgovornosti za državo, in mesto strašnega materi-iftliama naših dni so mladi Ln stari na-rijonalisti začeli širitj duh nacijonalne žrtve, poudarjali potrebo dela. pošte-ričga dela. Ne vse zahtevati od države, sam pa ji vse odrekati! Ta pokret je v svojem bistvu moralen clo najleo-'■K višine in kruto potreben tej zemlji, tj-r je cinizem dnevno geslo. Kdor tako objektivno opazuje na-c;;ora!no gibanje, ta bo tudi pravilno ftodil o pogreškah. ki se zlasti spočetka same od sebe pora začel od pokojno Avstrijo in taki c -tanemo tudi za naprej. Da bi klicali ¿e sodnijo in vlado na pomoč, kakor 16 dela vodja SKS, za to poštena f ranka ne more imeti umevanja. Kakor je posameznik dolžan svoji stranki jvestobo. tako ima stranka napram .v. o.nm članom dolžnost zvestoba vso fiotlej. dokler nista ogroženi čast in poštenje! V času. ko so iz nolitičnih razlogov priganja naše somišljenike, nam je dolžnost izjaviti, da ne fcom0 ne lo nikogar pustili na cedilu, ampak da 5itn bo stranka preskrbela s a 11 s f a k c i j o. Če pa je kdo. ka-!:or v mariborskem slučaju, storil kako ;•:■ogreško, za to ga. uvažujoč glavno rjepovo plemenito intencijo, ne bomo pustili pasti, amnak bomo v zakonitem okviru vse storili, da svojim ljudem poloZaj olaišamo. Učimo se v tem oziru r>ri večjih narodih, kako branijo svojo mladino, čo tudi je formalno pogrešila. La kričite sedaj, kakor hočete, da demokrati «odobravajo» mariltorski iJagedek. Nam bi gotovo bilo ljubše, 'is b! ga ne bilo. a če je že bil, ne bomo dopuščali, da se ga pretirava in da kriče oni. ki so ga s svojim pisanjem izzvali. In ko cela fronta, od nemČurjev in klerikalcev do komunistov in kmetijccv kriči nad našo mladim* «Križajte jo. zapirajte jo. *miči-16 io!>. nam cre iz srca iskrena bese- Prvi rezulfaii beografskih pogajanj PRENOS CENTRAL Z DUNAJA V JUGOSLAVIJO. — VPRAŠANJE SEKVESTROV. — AVSTRIJCI SO PRIPRAVLJENI RAZPRAVLJATI O KOROŠKI. C e ograd, 22. februarja, r. Ministrski j naši državi pripozna lastnina zgradbe svet je pri razpravi o pogajanjih z A v- ;našcja poslaništva na Dunaju, istrijo sklenil, da pekrene tadl vprašanje | Glede sekvcetrov jo sporazum v bistvu ! razmer r.a Koroškem. Baje j? kancclar ' dosežen, treba je še določiti točko glede Seipel izjavil, da je pripravljen razprav- odškodnine, ker zahtevajo Avstrijci od-' Ijati tudi o slovenskih šolah na Ko-1 škodnino za vse avstrijske državljane, !roškem. ¡ki so jim b!!a podjetja sekvestrirana. | Beograd, 22. februarja, g. Danes po- 'Avstrija odklanja vsako odškodnino na-psldne so se pričela v zunanjem mini- jšim državlanom. ki so vsled avstrijskih strstvu posvetovanja med avstrijskimi in i sekvestracij imeli kakršnokoli škodo. Za Evakuaciia Sušaka IZMENJAVA RATIFIKACIJ. — VELIKE PRIPRAVE ZA SPREJEM NAŠE VOJSKE. — TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO. naš mi delegati. Razprave sc vrše v dveh sekcijah. j V prvi sekciji obravnavajo vprašanja sekvestrov. proporcij za poravnavo terjatev in dolgov ter vprašanje prenosa podjetij. V drugi sekciji pretresajo vprašanje odškodn"ne, ki naj bi jo plačala naša država Avstriji zaradi škode, katero so utrpeli avstrijski državljani na Koroškem povodom naših vojaških operacij leta 1919. Naši zastopniki so odklonili vso tozadevne odškodninske zahteve avstrijske delegacije. Kot druga točka se je obravnavalo vprašanje odškodnine za bla go. ki so ga imele avstrijske tvrdke na ladjah na Donavi in ki je izginilo takoj po prevratu. Tudi to zahtevo je naša delegacija zavrnila. O poravnavi terjatev naših ln avstrijskih državljanov ni prišlo do sporazuma ter je min'.ster pravde dr. Markovič iz-avil, da hoče počakati na poročilo iz Ljubi 'ane. V neobveznem razgovoru so izjavili avstrijski delegati, da bi bili pripravljeni privoliti v poravnavo teh dolgov na podlagi 80 odst. radi tega je tudi naša delegacija odbila avstrijsko zahtevo. Pašič, dr. Seipel, dr. Grflnbergcr in dr. Ninč!č so imeli kratko konferenco, ki so je po izjavi dr. Seipla vršila v vrlo prijateljskem tonu. Razgovori se razvijajo uspešno in govori se, da bodo v soboto z uspehom zaključeni. Nocoj se je vršila ministrska seja, na kateri sta dr. Markovič in dr. Ninčlč poročala o konferencah z dr. Seiplom. Pogajanja za trgovsko pogodbo se pri-čno jutri dopoldne ob 10. uri. Beograd, 22. februarja, p. Danes dopoldne sta se avstrijski kancclar dr. Seipel in minister zunanjih poslov dr. GrOnber-ger na dvoru vpisala v kraljevo in kraljičino knjigo. Takoj na to so avstrijski delegati službeno posetili min. predsednika Pašiča in ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča. Razgovor je tra;al 20 minut. Popoldne ob 13. uri se je vršil v «Grand-hotclu» banket na čast avstrijskemu kan-celarju. Na banketu je &edcl na desni g. Pašiča kaneelar dr. Seipel, na levi dr. Grtlnberger. Polog dr. Seipla je sedel dr. Edo Lukinič. a poleg dr. Grlinbergerja Beograd, 22. februarja, n. Naša vlada j ¡e prejela iz Kima poročilo, da je Kali• ■ lanski kralj podpisal santamargheritske \ konvencije, kl so bile nato uradno pu-blicirane. , Na podlagi tega Je ministrski pred-; sednik Pašič naročil generalu MiUču, naj | tekoj odpotuje v Benetke, kjer se bo se-j stal z italijanskim poveljnikom tretje co-' ne generalom Barbarichem, s katerim naj I se dogovori glede evakuacije tretje cone in Sušaka. Izmena ratilikacijskih listin bi se imela izvršiti 26. t. m., od katerega datuma bi tekli roki, predvideni v rapallski pogodbi. Kakor se doznava, sc bo vršila v nedeljo dne 25. t. m. prva seja naših delegatov na Sušaku, odkoder se podajo v Opatijo, čim dospejo tja člani italijanske delegacije. Zagreb, 22. februarja, n. Na Sušaku Glede prenosa sedeža drnžb, ki imajo ¡dr. Ninčič. Banketa so »e udeležili vsi svoj obrat v Jugoslaviji, sedež pa na Dunaju odn. v Avstriji, je dosežen sporazum. Avstrija privoli v premestitev brez pristojbin. Kar se tiče podjetij, katerih akcije so v rokah stare avstrijske vlade, je skla-njeno, da dobi naša vlada vse akcije tovarn v Utori, Zcnici, v Varešu in rudar-skoga podjetja «Bosnia». Razen tega se ostali ministri in guverner Narodne banke Vajfert, dalje direktor Narodne banke dr. Novakovič, kraljevi pobočnik general Iladžič. kakor tudi vsi izvedenci ki sodelujejo pri konferenci za izvedbo trgovinskega dogovora. Skupno 47 oseb. Gg. Davidovič, Svet. Pribičevič in dr. Marinkovič so udeležbo odpovedali. Govorov ni bilo. je danes naša državna policija nastopil» službo ter jo vrši poleg italijanskih ka«. rabinierjev. To je izzvalo na Reki in Sušaku veliko radost. Odbor za sprejem naše vojske )e dovršil svoje priprave. Naše čete pridejd v torek ali sredo. Ukorakale bodo do-pcldnc ob 10. na Regentov trg, kjer Jih bo pozdravil zastopnik mesta, nato pa na Jelačičev trg, kjer bodo italijanska vojaške oblasti uradno izročile mesto v roke naše vojske. Zvečer bo mesto svo. čano razsvetljeno. Beograd, 22. februarja, g. V pondeljek dne 26. t. m. se odpelje v Rim naša delegacija, da se pogaja o trgovinski po. godbi z Italijo. Tej delegaciji načeljuj« Niko Popovlč, bivši minister. Ostali člani so načelnik Milan Todorovič. inšpektor dr. Konrad Smid te inšpekor Bo škovič. Izmet paša pred angorsko skupščino NEGOTOVOST O POTEKU SKUPŠČINE. London, 22. februarja, d. Angleški | Carigrad, 22. februarja- j. Po brzo-krogi pričakujejo z veliko nestrpnostjo j javki iz Angore je Izmet paša podal v poročil o poteku debate v angorski skup-1 zunanji komisiji narodne skupščine Iz* ščini. Listi izražajo bojazen, da bo eks-tremistično levo krilo, ki stoji pod močnim vplivom iz Moskve, preprečilo možnost nadaljnih pogajanj med Turčijo in zavezniki, čeprav se trudita Izmet paša in Kcmal paša, da bi ne podrla vseh mostov za seboj. Danes do 9. zvečer še m nikakih poročil iz Angore, razun da je podal Izmet paša svoje poročilo o lau-sannskl konferenci. Seja parlamenta je tajna. javo, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da sc doseže sporazum z za-vezniškimi delegati v Lausannu. Dosege! je sicer velike koncesije, vendar pa je Anglija s svojo nepopustljivostjo v finančnih in gospodarskih vprašanjih zakrivila konec pogajanj. Izmet paša je Izjavil, da je prepričan, da bo Anglija spoznala skupne interese in vzpostavila pogajanja. Volilna borba Ponoven protest Demokratske stranke proti nasilstvom radikalskega režima. Beograd. 22. februarja, p. Danes do-poldne je glavni odbor demokratske stranke razpravljal o nasiljih, ki jih vrši policija napram ljudem, ki niso radikalskega mišljenja. Ljuba Davidovič jc poslal ministru notranjih poslov dr. Vu-jičiču nastopno pismo: «Gospod minister! Vesti, ki jih dobivam iz Ju/ne Srbije in drugih okrožij, dokazujejo, da vrše Vaši organi nasilja, s katerimi mislijo današnji vladi priboriti večino. Ugotavljam, da se na ta način ne samo nc služi državi in narodu, temveč tudi ne današnji vladi. Izgloda, kakor da se hoče v teh težkih trenutkih povzročiti v starih me- jah prelivanje krvi. Tudi si dovoljujem opozoriti Vas na nasilja v vranjskem, čačaškem in drugih okrožjih in smatram, da Je moja delžnest, ne samo opozoriti Vas na to, nego Vam tudi v imenu stranke, ki jo imam čast zastopati, da Vas napravljamo kot resortnega ministra odgovornega za vsa ta nasilja Vaših političnih oblasti. Ljuba Davidovič.» Kako bodo glasovali Nemci? Beograd, 22. februarja, z. Današnja «Tribuna» poroča Iz Ljubljane, da imajo radikalci v Sloveniji zelo povoljne Izglede na uspeh radi velikega števila Ncm-cev, ki bodo glasovali za radikalsko listo, dasi so postavili svojo lastno kandidatno listo. Ceško-Jugoslovanska konferenca v Llu^lian! Beograd, 22. februarja, g. Dne 25. februarja se pričnejo v Ljubljani konference med našimi in češkoslovaškimi delegati zaradi posebne konvencije o med-sebo;ni sodni pomoči. Našo de'egacib tvorijo minister pravde dr. Markovič, vscuSiHSri profesor dr. Arangjclovič in predsednik višjega sodišča v Ljubljani dr. Babnik. Komunistični 3tra'k? Beograd, 22. februarja, r. Kakor doznava Vai dopisnik namerava radnička (komunistična) stranica v znak protesta proti razve'javljcn}n svojih kandidatnih Ost napovedati splošno stavko, GRGA TUŠKAN + Slsak, 22. februarja, r. Nocoj ob pot 19. je tu umrl v visoki starosti 78 let dr. Grga Tuškcn. bivši predsednik srbsko-hrvatske koalicije, član hrvatskega sabora, delegat v ogrskem parlamentu in po osvobojenjn član začasnega narodnega predstavništva v Beograda. da: Mi te mladine na zapustimo. Mnogo -očja nesreča, kakor mariborske, očividno pretirane ppgre-ške, bi bila. če bi ta mladina ne imela v srcu neizbrisne ljubezni do naroda in države. Dokler pa obvladaj« ta srca ideia nacijonalizma. vemo, da bo njeno sodelovanje na cclokupni narodni fronti kljub pogreškam dragocen aktivum za našo narodno granico. Vpraianie draginlskih razredov Beograd, 22. februarja, g. Danes se je vršila v finančnem ministrstvu konferenca zastepnikov finančnega in notranjega l ministrstva v svrho uvrščenja posameznih krajev v draginjske ra7rede. Predlog i naj se večja mesta, kakor Zagreb. Ljub-I ljana, Split In nekateri primorski kraji uvrste v prvi razred, ni bil pripuščen v diskusijo, ker je v nasprotstvu * novo uredbo o izenačen» draginjskih doklad. Vprašanje uvrstitve krajev v drugi in tretji razred je naletelo na težkoče, ker je treba uredbo prilagoditi srbski razdelitvi krajev. Da bi se izvršila uvrstitev po zgodovinski klasifikaciji, ni bilo mogoče sprejeti, a tudi načelna definicija ni bilo možno postaviti Načelnik dr. Svetck je predlagal na podlagi tomelji-tega gradiva, ki ga je zbral poslancc Reisner, naj se taksativno določijo kra j, ki naj pridejo v dragi razred, da se bo s tem pomagalo tudi gospodarsko slabe-je fundiranim krajem brez ozira na zgodovinsko ali drugo klasifikacijo mest, trgov in vasi. Do sklepa pogajanj še ni prišlo, uredba pa vsekakor izide pred prvim marcem. ULIČNI BOJI V DUBLINU. Dublln, 22. februarja, s. Irski vstaši so včeraj vprlzorili v Dublino splošen napad na vsa ministrstva; napad je trajal približno eno uro in le bil končno od vladnih čet odbit ReruMikanci so Izgubili enega mrtveca in tri ujetnike. Kasneje so napadli tudi angleško banko. Vladni oddelki so Jih odbili t ognjem Iz strojnic. Pri tem so republikanci Izgubili enesa mrtveca in več ran!enih. Položaj v Poruhrlu FRANCOZI PREVZEMAJO POLICIJSKO SLUŽBO. Esscn, 22. ftbruarja. I. Stanje v zasedenem ozemlju je vedno Isto: Nemci sabotirajo zasedbene oblasti, te pa uvajajo vsak dan nove represalije, ta proccs se ponavlja vedno znova. V Diisseldorfu :n Essenu der Oelsenkirchnu so Francozi razpustili policijo in dali novim policajem nove uniforme, katerih pa ti nočejo nositi. Ker so Francozi zaplenili stražnikom tudi konje, je odredil nemški prometni minister Grčner, naj se vsem lokalom, kjer stanujejo francoski vojaki in oblasti, zapre električni tok, plin in voda. Francozi so uvedli nove represalije: globe in v slučaju neizterljivosti sek-vcstracijo premoženja bank, velcindustri- jalcev Itd. Vsi bankirji skoro so se že umaknili Iz Rubrja, včeraj so aretirali S« glavnega ravnatelja «Deutsche Diskont-gcscllschaft» v VViesbadnn In glavnega ravnat; I ja fiiialke Reichsbanke v Essenu. Dalje so odgovorili Francozi na zaprtje luči in vode z ukinitvijo gledaliških predstav in s prepovedjo vseh listov, ki niso objavili tozadevnih razglasov francoskih oblasti. V ostalem bodo vzeli Francozi upravo ruhrske policije v svoje roke in so v to svrho že dobili nebroj detektivov iz Fran cije. Obenem so zasedli Francozi zopet več carinarnic in odpustili nemško urad-ništvo. Rekonstrukcija italijanske vlade Rim, 22. februarja I. Z ukinjenjem resora ministrstva za osvobojene krajine namerava Mussolmi nekokko predru-gačiti kabinet. Minister za osvobojene zemlje Oiurati postane justični, sedanji justični minister Oviglio postane pa notranji minister, tako da bo obdržal Mus-solini le še zunanje ministrstvo in ministrsko predsedništvo. ODSTOP RIMSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Rim, 22. februarja. 1. Včeraj se je sestal tukajšnji občinski svet, v katerem sedita poleg komunistov, socialistov in popolarov le dva fašista, in je sklenil demisijonirati radi vednih fašistovskih intrig, ki hočejo imeti fašistovsko rimsko upravo. ITALIJANSKI BRZOJAV DELNO V PRIVATNIH ROKAH. Rim, 22- februarja. L Ministrski svet je odobril predlog ministru za pošte, da se del dosadaj državnih brzojavov in telefonov prepusti v zasebni najem. IZENAČENJE DRŽAVNIH NAMEŠČENCEV JULIJSKE KRAJINE. Rim, 21. februarja. |. Na predlog fi-načnega ministra De Štefanija sta bila izdana dva kraljeva dekreta, ki predvidevata izjednačenje državnega osobja novih krajin. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. London, 22. februarja, s. Uradno se razglaša, da je dne 12. februarja znaša'o število brezposelnih 1,3(53.800, t j. 22.531 manj kot predhodni teden ali 122.000 manj kot začetkom januarja SMRT FRANCOSKEGA DRŽAVNIKA. Nizza, 22. februarja, s. Bivši francoski zunanji minister Deicassč Jc nenadoma umrL Nemški faiisti Berlin, 22. februarja, j. «Abend» t«. roča o novem gibanju nemških nacionalističnih organizacij. Te dni se je v državnem ministrstvu za obrambo vršila konferenca, na kateri se je razpravljalo o razširjanju organizacije Orgesch. Tudi z druge strani se poroča, da se opaža živahnejše delovanje Orgeschovih tolp. Komunisti poživljajo delavstvo, naj ustanovi samoobrambne organizacije, ker je to gibanje nacionalistov naperjeno protf njemu. KRALJ OBOLEL. Beograd. 22. februarja, p. Nocrj le vlada izdala tale komunike: Kralj Ale^ ksander se je prehladi!, vsled česar ostaJ ne po nasvetih zdravnikov nekaj dni v postelji. FRANCIJA IN RUSIJA. Francoski demantUL Pariz, 22. februarja, s. Zunanje ministrstvo demantira vest, po kateri nam* rava francoska vlada vzpostaviti diplomatske odnošaje s sovjetsko Rusijo. T»» di vest o odhodu francoske politične misije v Rusijo ne odgovarjajo resnld. NOVI PREDSEDNIK FRANCOSKE-GA SENATA. Pariz, 22. februarja J. Senat Je danes popoldne Izvolil za predsednika vodjo radikalno-demokratske levice Doumerge. Kandidat desnice je dobil le 133 glasov. SVETOVNA KONFERENCA ZA UREDITEV VOJNIH DOLGOV. London, 21. februarja, s. Poročevalec «Westminster Gazzette» je na merodaj-nem mestu izvedel, da namerava ameri-kanska vlada po ureditvi angleških dolgov sklicati svetovno konferenco za poravnavo dolgov. NAŠA SKRINJICA V LJUBLJANSKEM VOLILNEM 0KRJ>2JU JC PETA! r«s.. iitiwii iiiiiiitMnfliiiii• - -- Zadnja pot dr« avcarja Ljubljana, £2. februarja. , _ 2e tri dni v žalno črnino odeta Ljubljana je danes spremila, gc-spoda in »o-Ijaka. pisatelja, politika in človeka ¿rja. Ivana Tavčarja. Njegov pogreb je bil veličastna zadnja pot O.llič-jiika. ki je. sledeč lastni čuvstveni no- j vseh sil v en! smeri. Mnogi so to obžalovali, a mi tega ne obžalujemo, ker jemljemo Te kot celega moža. Blag-rujmo se. da je bil med nami na slovenskih tleh pisatelj, v katerem je bil utelešen človek polnega in svobodnega razvoja. Tvoja beseda je bila živa tranjosti, pravično ti cel vse -¿ivljenje j in ožarjena z bleskom klasične lopote. ter brez ostavljene krivice zatisnii oči, i Iz Tvojih del odseva zanosnost, rao potem ko jo dovršil svoje življenjsko j drost in plemenita ljubezen za. vse, kar delo. * j živi in zato ostanejo večna. Slovenski Že v prvih popoldanskih wah «o M j književniki smo izgubili velikega moj-«ačelc ljubljanske ulice polniti % ¡resti-j stra slovenske bosede. Stali bomo večini i trumami naroda. Ne samo Is Ljub- j no za Te in za Tvojo čast. Ustvarjal Ijane. temveč tudi iz mnogih krajev 1 j si slovensko dušo in sprejel zato Iju-dežele so prišli premnogi, da počastilo j bezen vsega naroda! Slava Tvojemu spomin drja. Tavčarja. Računa se, da [spominu! je bilo na ulicah do 30.000 ljudi. j Tišina je zavladala po teh krasnih Ms ».»»aiitaM beeedah naSega prvega pesnika in ' Na «nrtaailsem Cdr« : ,de!o so je< ^/nekako nadnljeva- ( Dr. Tavčarjevo krsto so prepeljali j nje njagovih besed, ko so zadoneli danes zjutraj v čmo za«trt vestibul; nežni akordi Pavčičeve «Narodne na- pred sejno dv orano na magistratu, kjer j ¡rj-obniee», katero je zapel zbor «Zveze so jo položili na katafalk. Stopnica in j p3V>kiii društev» j>od vodstvom gosp. vestibul so bile spremenjene v cipres-j 2. Prelovca. Joža Eovrencffi, na levi stran! pa dr. fkev tO stali nosflef sokolskfli !n drn-imakar bil tndl radikal Potem tak en Majaron. Pustoslemšek, pisatelj Pugelj gih praporov. Stolni prošt Kalan je | je moetarski veliki župan započel »vojn dr. Konrad Vodušek. Ob vsaki stra- «n««' »a/tnin« mni:t™ »i». :« —'-i™..»« ' - —: ! ni jih je obdajala sokolska častna stra-Iža na konjih in Sokoli s potegnjenimi rapirji. Za vozom je stopala pokojnikova obitelj s sorodniki, za tomi pa zastopniki vlade, vojaških in civilnih oblasti. upravni svet. uradništvo in osebje Narodne tiskarne, upravni svet in uradništvo Ljubljanske Kreditne banke, mestno in drugo uradništvo in ogromna mnoZIca ostalega občinstva, v katerem je bilo mnego mestnih, vrž-kilt in vaških županov z dežele in zastopnikov vseh kulturnih, gospodarskih in političnih organizacij, korpora-eij in društev. V žalnem sprevodu smo ni in palmov gaj. ob čegar vznožju so ležali številni sveži venci. Sokoli z golimi rapirji, «Jadra na ti» in «Triglava-ni» s« tvorili dopoldne in poj^oldnc častno stražo. Viscko nad krsto je visel portret pokojnikov. Nepregledne! množice so valovale ves dan po magi-Btratnih stopniščih, da pozdravijo zadnjikrat velikega pisatelja in rodoljuba. ŽaSnS sprevod Medtem se je bil v Stritarjevi ulici formiral ogromen žalni sprevod, kakršnega Ljubljana menda še ni videla. Krsto so položili na gala - žalni voz. v katerega so bili vpreženi trijs pari vrtincev. Sprevod je otvorila « o k o 1 s k a opazili med drugimi v zastopstvu kralja divfeijorarja Vufckovida, ministra dr. Zupaniía, bivše ministro dr. Žerjava, dr. K r a m e r j a. dr. K u k o v. ca. velikega žnnana Baltiča, admirala Metoda K o c. 1¡ a, generalnega j konzula češkoslovaške republike dr. i B e n e 5 a. avstrijskega generalnega i konzula dr. Kohlrussa. frarceske-~a pcdkonzula dc Flacbca in italijanskega delegata C o m e 11 i a, ves oficirski zbor, predsedstvo JDS z dr. Pucem. J. Turkom in A. Likosarjem, celjskega župana dr. Hračovca, žuv-ana kranjskega C. Pirca, tržiškega Lončarja, blejskega župana H. Tomca, dr. G r e g o r i n a kot zastopnika tržaškega političnega društva «Edinost» in opravil zadušne molitve, nakar je rus- jo državno karijero najbrž že s trinaj- ki pevski zbor krasne zat>el «Oče naš» iTi stim letom, s čimer pobija babjo vero, «Večnaja pamjat». Ob krsti se .je nato | da je 13 nesrečna številka, prav lepo poslovil načelnik JSS dr. M u r n i k od mrtvega bivgegu starosto Ljubljanskega Sokola. Slavil je v pokojniku kot univerzalnega delavca, borca in glasnika zdravja, moči in svobode. Ko je našla sokolska ideja plodna tla v Sloveniji, je bil dr. Tavčar med prvimi, ki so šli v boj za sokol-sko misel. Kot zrel mož je stopil v so-kolsko telovadnico In so pokazal cole-ga in o za, kakor na vseh drugih poprl-ščih. Dajal je Sokolstvu vzgled pravega brata Sokola. Z besedami: «Hvala sokolska in večna Ti slava!» je dr. llui rik zaključil svoj govor. Molklo je od-jekni! trikratni «Slava!» in sokolski prapori so v zadnji pozdrav poljubili krsto. Po svetu — Odprto pismo MussoIIniju objavlja Neue Frele Presse z dne 21. t. m. Neki Rlhard Nikolaj Condenhove-Kaler-gl apelira v njem v imenu evropske mladine na Mussolinija, naj reši Evropo, ki odmira vsled tisočletnega boja med Ncm-d in Francozi; poživlja ga, naj krepko poseže v kaos Evrope in naj postavi temeljni kamen za Zcdinjene države evropske. — Avstrijski proračun za leto 1923 izkazuje v svoji drugi redakciji le še 2374.5 milijard deficita, dočim je znašal prvi proračunski načrt 5293.7 milijard "Prodno so 'odnesli krsto pred magi- konjenica (32 konjenikov) s pra- etrat. so se zbrali pokojnikovi svojci ih ožji sorodniki, zastopniki vlado in inozemskih držav v sejni dvorani občinskega sveta. Kraljevi zastopnik, perom. Za konjenico je korakala pod ' vodstvom kapelnika dria. Č e r i n a godba Dravske divizije, ki je svirala vso pot turobne žaiostinke. Godbi so polkovnik Vučkovič je'stopil k pokoj- J sledili zastavonošo Ljubljanskega So- ' .. . '___ .. ___ ' . t__I _ C" -t., I« T OaI-^U TT í h nikovi vdovi gospe j Pranji Tavčarjevi in ji imenom krelia kondoliral na bril-ki izsmbi. Užaloščena vdoia ee je zahvalila in prosila kraljevega zastopnika. naj sporoči zahvalo vse rod'in e na najvišje mesto. Pred msiisSraiefa Ze dolgo pred 4. t;rj je gosta mno-jrom, Šiška, Vič. Moste, fclca napolnila obširni prostor pred ma-¡Mar. v Polju, Štepanja kola. Pokola L, Sokola II. in sokolskih društev v Šiški, Škof ji Loki, v Kranju, Ribnici, Zagorju, Borovnici, Vrhniki. Krškem, Celju in Maribora; za njimi sc je razvila mogočna sokolska povor-ka. Zastopana so bila sledeča društva: Ljubljanski Sokol. Sokol I., Sokol II.. sokolski naraščaj s pra;>> Dev. vas, od pokojnika. Slikal je v živih besedah vzor - odvetnika, ki je bii pravi raSčitnik teptanim ter se kot javni besednik z v?o energijo boril za pravice ponižanega slovenskega naroda. Med svojimi starovskimi tovariši je zaradi poštenosti in neokrnjenega značaja užival največji ugled in si je ohranil v njihovih srcih najtoplejši spomin. «Pravda našega naroda, ki si jo iz-_, _ , , , pravda!. je dobro končana Končana pa poslanca Wihana. finančnega delegata ije tudi Tavčarjeva pravda. Visoki sod-drja. Savni ka, načelnika prosvetC; llik mil bo dal večno pravico!» Po teli dr. S k a b e r n e t a. predsednika viš-: besedah so tako govorniku, kakor tudi deficita. Sedaj so ga znižali predvsem z Nato se jc odvetnik dr. Z i r o v n i k i redakcijo državnih nameščencev iu uprav-imenom stanovskih tovarišev poslovil no reformo. gistratom, pod katerega srednji obek j S t, Vid, Domžale, škofja Loto v zelenju in cvetju [ostavili krsto s j k a, Kranj, Dob, Mokronog, smrtnimi ostanki drja. Tavčarja. Ob ¡Trebnje, Litija - Šmartno, krsti so stali kot častna straža Sokoli ¡Guštanj, Stražišče pri Kranju. Radovljica, Zagorje, Cerknica, Borovnica, Vrhnika, Krško, J o s c n i t e, Bled, Bohinj, Gorenja vas, Kamnik. Celja, Maribor in M u t a -V u z e n i e a. Starešinstvo Jugoslo- z golimi sabljami in «Triglavani». Točno ob 4. popoldne je stolni prošt Andrej Kalan z asistenco blagoslovil krsto z zemskimi ostanki pokojnika. Krog krste so biii zbrani rodbina, zastopnik kralja, najožji prijatelji, za- lega deželnega sodišča drja. B a b n i-k a z mnogimi sodniki, profesorski zbor univerze i rektorjem U š e n i č -n i k o m itd. Po vseh ulicah, koder je šel sprevod, so stale goste trume občinstva. Od pošte do Sv. Krištofa so tvorili na obeh straneh ceste špalir učenci osnovnih in dijaki srednjih šol ljubljanskih pod vodstvom njihovih učiteljev in profesorjev. Vse svetilke so gorele. S i cerkva so doneli zvonovi. Trgovine in javni lokali so bili zaprti, v mnogih izložbenih oknih so bile razstavljene sli-ke drja. Tavčarja ter so gorele svetilke. Pri Sv. KriSftefu Ko je prispel sprevod do Sv. Krištofa, se je Sokolstvo postavilo ob desni, trasilna društva in deputacije pa ob levi strani ceste. Prod vhodom v eer- mnogim stanovskim tovarišem in množici blizu krste orosile oči. V zadnje slovo je «Zveza pevskih zborov» zapela pod vodstvom pevo-vodje Zo^ka Prelovca večno lepo pesem «Vigrod se povrne». V prvi mrak, ki se je spuščal nad dolino, so izzveneli glasovi mehkega s!ovc«a. Nato so krsto postavili v cerkev in pod gomilo svežega cvetja in vencev, v medlem svitu sveč je presnnl dr. Ivan Tavčar svojo poslednjo ljubljaasko noč . . . Pat na Viscko Zjntraj ob treh prepeljejo krsto z vozom na Gorenjsko. V Škofji Loki i pozdravijo pokojnika < žii rojaki. Od tam cgre sprevod v Poljansko dolino tja do ljubljenega Visokega ... Ob 11. dopoldne sprejme zemlja, kar ;e njenega . . . — Koliko reparacij jo doslej plača. la Nemčija? Od 11. novembra 1918. do 30. septembra 1922 je plačala Nemčija raznim državam na račun reparacij 56.5 milijard zlatih mark ali 282.5 bilijonov papirnatih mark. K temu se mora prišteti še vrednost Alzacije Lorene in stroški za okupacijske čete. — «Srčne pozdrave od llGIlli». Glavni urednik budimpeštanskega Usta Az Est in poslanec Rassav sta dobila pred par dnevi vsak en zavoj po pošti, v katerem je bila po ena ročna granata in listek z zgornjim napisom. Preiskav? je v teku. Kandidatske liste Zavrnjene kandidatne liste v Maribora. Mariborsko okrožno sodišče je odobrilo doslei le devet kandidatskih list. •j O'?» fc. I osveia «Glasbene Matice» po.1 vodstvom posp. G a n g l, Savezni blagajnik K a j z e l j. Mateja H abatía zapel v srce segajočo Foersterjevo kantato «Umrl je mož» Sokolskim četam so sledili S k a u t i, 0 r j u n a, akademiono društvo «T r i- Ko je izdonel zadnji akord mogočno [g l a v» z zastavo in vencem, trgov-pesmi je stopil |>red krsto pokra; i is k i! s k i akademiki, srednješolsko namestnik Hribar, ki je slavil po-kojnegn kot buditelja. učitelja in odu-Sevatclja naroda, poudarjal, da intrige niso mogle trajno razdvojiti njega in drja. Tavčarja ter je končno naznanil, da zastopa kralja pri pogrebu divizijo-nar pukovnik Vučkovie, vlado minister Zujanid in na njeno prošnjo tudi on sam. Sporočil je tudi pokojniku, da se jugoslovanskih sester, pogreb vrši na državne stroške ter mu jo končno zaklical: Večnaja pamjat! Imenom oijih prijateljev ee je poslovil dr. Karel T r i 11 c r od ljubljenca slovenskega naroda s sledečim govorom: Dragi prijatelj! Dojvolnjono je Tvojo j blagoslovljeno življenje. Izmučen se; vračaš tja, kjer Te je naklonila božja; ^,-1,7'" previdnost naroda. Ob krsti največjega j, 0 *boc med velikimi sinovi m na ker jo bi!> med podnUanimi predlagatelji komaj polovico volilnih upravičencev. Sodiščo je nadalje mnenja, da mora imeti vsaka lista kandidato in namestnike za vso volilne sreze in je zavrnilo listo tudi iz razloga, ker so bili na njej postavljeni kandidati samo za dva okraja. Zagorski je dno 20. februarja poslal po pošti dopolnilno listo, kr pa je ta došla šele 21. se smatra kot prepozno vloženo. društvo «Preporod». Za nosilcem križa in žalne zastave to korakali gasilci t vencem in Zidarsko in tesarsko društvo z zastavo. Za godbo Zvezo jugoslovanskih železničarjev so se uvrstili aka-! njegove liste itak nihče ni smatral ta demično društvo «Jadran» z ven-'resno. Tudi lista socialistov Bernotovo cem. Splošno žensko društvo. Kolo skupine skoraj gotovo ne bo odobrena, 4- Kako sc kaline lovi? Noverjetno \ jc, kako lahkoverni so ljudje. Goro-stasne načrte puhlih glav jemljejo kakor čisto zlato in sedajo na Hm kakor kalini. Dva lima je razpostavil slavno-znani agrarni direktor I.ukan. Prvi ie agrarna reforma, kjer obeta vsem. T;i bj hoteli biti radikali, generalpardon. Na ta lim sta sedla kar dva kandidata — veleposestnika gg. Stare in Lenarčič. Da sta s tem še posebno pozornost i nase obrnila in da jima Lukan ne mo jre v končnem izidu nič pomoči, to sta prezrla. Drug lim je novo podjetje, ki i Ljubljanska drama. Petek, 23.: «Voiiček». E Sobota, 24.: «Ugrabljene Sabinke». D. Nedelja, 25.: ob 3. popoldne: «2ivi mrtvec». Iz v. Ob 8. zvečer: «Za pravdo in srce». Izv. Ljubljanska opera. Petek, 23.: «Rigoletto». Gostovanie ga- spe Vesel-Pola iz Zagreba. D. Sobota, 24.: «Mefistofeles». B. Nedelja, 25:. «Prodana nevesta». Gostovanje gospe Ade Poljakove. Izv. Šentjakobski oder v LjubijanL Sobota, 24.: «Stari grehi». Nedelia, 25.: «Charlejrcva teta». Mariborsko gledališče Sobota. 24: Schonherr: «Ono». Pretnlle-ra. A. * Kurz iz zgodovine umetnosti Jutri dne 24. februarja ob 6. uri zvečer se vrši zbornici bivšega deželnega dvorca de- veto predavanje. Tema: «Rubens in Rembrandt». Predavatelj: Dr. Izidor Can. kar. Z ozirom na pometno notico v «Ju-tru» o priliki zadnjega predavanja opozarjamo čitatelje, da se vr?ijo vsega skn paj še 4 predavanja. Spori Ta usoda za Zagorskega ni tragična, ker ; ga snujejo radikali. Radi bi vse držav- dobrimi, žaluje danes ujedinjeni jugoslovanski narod. Kakor iz jekla vlit in iz granita izklesan, si žarel nad pusto sedanjostjo. Vse svoje darove si postavil v službo naroda, ki si niti bil politični in kulturni voditelj. Čeprav nisi naš-el vedro razumevanja, nisi nikdar klonil duhom. Vdolbil si v hvaležna srca neminljiv spomin s svojim pisateljskim delovanjem. Se po'iii rodovi naše mladine bodo črpali iz Tvojega neusahljivega studenca, ki je svežil narod in človeštvo. Bil si velik tudi kot dober človek in ravno /ato 6o dobra tudi Tvoja dela. Upošteval in varoval si vedno zakone bratoljubja in zato nisi imel sovražnikov. Udej-Btvoval sj se prav posebno tudi kot župan naše občine in si zlasti v težkih časih svetovne vojne r. vsemi svojimi močmj lečll bolesti in trpljenje svojih someščanov, ki danes v globoki hvaležnosti žalujejo nad izgubo dobrega prijatelja in očeta. Ave anirr.a can-dida! Govor drja. Trillerja je napravil globok utis in mnogim je zaro>ilo oko, ko je govornik v imenu osebnih prijateljev ginjen poljubil krsto. Nato je stopil pred krsto pesnik Oton Zvpančič. tci j« izpregovoril imenern slovenskih književnikov sledečo slevo: Emil Leon! Slovenski književniki se t globokem spoštovanju klanjajo svo-j-ann plemenitemu mojstra! Ostanki Tvoji leže v tej krsti, a mi, ki na* je napojila Tvoja muza še na Tvoja stara leta z dvema najčistejšima umetninama, polnima svežega duha. še prav po-eebno bridko občutimo izgubo, ki na? je zadela s Tvojo smrtjo. Bil si sočen jp-iož, bujnega duha, poln človek. Tvo-¿a mnoffiMtrokA duša ni moda izživeti n-ribo med že"ia jugoslovanskega nciteljstva v « Í S m naw'stvo narodno - socija- ker je ugotovljenih med n'mirni predlagatelji doslej samo 98 volilnih upravičencev, dočira so trije podpisi sporni. Kandidatna Usta NSS v Marlhorn. Nosilce listo jo bivši poslanoc Anton Brandner Iz Ljubljane. Kandidat za Brežice: Dragotin Gobec, knjigovodja iz Celja, namestnik Pavorln Založnik, posestnik iz Zibike. Kandidat za Celje: Dra go Zabkar. podžupan v Celju, namestnik a», predsedstvo U d r u Ivan Vesolnik iz Mozirja; ta Dol. Lenda. vo: Dr. Slavko Vesnič. odvetnik iz Murske Sobote, Fran Gy0rek. posostnik Iz Kobilje. Konuce: Fran Sernšek delavec iz Maribora, Fran Jarh, višji revident južno železni« Mariljor. Lailto: Ivan Paik, rudar Trbovlje, Josip LcSnik. bolniški oskrbnik Trbovlje. L.nitomer: Jožef Mo-horko, postajni načelnik Maribor, Jožo za njimi zastavonoše pevskih društev «Slavca», «Ljubljanskega Zvona», «Ljubljane», šišensko Čitalnice, pevskega zbora bralnega društva v Tržiču, Zvona iz S marin a pri Litiji in Lire iz Kamnika, na čelu pa stara zastava ljubljanske Ičitainice. Sledili so člani ljubljanske drame in opere. Čitalnica Kranj z zastavo, lovci v lovskih oblekah. listične stranice in mladinsko društvo Bratstvo. Nato so sledili nosilci sledečih vencev: Ljubljanski Sokol — Nepozabne- ne in agrarne šume dali v eksploata cijo eni dražbi, ki M na ta način ceneno prišla do lesa. Kako je to z ozirom na obstoječo zakone izvedljivo, na to no mislijo. Oni si dele mesta upravnih svetnikov in ravnateliov. Na tak lim n. pr. jo sedel g. Pfeifer. ki mu fabri-kaeiia čokolade no zadošča. Da imajo ljudje apetit. nam je umljivo. a kako morejo biti tako naivni, da mislijo, da bo po 18. marcu le ena ta stvar držala, to nam je nerazumljivo. Kakor sitnih psov. tako se jih bo otresala radi-kalska stranka, mi pa bomo pomagali, da se ta dražba, ki sc jc hvala Bogu zdaj dala po;>olnoma spoznati, odstrani daleč od vsakega stika z državo. Koliko so vredni voditelji socija- mu starosti, Mestna občina ljubljanska — Svojemu županu in častnemu meščanu. Prijatelju za jedmstvo nacije štamprek, viničar iz Bistrice ob Dravi, v imenu kraljevske vlade — Maribor desni breg kakor Konjice, države v imenu kraljevske Nikola Pašid. Velikemu narodnemu borcu dr. Tavčarju — oficirji Dravske divizije, venec lovskega društva. Kreditno banko, pokrajinskega namesfni ka Hribarja, nato pa dva cvetlična voza. na katerih jo bilo ogromno število vencev raznih društev in pokojni kovib prijateljev. Naj omenimo med njimi venec t napisom Jugoslovanska demokratska stranka Svojemu prvemu predsedniku, venec češkoslovaškega generalnega konzulata z napisom Velikemu prijatelju češkoslovaškega naroda, venec mesta Kranja s napisom Častnemu meščanu, venec ruske ljubljanske kolonije z napisom Velikemu bratu Slovanu in vence Ciril Metodove dražbe. Slovenske Matice, društva slo venskih književnikov in akademi&nili društev Triglav in Jadran ter venec Narodne tiskarno. Za cvetličnim vozom so šli vsi nameščenci Narodne tiskarne, za njimi pa so nosile deklice lavorjeve venec z napisi pokojnikovih nesmrtnih del: Tibe-rius Panonicus, Mrtva srca, V Zali. Cvetje v jeseni. Visoška kronika, 4000. Izza kongresa. Vita Vitae Meae. Grajski pisar. Med grobovi. Otok in Stru-«ra. in Ivan Solnce. Tik pred mrtvaškim vozom jo stopal nosilec roda sv. Save II. vrste. Ob mrtvaškem vozu so 511 kot častno spremstvo na desni strani predstavniki slov. književnosti, pesniki in pisatelji O. Zupančič. Al Gradnik, dr. Ivan Priiateli Iv. Albrecht iu levi breg kakor Ljutomer. Murska Sobota kakor Dol. Lendava, Mozirje kakor Celje, Ormož Konrad Žntiderl, strokovni ta nik Maribor, Jakob Seruga, kočar Zla-toličje, Preva js: Marifič Frane, župan iz Slovcnjgradca, Franke Anton, delavec Velene: Ptu| kakor Ormož, Siovenlgra-dec kakor Prevalje. Šmarje kakor Brežice. Predstavnika liste ta glavni volilni odbor sta dr. Rudolf Ravnik, odvetnik Maribor in Franc Roglič, trgovec Maribor. Radikale! ▼ Mariboru la Celjtt. V Ma riboru je radikalna stranka javila sledo-ča čuvarje Skrinjic: Maribor L dr. Vilko Pfeifer. Aleksander Klcšič, kavarnar. Maribor IT. Parno Ulčar, uradnik Narodne banke, Luka Tavčar, trgovec. Maribor III. Konrad Breznik natakar. Praunseis, zasebni uradnik, Maribor IV. Zoreč Fran, delavec Maribor V. Pogačnik Bogdan, ravnatelj Anglo-banko, Adolf GOizel. Ma rlbor VI. Seora Rudolf (narodno-socialnl občinski odbornik!), baninl uradnik. Pravdi« Martin, krojač. Maribor VII. Tavčar Josip, trgovec, Bu51 Frane, čevljar. — Celj« I. P. Putnikovič, tovarnar, Rudolf Stermeckl. trgovec, namestnika Milan Nilkovifi, upravnik carine in trgovec Kveder Josip. listične stranke delovnega ljudstva? ! ikem. Dne 6. februarja so združeni komunisti in peričevci izdali na krvavo rdečih plakatih manifest delovremu ljudstvu. Obetajo mu raj na zemlji, ako izroči vodstvo svoie u«ode podpisanemu vodstvu Socijalistične stranke delovnega ljudstva. Med osrečevalei proletariia- Mcdnarodiic smaške tekme v češko-slovaški. Prvi del mednarodnih smuških tekem, o katerih smo včeraj obširno poročali, se ie vršil v Krkonošili. Nadaljevale so se tekme v Spičaku v Šumavi. V četrtek in petek (15. in 16. t. m.) so se vršile vojaške smuške tekme; v soboto 17.. t. ni. pa se je vršila ttkma na IS km v dveh razredih. Proga le zahtevala mnogo tehničnega znania. Najboljši doseženi čas Je 1 ura 3 minute 49 sekund. Od Jugoslovanov s; Je tekme udeležil Švlgclj Zdenko (LSK.) v drugem razredu in se plasiral na tretle mesto s časom 1:12:36. Upoštevajoč čase obeh razredov stoji na šestem mestu, vsekakor nepričakovano zadovoljiv In časten i uspeh. Med tekmo je snežilo, na grebenih i kjer je vodila proga, pa jc bila megla in ! veter. S to tekmo so se zaključile med-! narodne smuške tekme na Ccškosiova- Smučarski odsek Skala v Ljubljenj priredi o priliki Savezne tekme 25. t m. izlet na Rakek. Savez bo skušal dobiti polovično vožnjo. — Opozarjamo vse člane, da priredimo v pcndeljek 26. t. m. ob 8. zvečer v hotelu Tivoii smučarski družabni večer z razdelitvijo diplom ti. ki na zaključku manifesta gromko in priznanje zmagovalcem k!ubove tek- kličejo: Naj živi nezlomljiva razredna | borilna in enotna SSDL! Naj živi rde ča zastava mednarodnega socijalizm.i!. se nahaja tudi podpis g. Mihe K o r e-n a. Točno 14 dni potem se je i s t i Miha Koren podjnsal kot kandidat na listo najbolj reakcijonarno in najbolj kapitalistične stranke v naši državi — rndikalska stranke. Kako dolgo se me. Vabimo tudi vse prijatelje turiste ir smučarje. Damsko prvenstvo v klubski smetar slu tekmi Skale v nedeljo 18. t m. s jc priborila gdč. Mia Frlanova in ne An=-kakor je stalo vslcd tiskovne napake v našem včerajšnjem poročilu. Za nedeljsko jugoslovansko smučarsko tekmo na Rakeku so priprave v pe!- bodo dali široki krogi resničnega de- i nem teku. Polovična vožnja na žclernicf lovnega ljudstva še za nos voditi? iz Ljubljane na Rakek in nazaj ie Kako deliro bodo verjeli 5e frazam gotovljcna. Železniške zveze m» JJvr ljudi, ki so danes «komunisti», juui pa ugodne: odhod iz Ljubljane v nedelje l>or>žni hlapci «kapitalizma»? : zjutraj ob 5.50, nazaj še isti <3zn z vccer- cl porcari Srrbi!» je v Italijan- nirn vlakom. Tudi tekmovalci se vozljc NASA SKRINJICA V MARIBORSKEM (STAfFRSKEM) VOLILNEM OKROŽJU JE PRVA! SKRINJICA NAPREDNEGA BLOKA V LJUBLJANI J£ ČETRTA! skem parlamentu b5ekn3 fašist G i tint a. S tem jc javno dokumentiral svoje 5i-1 urejen novstvo veliko laške kulture in kvitj ral hvalospeve, ki jih beograjski «Balkan», «Tribuna» in drugi organi gostolijo Mttssoliniju in celo londonskemu paktu. Srbi — Jtigoslo- s tema vlakoma. Tekmovalna proga je tako. da sta cilj In start na Isti točki, k cm a J 7 minut nad kolodvorom Rakek; s te točke bo mogoče s kukali radikalski • opazovati skoro celo progo, tako da sc bo nudil glodalcem res krasen užitek zlasti ker obetajo tudi snežne razmere bo prijateljski sesta- caro» a ¡a Giunta. 4- Nova specijaliteta. V Mostarja imajo pretiranjenega župana. Kakor pravi sarajevska «Pravda», šteje namreč mostarski veliki župan Krasojevid šele osemindvajset let po svojem rojstvu, medtem ko vidovdanska ustava predpisuje, da more veliki župan J» i4i&ti 1« uo 15 letih državne službe, pa vani naj poskrbe, da no bo niihovetra najboljše. Popcldne bo prijateljski sesta-plemen sramoti! kak italijanski «por- nek «Pri Sevarju». kjer bo tudi razde!:-- - — • 1 tcv ¿aru. — Smučarji, ki bi hoteli ket funkcijonarji pomagati pr! tekmi, raj člmprcl, najkasneje pa v nedeljo prec vlakom Javijo JZSS. Tekmovalci naj ne pozabijo na mažo In krpe. Treniranje ob tekmovalni progi in okolici sploh je prepovedano, da se proga ne pokvari. Tud! gledalci n?.i pazijo ds ne pogaze «ueca ob ez&a£«j srogU O o 111 a ce vesíi * Brzojavno «ožalje k Rnrtl drja. Tavčarja 6poročata krajevni organizaciji JDS v Ložu in Starem trgu: «Ob emrti našega najboljšega, najbolj pravičnega in prvega probuditelja slovenske napredne ideje dr. Ivana Tavčarja globoko žalujoči najgloblje sožalje.» — Sokol v Loški dolini telegrafira: «Ob bridki smrti r.epozabnega prvo-boritelja sokolske ideje dr. Ivana Tavčarja sporočamo globoko soZalje.» * Za koroške Slovence. Na ministrsko predsedstvo je bila poslana sledeča brzojavka: «Ob prihodu Sciplovem zahtevamo prostost kulturnih prireditev in političnih shodov, svobodo in laščito slovenskega jezika v šoli in aradu za korofanske Slovence. — Za obrambno društvo «Gosposvetski Zvon»: predsednik dr. Oblak.» * Demisija pokrajinskega namestnika za Hrvatska? Zagrebška «Riječ» doznava. da je minister za sociialno politiko imenoval dva kontrolorja za prehrano pasivnih krajev, torej tudi za kontrolo v Hrvatski in Slavoniji. Pokrajinski namestnik Cimič namerava podati demisijo, ker se ne mara podvreči tej kontroli. * Aerop!ar.sld poštni promet v Jugoslaviji. Iz Beograda se brzojavno poroča. da namerava ministrstvo pošte in brzojava urediti zračni poštni promet med Beogradom, Zagrebom, Sarajevom In Cetinem. Poštni aeroplani naj bi prevažali tudi potnike. Zračna vožnja iz Beograda v Sarajevo bo trajala 2 in pol ure, iz Sarajeva v Cetinje 3 ure. * Smrtna kosa. V Zagrebu je dne 21. februarja umrl gospod Valentin Lapajne, tehniški svetnik v pokoju. — V Ljubljani je v sredo nenadoma umrla ga. Jerica Kuhelj v visoki starosti 76 let. Pogreb bo danes popoldne ob pol 5. uri z Go- prolnje e priloženim krstnim listom, do-inovnico, zadnjim šolskim izprifievalom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do dne 10. marca 1923 ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem me-stu. — • Persekuelje uradnlštva se nadaljujejo. Iz Celja v Ljubljano je nenadoma premeščen iz službenih ozirov g. policijski svetnik dr. Ivan Senekovič. Ker je to že tretje premeščenje vzornega delav-nega uradnika tekom enega leta, mora postopanje pokrajinske uprave vzbudili v vseh krogih uradništva veliko vznemil jenje in ogorčenje. Jasno je, da so dali povod premeščenju zadnji celjski dogod-ki; dasiravno je celjska policijska oblast pod dr. Senckovičevim vodstvom postopala tako korektno, da jo je pohvalila celo «Cillier Zeitung», je vendar moral pasti Senekovič kot žrtev, da lahko opra viči pokrajinski namestnik svojo blama-žo na zgoraj. Dr. Senekovič si je stekel ob prevratni dobi v Mariboru z energičnim* nastopom proti protidržavnim elementom za našo severno mejo velikih zaslug. V Celju je postopal vedno taktno, zlasti ob zadnjih celjskih dogodkih in je preprečil tako vsako večje poškodovanje tujega premoženja in krvopre-litje. Storil je edino napako, da nt dal nekaj Slovencev postreljati. _ • Razprava v tožbi dr. Rcismana proti uredniku «Straže» Zebotu, ki bi so bila imela v Mariboru vršiti včeraj, se jo morala preložiti, ker Zebot ni prišel k razpravi, čeprav ga je plsmonoša ves teden iskal s sodnim naznanilom- Proti Žebotu je vložena še druga tožba zaradi razžaljenja časti, ker je ta famozni gospod isti dan kakor dr. Reismana pro-štaško napadel na glavnem trgu tudi dru žbo naprednih akademikov. • Zadruga Uro jc cev v Mariboru priredi tekom letošnjega leta prikrojevalni rereinBtr to gi prijel! «r ei-*effl rT nega. ker se je močno branil, v subou-1 ške zapore. Razbojnik taji vse svoie zločine, katerih ga dolžijo in za katere imajo tudi priče. Zal mu tajanje ne bo dosti pomagalo. • Roparski umor. V noči od četrtka na petek je bil pri sv. Klari v zagrebški okolici izvršen roparski umor. 701etno starko Uršulo Bukuvac, tamkajšnjo go-stilničarko so naši: mrtvo v njeni spalnici. Ropar je z dvorišča prekopal zid ter se splazil v gostilniške prostore in v spalnico. Ugotovljeno je, da .je razbojnik starki zamašil usta ter jo zadušil. Potem je vzel vso gotovino ter natihoma zopet izginil Zdi se, da je bil razbojnik doma čin. — * Čevlji domačih tovarn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenejši. Zahtevajte Jih povsod. Glavna zalosa na drobno in debelo Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št 1. Gospodarstvo ji spomin * Smrtra kosa. Na Zidanem mostu ie dne 20. februarja, umrla železniearjeva soproga Helena Dremelj po dolgi mučni bolezni. Bila js vrla žena in dobra mati. Blag i spomin! * Izpremembe v državni službi. Kon-«eptni praktikanti dr. Anion Šraj pri okraj nem glavarstvu v Konjicah, Leopold Ei-letz pri okrajnem glavarstvu v Slovenj-gradcu. dr. Dragotin Skrinjar in Jakob Počkaj pri okrajnem glavarstvu v Celju, Egon Bayr pri pokrajinski upravi, oddelku za notranjo zadeve, v Ljubljani, dr. Josip Orožim pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu !n Beribert Svetel pri pokrajinski upravi, oddelku za notranje sadeve. v Ljubljani so imenovani za pro-vizorne vladna koncipiste na dosedanjih službenih mestih. — Uradni živinozdrav-nik IX. einovnega razreda Ignacij Slaj-pah je imenovan za definitivnega upravnika državne žrebčarne na Seln pri Ljubljani v istem činovnem razredu. Absol-virani živinozdravnik Zvonko Zemljič jo sprejet v državno službo, imenovan za provizornega uradnega živinozdravnika v X. činovnem razredu ter dodeljen v službovanje veterinarskemu referatu pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. — Policijski svetnik dr. Ivan Senekovič je iz službenih ozirov premeščen od okrajnega glavarstva v Celju v službovanje k policijski direkciji v Ljubljani. Nadalje sta premeščena policijski pristav Jo-sip Stadlor od okrajnega glavarstva v j Celju k policijski direkciji v Ljubljani in policijski kanclist Ciril Remec od policijske direkcija v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Celje, okrajni komisar Franc Vovšek pa od okrajnega glavarstva v Ptuju k okrajnemu glavarstvu v Celju. * Novi kazenski zagovorniki. Višje dc-ielno sodišče v Lubljani je sprejelo v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša: dr. Ivana Lulika, odvetniškega kandidata v Ljubi'ani; dr. Ivana Šlibarja odvetniškega kandidata v Mariboru, in dr. Dominika Drnovška, odvetniškega kand:data v Slovenski Bistrici. * Politična ekspozitura v Mozirja. Z ado-britvijo ministrstva za notranje posla je poverjeno definitivno vodstvo politične ekspoziture v Mozirju okrajnemu komisarju Janku Osojniku, ki je zaradi tega premeščen od okrajnega glavarstva v Brežicah v Mozirje. Dosedanji začasni vodja imenovane politične ekspoziture, okrajni komisar dr. Anton Farčnik je topet dodeljen v službovanje okrajnemu glavarstvi v Celju. * Taksa za vozila. Minister za finance je podaljšal rok za plačanje letne takse za stara vozila do konca meseca februarja 1923. * Izpili slepili invalidov. Početkom pri fcodnjega meseca se vršijo v Zemunu izpiti slepih invalidov za, mojstre raznih obrti K izpitu se je priglasilo precej-Inje število kandidatov. p0 večini so ščetkarji in pletarji. •Gospodarske vajence sprejme držav-?a kmetijska šola na Grmu za dobo od I. aprila do 81. oktobra. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let. telesna sposobnost, neoporekliivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmetski si-novi, pred vsemi oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajen ci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto brano in prosto sta novanje ter majhno nagrado v denarju aposvetske ceste št. 7 k Sv. Križu. Blag j te2a;_ TočnejSe informacije se izvejo pri 'načelniku zadruge v Maribora, Slomškov trg št. 5. * Celjska Narodna kavarna v Itonkur- zu. Pod tem naslovom smo prinesli v torkovi številki našega lista vest iz Celja, da je napovedal g. Ivan Kos. trgovec m posestnik Narodne kavarne v Celju, konkurz. G. Kos nam je poslal na našo notico dopis, v katerem označuje poročilo o konkurzu za neresnično. Ka-kor smo se sedaj informirali je bila naša vest res netočna, ker nad premoženjem g. Kosa ni razglašen konkurz. temveč je le na njegovo prijavo o insol-venci uvedeno poravnalno postopanje. * Iz Radeč nam poročajo: V torek dna 20. februarja smo pokopali gospoda Toneta Esia, ki ja naglo podlegel želodčnim krčem. Pokojni jo bil odločen narod njak in navd:i8en Sokol, čegar ustanovitelj jo bi! tudi on. Udeležili so se pogreba bratje Sokoli v kroju, kakor tudi mno go drugega občinstva. Ako bi bila zdravniška pomoč pravočasno na mestu, bi se bilo še gotovo ohranilo mlado nadepol-no življenje. Skoraj pol leta smo že brez zdravnika. * Zbiranje knjig za koroško mladino. Kakor v Ljubljani sc je začelo tudi v Celju zbirati knj.ige za koroško slovensko mladino. Na Krekovem trgu pri hotelu Union se postavi Skrinjica za nabiranje knjig. Vsak, kdor more, naj daruje kako slovensko knjigo. Z nabranimi knjigami ee bodo spopolnile knjižnice, namenjene slovenski koroški mladini. * Le^ar v Osijcku. Kakor se iz Osije-ka poroča, razsaja tamkaj Iegar epide-mično. Doslej se je ugotovilo približno 400 slučajev, med njimi že večje število slučajev s smrtnim izidom. * Sneg v Črni gori. Zadnje dni jo padlo v Črni gori, zlasti v okolici Nikšiča izredno mnogo snega. Vse ceste in poti so popolnoma zasneženi in vsaka komunikacija od kraja v kraj nemogoča. Promet je seveda popolnoma ustavljen. Se-ljaki si delajo steze na ta način, da gonijo živino pred seboj. * Nesreča na železnici. V tunelu pri Labinu v Dalmaciji jo prošlo soboto vlnk povozil dve ženski, kateri sta nosili drva in nista vedeli, da vlak že prihaja. Eni je stroj odtrgal desno nogo in roko, drugi pa desno nogo. Obe sta bih prepeljani v splitsko bolnico. * Aretiran vojak. Redov S. artilerij-skega polka v Beogradu Franc Feinlin-ger je bil zadnji čas na dopustu v Mariboru. Nagovarjal je novince, ki so vpoklicani v aktivno . vojaško službo ter hujskal, da naj ne gredo k vojakom, «služit opanke*. Feinllngcr je bil aretiran in oddan komandi mesta v zapore. * Pretkan goljuf. V Mariboru je bil predvčerajšnjem aretiran bivši agent Vik tor Šunko iz Ljubljane, katerega so že dali časa zasledovali zaradi raznih goljufij. Šunko je tekom zadnjih mesecev ogoljufal približno 800 tvrdk in obrtnikov na ta način, da je nabiral inserate za neki izmišljeni «Obrtni adresar». Za vsak inserat je zahteval predplačilo 1C0 do 1C0 kron. Izvabil je na ta način okoli 80.000 kron. Nabrani denar je šunko za se porabil, za adresar pa se ni dalje brigal. Izročili so ga mariborskemu okrožnemu sodišču. * Subotlškl banditl Pred par dnevi so v Suhotici pri belem dnevu razbojniki izvršili dvojno razbojnlštvo, en umor in poskus uboja. Enega udeležencev tega razbojništva. nekega Janoša Tornoša, eo kmalu prijeli in ta jc izdal potem tudi voditelja bande, Imbro Tota. za katerega je Toroš povedal, da so skriva v neki kolibi v vinogradih. Orožništvo je kma- ST. VID NAD LJUBLJANO. Na Šentviški šoli vladajo že več let nekam čudne razmere. V 1. razredu, ki ima povrhu še paralciko, sedi le par otrok. Polovica teh otrok je nesposobna za pouk, ker nima še predpisane starosti. Vsako leto pred početkom otvoritve šole hodi nadučitelj od hiše do hiše in nam natvezuje bajke, da moramo otroke, dasi niso še 6 let stari, poslati v šolo. Koliko truda, jeze, joka in prepira je doma radi otroka, ki nima še razvite pameti. Trpin ie pa tudi učitelj, ki se muči s takim učcncem. Ali res nI nikogar, ki bi naredi! konec temu samovoljnemu ravnanju? KOČEVJE. Poročilo v «Jutru» z dne 15. t. m. glede letošnjega kočevskega «Piesa lumpov» je bilo netočno ter je baziralo sigurno na napačni informaciji. O. inž. Mateuschu se je zgodila krivica, ker se mu je predbacivalo, da je izrekel o Slovencih «So hergelaufene werden hier kommandieren», pač pa se |c vršil ta d> godek tako, da sta prišla v dvorano, v katero so imeli dostop strogo le vabljcn-ci z Izkaznicami, in to obeh narodnosti pozno v noči dva nepovabljena, katerih se je najmanje pričakovalo in ki sta začela precej glasno rozovflitl ter motiti posetnike, nakar so bile gorenie besede Izražene na naslov teh dveh. ODRT IN INDUSTRIJA PRED NOVO PRESKUŠNJO. Od septembra 1920. obstoji odredba pod C št. 61.602, s katero je Generalna direkcija carin izvršila rešenie gospodar-sko-finančnega odbora in ki dovoljuje carine prost uvoz sirovin, polizdelkov in gotovih izdelkov, kakor strojev, orodja itd. za potrebe industrije, obrti in poljedelstva. To rešenje, ki Je postalo zakun na podlagi čl 130 naše ustave, je Gc-neratna direkcija carin znatno okrnila s svojo najnovejšo odredbo od 31. januarja t. 1. pod C. št. 5521, po kateri je osvoboditev od carine imenovanih predmetov odvisna od predhodnega odobre-nja Generalne direkcije carin, in to baje iz razloga, da bi se odredba 61.602 «pravilno in enotno uporabljala. Kakor pa je soditi iz primer, v katerih je v zadnjem času Generalna direkcija carin redno zavračala prošnje industrijalcev in obrtnikov za prost uvoz po odredbi 61.602, finančno ministrstvo s to novo odredbo svoje Generalne direkcije carin nima namena, da samo poostri nadzorstvo ali — kakor direkcija trdi —; temu, da sc denarna kriza, W Jo čutit» državna blagajna in celo naše gospodarstvo zdravi na škodo naše industrije in obrtništva. Upamo, da bo iinančno ministrstvo gornjo odredbo, k! Je v veliko škodo industriji in obrti, ki sc nahajata že itak v težkem položaju, zopet ukinilo. TRŽNA POROČILA. Zagrebški sejem (21. t m.). Stevt. len poset. Cene narasle. Močno povpraševanje po kmetskih konjih, katere st» nakupovali italijanski kupci. Cene za ka žive teže v kronah: voli I. 44.5 — 47, U. 40 — 44, III. 30 — 35. mlada živir.a 34 — 40, krave L 30 — 34, II. 23 — 27, svinje I. 102 - 110, II. 94 — 100, I1L 90 — 93, teleta 58 — 66, 11. 56 — 58. lil. 28 — 32. Seno se je tržilo po 700 — 900, detelja po 900 — 1050, slama po 500 za 100 kg. Novcsadska blagovna borza. Pšenica baška, prodano 2 vagona, po 44-; ječmen baški, 1 in pol vagona, po 315; oves baški, 1 in pol vagona, po 290; koruza baška nova, 52 vagonov, po 337.5 — 375; koruza baška stara, 3 vagone, po 310; fižol beli baški, povpraševanje da pravilno in enotno priredi prvo od-, ; pVcn,čna moka «0», 1 vagon, 650: redbo, temveč da sploh onemogoči alt ! vagon, po 625; «6», ponudba 52?. vsaj čim najbolj omeji prost uvoz omenjenih predmetov. To postopanje finančnega ministra je nezakonito, ker Generalna direkcija carin ne more izdati odredbe, ki je protiv-na že obstoječemu zakonu. Pa tudi iz drugih ozirov se mora to postopanje obsojati, kakor n. pr. zaradi tega, ker si finančni minister s to od-j redbo prisvaja pravico da s svojim nestrokovnim osobjem ocenjuje potrebe industrije ter zavrača prošnje industrijalcev in obrtnikov tudi takrat, kadar pristojne zbornice ter ministrstvo za trgovino in industrijo potrdijo, da industrijalci in obrtniki potrebujejo za svoje obrate predmete, navedene v prošnjah, in da se datični predmeti ne izdelujejo v naši državi. Razen s pravnega ln administrativnega stališča bi Imeli proti tej odredbi tudi pomisleke iz ozira gospodarske politike. Nadejali smo sc, da bo novi finančni minister pristopil najprej k stabiliziranju dinarja s postopnim izvrševanjem svojega gospodarskega programa, ker smo v njegovih Izjavah med drugim naleteli vedno na dve glavni točki tega programa, na ravnotežje v državnem proračunu ln na aktivnost naše plačilne bilance. Glede proračunskega ravnotežja je g. minister vsekakor po pravici mogel pokazati na nemožnost donošenja novega =» Za izvrševanje carinsko-posredniških poslov, ki so železnici po § 65 železn-ško-obratnega pravilnika in člena 10 meo narodnega dogovora naloženi razp;3uj< železnica za svojo carinsko postajo Rakek mesto pogodbenega carinskega posrednika. Reflektanti morajo odgovarjati vsem zahtevam pravilnika o carinskih posrednikih in od no Saje m. ki jih zahteva carinsko-železniški postopek. Tozadevne ponudbo je vložiti pri obratnem ravnateljstvu južne železnice oddelek 1H/2 v Ljubljani do 15. marca 1923. = Izvoz iz Slovenije. Poročajo nam: Izvoz lesa iz slovenskega dela naše države se vrši stalno v velikih množinah. Preko Jesenic gredo dnevno številni va goni rezanega in tesanega lesa v Italijo. Drv za kurjavo gre nekaj v Švico. Izvoi zaklane živine, ki je nekaj časa miroval je ponovno oživel. Zaklana živina se izvaža največ v Italijo, istotako gre precej mleka iz Slovenie in sicer ga izvaža ljubljanska Gospodarska zveza v Avstrijo. Zadnje dni je nastalo s strani Italijo veliko povpraševanje po semenskem fižolu in krompirju. Izvoz teh dveh produktov še sicer ne uspeva, a je podoba, da so bo razvil znaten izvoz. Izvoz našli izdelkov preko Jesenic in Maribora v Francijo, ki je bil v početku meseca pva ee j živahen, je ponehal, ker je železniški promet preko Kehla še vedno ote2- davčnega zakona pred sestavo skupšči- j ¡C0{Cn. Istotako je promet preko Švice ne. !(Buchs) zaradi snežnih žametov nereden. Gbfave • Pevske vaje pri Ljubljanskem Zvonn se odslej vrše po sledečem redu: ženski zbor vsak pondeljek In vsako sredo ob polosmih, moški zbor vsak pondeljek ln vsak četrtek ob osmih zvečer. * Jug. akad. društvo Triglav v Zagrebu sklicuje za prihodnjo soboto dne 24. ------ --------------. . februarja ob pol osmih zvečer v društ- Da fc! povečal izvoz !n okrepil našo , = obtok bar.fcovccv v Švici v Švici venem lokalu svoj izredni občni zbor s 1 trgovinska bilanco jc finančni minister i pe nti,aja po svetovni vojni v obtoke sledečim dnevnim redom: 1.) Citanje za-! nedavno zmanjšal prohlbitivno Izvozno j pi^i; j milijarde frankov. Leta 1922. se pisr.ika, 2.) Izprememba pravil 3. Evcn- i carino na koruzo ln nekatera dru.ia j„ 0btok često izpreminjal Koncem leta, tualije. Odbor. I živiia. Koruza, mast in nekatere druge jo21. je znašnl obtok bankovcev 1009 mi- « ljubljanski in šišenski šahovski klub j življenjske potrebščine so šle v velikih lijonov. Do 23. avgusta 1922. je padel ns priredita v soboto, 24. t. m. v hotel« i množinah preko meje. To bi bilo vse ! 735 milijonov, v mesecu novembru pa je Bellevue družabni večer, na katerega s.: j prav, ko bi ne bila posledica ta, da so , ZOpet narastel na 988 milijonov. Kon-vabljo vsi člani ia članice obeh klubov,! cena na domačem trgu zelo poskočile, 1 oem leta 1922. jo znašal ponovno 1 mili- kakor tudi vsi prijatelji in prijateljica ša- zlasti cene masti ln koruze. S tem Je pri- : iardo frankov.____ ha. Poleg raznih zabavnih točk kakor' a o v.-;e iilisno nameščenstvo v tak po- j- - petje, godba, kupici!, rezri komični na- ložaj, da absolutna ne more več izhajati, j dne 22 febr, stopi, šaljiva pošta Ud. se vrši kot za- Titui industrija in obrtništvo sta s tem 7arreK Devize: Dunaj 0.14825 — ¡prizadeti ker tudi obrtniškim iu indu-, Q ^^ 045 _ 0.47, Pešta 3.6C strijskim delavcem ne zadostujejo več ' Bukarcita 49> Italija 506 - 508 dosedanji dohodki. Kake so nadaljnje ' ' -— -■ • .-•-««- posledico draginje in da se bodo zaradi 1 draginje težko uresničil! načrt! finančne- čstna tečka brzeturnir, ki pa nc bo trajal dalj kakor 15 minut. Začetek oh pol osmih zvečer. Vstop prost. Za dobro kapljico in prigrizek poskrbi g. restav-rater, London 495 — 497, Newyork Izplačilo 0 — 106.50, ček 104.50 — 105.50, Paris i 645 — 650, Praga 312 — 313, Sofija 58, objavlja: razmer i pri honoriraniu rokopisov je «Društvo js deloma onemogočil carine prosti uvoz dovensklh književnikov» izdalo za svoje gori omenjenih predmetov za industrii- člane obvezno tarifo in izdelalo vzorcc založniške pogodbe, ki ga Je obenem z omenjeno tarifo razposlalo posameznim založbam. Od teh so nekatere že sprejele v tarifi določene postavke, dočim so druge to tarifo odklonile. Z ozirom na .0 je «Društvo slovenskih književnikov» na svoji zadnji odborov! seji sklenilo, da bo vsakega člana, ki bi se ne držal psi založniških pogodbah omenjene tarife, iz ključib iz društva, in da se knjige Izdane od založb, 'k! so tarifo odklenile, ne bodo ocenjevale v revijah, katere urejujejo društveni člani. • Za Jugoslovensko Matico: Uredništvo in poduradniitvo rudnika The Centra! European Mineš Limited v Mežici je mesto venca na grob matere g. Miška Dvornika darovalo Jugoslovenski Mati-i 250 Din; gospod Pavel Cesnik pa je nabral na prireditvi v Narodnem domu v ske in obrtniške svrhe. Ker bodo dohodki za državno blagajno iz te zadnje za-brane minimalni, si res težko razlagamo početje finančnega ministra. Saj je vendar jasno, da bosta naša industrija ln obrt zaradi te zabrane dražje producirá!! nego doslej in da bo zaradi tega prihajalo v našo državo več inozemskega blaga, kar bo slabilo našo trgovinsko bilanco in slabo uplivalo na tečaj dinarja. Ako torej finančno ministrstvo kljub vsem izjavam ministra o potrebi povečanja proizvodnje ukinja omenjene male olajšave, s katerimi se Je pospeševala naša industrijska in obrtniška proizvodnja, potem Je treba povdariti, da so ca Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s t. novembrom ., , . -..,„ ,. r_ . . .,„, . 1923. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci ¡1« našlo skrivališče, ali Tot je zbežal in prednost pred drugimi prosilci in sicer Je pri begu streljal » revolverjem k sre-,ko izpolnijo ostale pogoje, na prosta či pa tako slabo, da ai od oO "re ov n^ mesu. Lastnoročno na ¿to polo pisane ¡beden ud«L Končno k Tot tmsti i« franki 635 — 642.50, funti 475 — 4S0. napolcondori 380, švic. franki 1975 — Efekti: Ljubljanska kreditna 220, Slaven-ska 102, Slov. eskomptna 159, Dubrovnika paroplovna 1450 — 1500. Ljubljanske strojne tovarne 165, Trboveljska premog, dru-lba 780 — 800. Beograd. Devize: Bukarešta 50 — 5!, Berlin 0.47 — 0.48, Dunaj 0.147 — 0.149, Pešta 3.70 — 3.75. Solun 115 — 120, Sofija 61.25 — 62. Pariz 630 — 650, Praga 310 — 314, Ženeva 1970 — 1990, Milan 504 — 508, London 495.50 — 497.50. Newyork 103.50 — 105.50. Ctirih: Berlin 0.0235, Newyork 53!, London 25.04, Pariz 32.65, MIlan 25.75, Praga 15.75, Budimpešta 0.1775, Bukarešta 2.60, Beograd 5.10, Sofija 3, Varša- rinske mere pred vsem sredstvo za go-1 ya 00j4g( p^aj 0.007475. avstrij. krone spodarsko politiko; šele, kadar to ne pride v ozir, sc morejo tudi carine uporabljati za povečanje državnih dohodkov. Znano je, da se naši gospodarski zavodi Liubliani dne 13. t. m. 465.80 Din. Iskre- Pritožujejo radi pretirane deflacijske poli a a' li,ike ministrstva, radi katere "a* Zahvala. Podnisano društvo se tem ! se poostrule ?e obstoječa denarna kriza potom najlepše zahvaljuje slikarju Her-; i" « mora najemat! kapital po 30 - 50 maniT Vašelj iz St. Petra v Sav. dolini' odstotnih obresti*, kar tudi ni v prid za njegov trud in požrtvovalnost pri na-1 gospodarskemu razvoju. Ne bomo se nrav kakor tudi slikanju društvenega' spuščali na polje vprašanja financ in ' " ___ ____ rl»fl!ifii» v-f>r cmn miilirnia. ca se 1 mo. Kmetijsko JuriJ ob Taboru. napram drugim, ali smo vsekako proti 0.0075. Pragn: Dunaj 4.7750, Berlin 1.50, Rim 166.25. Budimpešta 1.22, Pariz 211.25. London 160.S750, Newyork 34.10, Cur.h 646.25, Beograd 34, avstr. krone 4.75, lire 167.25. Berlin: Dunaj 31.96, Budimpešta 72 \ Milan 110.223, Praga 67.431, Parlr 139.650, London 106.732.50, Newyork 26.693.12, Curih 428.925, Beograd 22.141. Odgovorni urednik Fr. Drozovlč Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. A v LJubliacl Cene znSžulejo če^koslnTsški industrijci in trgorr! samo, da omo"oHio nakup tudi jugoslovanskim bratom. \'e zsnašajte se na podietja i« Nemčije, ker ista ne iinolniuieio svojih obvez ter svujtga kupca vedno izrabljaj», t^mve*. obiščite raje VI. MEOHAFODNI VZOKČNI VELE3SJE51 V FRAOi od U. flo 18. marca 1.1., ter ss posluMte ugoilnosti, ka ero se Vam s tem obiskom nud jo — lnformsciie in leg timacije sa poset da'e ALOMA COMPANY, anonina in reklamo» družba i o. s, LiuUjan», Kongresni trg h. 8. SU/1U Vremensko poročilo MnM;*n». 22 febniTja 1988 l.iul.li»..» SM m tnd moriera Kraj opazovanja ob Zraéoi tisk Zracua temne rstnrs Ljubljans . J. 75 »1 t-5 Ljubljrn» . 14. 751-4 4-Ž Ljubljana . 21. 753-1 -C-4 Zagreb . . 7. 750-7 —ID B«oerad . 7. 76*) 8 -8-0 uuaj . . 7. 7M 6 -6-0 1'rag« . . 7. 71» 7 -8-0 lUOBUSt . . 7. 75U-» — LO vzhod sev. vi h. jng. vjh. n bresvetr» T Ljubljani UraaatM «lil, taspec. aiiis. SeUee mM» «8 663, akti» 9» H « Veter Oblačno 1'sdsvint 0-10 mm oblačno 32 več obl — jasno 80 pol obl. 3-0 oblaiao |L Zevacot „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Istočasno vrže svojo haljo zase in ¿zvihti meč: *Evo, to je moj blagoslov!» Ter izpade. Toda opravka ima z boljšim borilcem. Montariol jc z jednako naglico potegnil svoje orožje. Obe re-«li švistneta in zazvenčita drugo ob :irago. Corignan je bil pogumen navadno ie, kadar ni vedel za opasnost, Ml je pa kaj dober borilec. Montariol lovi njegove udarce in sunke ter se posluži zvijače. Odmi-kati se začne in reče: «Ojoj, mislil r.sm, da je le kapucin, pa je prav dober mečevalec!» i-Kapucin, da» ponavlja Corignan, fa silno suva in udarja, «toda član bojevite cerkve!» Montariol se je umaknil že do zi-tii v bližini okna, in Corignan se pripravlja za odločilni sunek ter enči pri tem: «Evo ti... s temi tremi palci jekla •t telesu boš že imei dovolj blago-??ova, in gotovo boš...» Nikdar se ni izvedelo, kaj bo Mon-'ario! «gotovo, kajti žvenk!, in ta hip •ileti Corignanov meč po vsej sobi ln v kot, Corignan pade sredi sunka : >a kolena, dobi strašen udarec s plo-ikvo meča po licu in v prihodnjem trenufČti ga tc, Montarfot m vrat: ♦Ha, lopov, ti si res mislil, aa bos kar tako na raženj nataknil vaditelja Trencavelove akademije? Vstani in odgovarjaj odkrito na vprašanja, ki ti jih stavim, ali pa si sedajle zadnjikrat v svojem življenju gledal poštenjaku v lice!» Corignan trepetaje vstane. Se le sedaj je spoznal opasnost, v kateri se nahaja, in ve, da ga bo oni le brez milosrdja ubil, če treba... «Govori brez zahrbtnosti in brez latinščine!» mu ukaže Montariol iz-nova. «Si ii tukaj, da vohuniš za Trencavelom? In kako si se ga hotel polastiti?» «Prežimo nanj s stražniki na pariških vratih!» prizna Corignan. «Na saintdeniških?» «Ne, ne, na montmartrskih!» živahno zatrjuje Corignan. Prisegam vam, da se more plemeniti gospod Trer.cavel vrniti brez vsake skrbi skozi saintdeniška vrata v mesto!» «Aha, oho!» pravi Montariol zamišljeno. «No, pa dobro, povrnili sc bomo skozi saintdeniška vrata, toda ti boš med nama, in gorje ti, če si lagal!» In zapusti Corignana v sobi, vsega zmedenega. Še le nekaj časa pozneje jame premišljevati: «Dobro torej, speljal sem jih, da se bodo vrnili skozi moja vrata. In ž njima bom če preje ne pride kaj druzega vmes. I tO CHl 8*—, «mM» «Maltn!» • mm« • ot«. — Trj«.«íi «a»««I ««onwl» •» hMMm «• 80 ••••<* B Oto. «•«»!» *adal|ii|l» S o»«»* 9 Ol«. — M «a»r«| <«-•«• • — nMM.1 Na »»iiall m «Ig» ari* aa« la «prataal* auMa aa adgmr. —— pomočnici, ¡..ariji»» in ve.-tna, hačena t •psCeri ski stroki, išfe cn-sta mogočo r kaki večji trgo-v Linbljani. Vetča tudi isjigovudstva. Cenjene ponudil ood «Marliiva» na upravo «Jutra». 638 Kcvažkega pomočnika J3, ?ozdno or< dje, popolnoma ¿isnžnegais sekire, plankae. -sanise itd., sprejme takoj .inton Petkovšek, Logatec. — V;tot3'm je naproti j še nekaj predvojno patent ranih apa-rsSov za iodavičarie, za jr -£.:ajs slabih kroglic i« po-ističuih steklenic. Komad Din 40--. 615 Grarakl pomočnik, V:er delavec, se »prejme ikój pri R. Marša, urar u v JitHneru. Plača po d»go-•:a. Hrana in stacovauje v bišL 617 Oekllca z dežela, f? let stara, pridna, poštena :v; -marljiva, žcii mesta kot .¿doka v manufcktunn trgovini. Vajena je .nekoliko si-Viora ua stroj. Če mogoče z tjskrito v fci;i. Učna doba . ;i leta. — Ponudbo pod «'iievna io poštena t44» na upravo «Jutra». 644 dnevno službo. Tonadlie pod «Služba» ua upravo «Jutra» Izknšan brnaad in dva izvežbana Žagarja za samico na štiri rezila, «a ži.a tudi poplavit, ie fpreimejo na večjo žago na Gorenjskem. Ponudbo naj ttavijo samo uoLŽenjeni na upravo «Jutra» pod «Žagj». 622 Službo mailništa, oziroma eiektromonterjs, razpisuje Kranjskogorska elektrarna. Ozira sa na izku ene bolj prih-tue moči z dobrim' i/priževali. Nastop službo n j 1. marcem. Vse druge pod rob- ( mchlirane pravni ta kakega obrtnika« se pod cigoJnimi pogo.i proda Kunec ima takoj stanovanje Zglasiti se je pri Edvardu Pišlerju, Vrbuika. 618 Brlvaieo kupim C31 v večjem in prometnem trgu Slovenije. Dopiso i zahtevo prosim na Slavk • Ilorvatiéa, Lož pri RaSeka št. 16. nosti so izvedo pri g. Josipu Koširju v Kranjski gori. 5S8 Ur a sto vik hlodov, okrog 80 ibs, lepih, ravnih, s;! zrgo, proil 'm. Debel na od 25 cm do 80 cm, doiiini cd 2 m 50 cm <1« 6 m. Cena 2T0O K za m* frauko vjgon Šr.-lanž ua Dolenjskem. — Vpraša naj se pri npravništt u «Jutra» poi «Ilrasti 80». «H Proda it 625 Gospodična 63y 'vali mesta kot Idagejuičarka, • i^osno pisan iška moč. Ce-j.sae ponudite pod «Vestna» aa uprjvo «Jutra». Trgovski pomočnik, ; > '6t star, se sprejme v 4r-v:?ioo s mešanim blagi ra pri .'.íbinu Pečarju, Imeuo, pos;a Podčetrtek. 633 iiebratscs. dama, .'•■veri slovensko in nemško, : č siuibe kot voditeljica c::j;oga gospodarstva ali rc-j.'yeentantinia, pomočnica go-s^idinje ali tiru o. Ponudbe 7 * ¡Zanesljiva»,pošteoležefe Celje. pozmpmiceni dol ro ohranicn «Landauer», skoro novamočna kočija, dvovprežna in sara kn oiia, enovprežna. Ker 6e mis i niha iti avtomob i sc te kočije pod ugodnimi pogoji pro dado. Naslov pri upravništvu «Jutra». Parni stroj s stoječim kotlom, 9 atm., 4 do 6 HI'., t dvema ciliu-droma provcMta m'atilnica s čis'iluikom proii poceni, tudi vsak'i poscliej Frauc Kraujc, Sv. Duh pri Sv. Juriju oh áíavnxi. C37 17 parov možklli feoksče^ljev 631 nrc.l&m po 225 Din, Karo! Bolha, \idovdaooka cesta 2 Sobo, ali nctncblirann, išče ¡rospoil. Plača voaprei. 1'unudbe upravi «Jutra» poii «Ta oj». t43 Praxco aobo CIO i "čem proti dobri nagradi. Najemnina postranska stvar. Cenj. ponudbo pod «liospo.» sa upravo «Jutra». Eno &U dve sobi s dteraa posteljama se i!če za tanoj. Cenjen- ponudbe ua upravništvo «Jutra» pod «Takoj 621». Knplm 650 stare pipe v debelosti od 3 do 5 mm. v n jminjši plo-ščinski velikosti 70X'-"1 cm. Naslov pove uprava «Jutra». ES, 6o fe iafo! OStafemd 0, zvezana ju položim monsinjoru pred noge; monsinjor me pokrije z zlatom, Rascassu pa niti groša!» Montariol sc jc tačas namestil nad stopnjicami v veliki dvorani. Odtod je mogel pregledati dvorano in vse, kar se zdolaj dogaja. Mislil si je: «Rascasse prisega, naj gremo skozi montmartrska vrata, Corignan pa, da skozi saintdeniška. Oba kraja naj služita za past v katero naj bi sc vjel gospod in prijatelj Trencavei, največji med borilci, pa obenem največji norec med zaljubljenci. Rascasse in Corignan, oba lažeta, ali bolje, ni jeden ni govoril istine. Kaj naj torej storim?» Ta trenutek se i Rascasse i Corignan, ki sta pogledala oba vsak skozi svoja vrata v veliko dvorano, živahno umakneta. Opazila sta drug druzega. «Prokleti frater!» kolne Rascassc. «Me jc !i videl? Vidiš ga, nebodiga-treba! Prišel je, da mi ukrade mojo nagrado. Toda le počakaj!» «Bedak Rascasse je tukaj!» si pravi Corignan. «Prišel jc, da mi odje ves dobiček. Pojdi, pojdi, šema! Montariol mi jc dobesedno verjel vse, kar sem mu natvezel» Toda v istem hipu pride Annais, in kmalu za njo Saint-Priac. In opoldne, baš točno opoldne, Trencavei sam. Montariol je prisostvoval iz svojega skrivališča celemu drama- Več parcel pripravnih za zgradbo vil, hiš in industrijskih objektov, ležečih v sredini in na periferiji Ljubljane fa fHShcmü prfefra. io ft SafnMMae Naslov pove An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 6. Sbti Dvonadstropna hiša ts» prel 10 leti ziibna, v 8p. Šiški, na prometni točki, % dobro vpelj no gostilna in kletmi ter trgovskimi lokali, * velikim vi ton» in stavbeno parcelo, se z iradi selitve proda. Kupcu 2 sobi in kuhiuja po dogovor.i ni razpolago. Nezazidan prostor je pripraven ra vsako industrijo. Ponudbe pod «Selitev» na Anonini zavod Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodu» ulic» 5. Sprejmemo dva pridna, v svoji stroki popolnoma izurjena jatrista. TLanene in ustne ponudbe na tvrdko MULEJ & COMP., Bled II. «3 Iščem prodajalko pridno, pošteno, zmožno slovenskega in nemškega jezika, katera bi cven-tuelno tudT sama mogla voditi trgovino z mešanim blagom na deželi. Iliatia in stanovanje v hiši, plača dobra. Ponudbo pod „Samostojna" lia nnravo „Jutra . 533 odvedel Annais, ne da bi bil radi tega spremenil svoje mnenje o njej, in ko je videl, kako odvaja Saint-Priac dekle seboj, je samo zamrmral: «Vredna sta drug druzega, naj se torej medseboj požreta!» Trencavei stoji sedaj v dvorani, sam, in strmo gleda na oba kosa meča, ki ležita na tleh. To jc meč njegove Annais! Samo da ga Trencavei ne pozna, le silno nemiren postane iznova, ravnotako kakor preje, ko je opazil od daleč veliki oblak prahu na cesti in gledal za njim, dokler sc ni oddaljil... «Tukaj jc bil boj... Kdo, s kom? Kdo jc prišel popreje... Poldan je sedaj... Kaj se jc zgodilo?... Kardinal bi moral biti tukaj, in... ona! Zakaj sem sam? Zakaj ni nikogar?» Ta hip zagrmi in zazvenči z viška meč in pade pred njegove noge. Trencavei se zdrzne in zaprepašče-no pogleda kvišku. Gori nad stopnicami je Montariol. Mojster otrpne. Vaditelj polagoma stopa po stopnicah navzdol, toda s vsakim korakom postaja bledejši. «Vaditelj, ki je prelomil svojo besedo!» pravi Trcncavcl mrzlo. «Baš zato sem vam izročil svoj meč!» odgovori Montariol. «Gospod!» nadaljuje Trencavei. Hotel je reči: «Niste več član moje akademije!» Toda teh besed ni spregovoril. f® ie vfdei, trtico m pripravljajo, da zapuste mojstrove ust« ne, ter iztegne roko, da jih zadrži, predno bodo nepreklicno izgovorje* ne... In s sladkim glasom reče: «Mojster, četudi me odpustite, sc bom vr* nil nekega dne, ko bo še enkrat treba, da rešim vaše življenje s svojim!» Izgovoril je to vse tako enostav« no, tako človeški in tako prepričevalno, da jc Trencavela spreobrnil v tistem hipu. Montariol prekriža roke in čaka. Trencavei pa nadaljuje drugače, kakor je započel: «Gospod,... vaditej moje akademije ne izroča svojega meča nikomur, niti kralju, niti meni! Evo, vračam vam ga! Objemi mc!» «Ne govoriva več o tum!» doda Se Trencavei. «Raje mi povej, kaj se je tukaj zgodilo!» «Nje ne bo!» pravi Montariol. Trcncavcl začuti silen sunek v sredo srca. Dvakrat prekorači dvorano s sklonjeno glavo in se potem vrne k Montario!u ter vpraša gluho: «In... kardinal?» «Ga nc bo!» ponovi Montarioi resno. Trcncavcl pobledi še bolj in razume, da bo, če še nadalje vprašuje Montariola, izvedel stvari, ki bi mu razgnale srce. «Pojdiva!» reče suhotno. «Nc!» odgovori Montariol. PALM KaučuK potpe f niKe i n po tptate Oddaja ribolova v zakup. Tri gozdarskem uradu v Soteski, poŠta Toplice (Dolenjsko), ss odda v zakup ribolov v reki Krka oJ izvira do malinskega. jeza v Romanji vasi s stranskimi potoki, izvzemši okraj št. 73 Žužemberk od Draske vasi do Dvora. — Zakupne pogoje kakor tudi popis ribolovnega oknija dopoš jo gozdarski urad Soteska proti vplačilu poštnino. Isto dovoU iz prijaznosti tudi g. F. K. Kaiser, pušknr v Ljubljani, Želeuburgova nI. C. Kdo ml vo poroSUl za bivališče Rjdoifs. Kiena. rodom Poljaka, nai blagovoli poročati proti nagradi 50 Din Cirilu G^ipeiiuu, trgovcu v Mojstrani. CIO za dame, gospoče in olrckc po zniiamh cenah pri Sirtolc nssl. 11 Isss Mjana, Jicstni inj št ÍD. Izreden užitek boš imel, ** čo si privoščiš y FEstavpacjl glasnega Soleá noro s Ljubljeni rimsko češo siorep jemzolemEliEp nuisMnep sliyanra Trgovski nestat?5Jeaeo fcoloniialoe stroke, is-*;2ixia v pisarniških poslih, občevanja «strankami. 1: hi po potrebi potoval so ..spičjae takoj pri večjeia tr-•j."s«sk<-m podjetni v Linatjam. •pss-rdb-i pod «Trgovsko n». iibrsžeti» na upravo «Jutra» Naprodaj: 651 Ototasca, železna postelj» z 632 i hlazino na vzmeteh :u usniata " | torba za skte. St3ra pot l/l, vrata 3. od 12. do 3. popoldne. Zanesljiva ženska Piodam za vsak obrat, slasti za stro-jaiiio, pripravno staro tvor-cico. Več ta poiavc pri tvarelu Bohu, Trbovlje 1. Skoraj nova kiia * blaženje prostorov in m- j in sraven ove njivi na Vrh-t'Iicaie knjig se išče za celo | niti pri farui cerkvi, pri- 10.000 kron nagrad» dobi, kdor mi preskrbi dobro i vpeliano gostilno sje ca že | lezniiki postaji, kjer bi bil j kraj, primeren za lesno trg»- j vino, v naiem za daljšo dobo. j I Ponudi« pod «Nagrada 646» i na upravo «Jutra». iJB'i-i 36 nc UiSjij'^ Vi'galaa vrvioa (Z5n 'schnur) naicene'a pri tvrdki 1. Razboršek, Šmartoo-Litija. Ponudile ua tvrdko i. Razlmršek & J nc, Ljcb ljaua, Sv. Petra costa it 33. '¿t pestila nas jo za vedno naša predobra in nadvse ljubljena mamica, gospa Ertveo (lr.ar.15ar), Eoštomaj, Celje, Prcši rnova ! | olica IS, priporoča kite in ! lasulje za dame, gospode ter j [ gledališča Kupi t;_di brivnice ' ali lokale. 623 , k: danes v sredo dne 21. svečana odšla po svoje nebeško plačilo. Najtežja naša pot bo v pe'ek 1923 v 7C. letu svoje starosti nenadoma dne Zimrmrinnr fTTTTTtžinTC Naročajte, čitajte in razsin dnevnik ff/^ ■ a .„m,,.,iiiTTTraillllllMinilliaiiiTIl 23. svečana 1923 o^ pol 5- nn po- na pokopališče pri Sv. Križu, kjer položimo truplo preliage rajnice _ - . Sv. maše zadušnice so bodo brale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. poldne iz hiše žalosti, Gosposveiska cesta št. 7, na pt «obižimo trunlo preliage rajnice k večnemu počit!-u. V LJUBLJANI, dae. 21. svečana 1923. Rodbina StuhsSl-Be?£»uč. Mestni poercbnl ll-rod.