it. 63 V Gorici, v sredo dne 8. avgusta 1906. \jnji dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto !!ttri Popoldne ter stane po poŠti prejpmana "' fl.,riei na dom poSiljana: 5 m.......13 K 20 v, ali gld. 600 ......6 . Prf) » » » 3-30 Tečaj XXMVI. ,'^aiJn'' stfviiko stanejo JO vin. ^ V SO CA" »»»a nasltidnje izredau prilog,";- »b ,u.o^ L 4 »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in Lat po IjnbUanl in kranjskih mestih", dalje d vati k-n ..Vozni red železnic, parnikov in poštnih . *' ;.,-.''(:ho prilogo „Slovenski Tehnik". . ^ni..o sprejema Hpravništvo v Gosposki ulici '-j mvNtr. v »Goriški Tiskarni« A^Gabršček. iirdiila brez dopbslane naročnine še ne ozfrSmo. »llasi itt poslanice se računijo po iVtit-vrstah č<; lJj j-krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka t^ Yc-&rat V° dogodbi. Večje črke po prostoru. -f r^,«e in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za ., p vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. >Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gospos i ulioi št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogob govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in •pmnikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo ss na-haja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco fiorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina,' reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvo.. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. l-tJO. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Selmarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališču J . Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-* kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, 1. Hovaiiski v Korenski ulici st. 22; v Trstu v tobakarni Lavrončifi na trgu dolla Caserma. ^govorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tolofon St. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. p| katoliški shod v Ljubljani. i. Xikdo nima naSega kmeta tako za iorca, kakor ga ima politikujoči duhov- Jh vedno jo nad njim, niti trenotek k ne pusti v miru. Najhujše pa obde- ivajo kmota sedaj, ko se pripravljajo tretji katoliški shod v Ljubljano. To dirndaj, letanje, govorjenje, kakoF- | bi se bližal sodni dan. Zlasti pri nas na Goriškem se je lela najživahnejša agitacija za kato-Iki shod. Sicer se mora reči, da naš ¦jat je nekoliko boljši od drugih po loveniji ter se ne pusti voditi za nos norca imeti v taki meri, kakor hgod, ali prav zato napenjajo vse |!e in moči, da bi spravili kolikor mo-obiio goriških kmetov v Ljubljano ja katoliški shod; če bi se jim to poročilo, potem bi vskMkaH, da je tudi iriški kmet tako slepo codje v rokah »svcCenih gospodov, kakor je žal fiasti na Kranjskem. I "Nikar ne misliti, da pojde na katoliškem shodu za dobro kmetu. Kaj še! flekli bi jih radi tje, tudi govorili bodo Ipn posvečeni gospodje in njihovi neizrečeni priveski, govorili bodo o |T6ii veri, ki je v strašni nevarnosti, i so utopi, o gospodarskih zadrugah, sojilnicah, o združevanju, o društvih I. 0, da, govorili bodo in sklepali |esolucije — kmet naj lepo posluša, lofe", ter na komando kliče: Živio! ¦sivo! ter vstane, kadar ukaže gospod Itttc, in sede, kadar zopet ukaže gospod lune. Za dobro kmetu pa ne gre na ta-h 'katoliških« shodih! Saj vendar -;mo, da vse, kar imajo nunci v ro-'ft. služi le njim, le njihovim namenom, »«! vsem farovški politiki. Če ima 1**0 posojilnico na deželi nune v roja, uganja ž njo politiko, Če ima kako wo ali »izobraževalno« društvo na vrvici, mu služi le v politiko, če ima župana v svojem komatu, mora služiti le duhovski politiki. Iz vsega delovanja posvečencev se vidi le gospodstva-ž e 1 j n o s t. Nič drugega! Vse jim mora biti pokorno, le farovška volja naj se vrši. To je njihova parola! V to svrho delajo. Dobrobit kmeta jim je deveta briga. Če bi se kaj brigali za dobro kmetu, bi ga ne odirali tako neusmiljeno ler mu prizanesli, kadar revež ne more dati; toda ne, najhujši eksekutor prebiva v farovžu. Daj in daj — pa če pogineš sam! Za maše n. pr. nabirajo venomer, pa če imajo nabranega denarja že za mesece in mesece, da morajo uboge duše v vicah potrpežljivo čakati, kdaj pridejo na vrsto, da zbrbljajo za nje drago plačano mašo na grešni zemlji. Še pokopljejo ne ubogega človeka, Če ni drago plačan pogreb. Tisti, katerega ima revni kmet vedno pred očmi, ker se ga boji, da ne pride zopet in zopet v hišo po kakšno reč, tisti je gospod nune. Kakor mora tlači naše ljudstvo. In vzrastli so jim grebeni. Zato pa se drznejo goniti pred seboj slovenskega kmeta na volišče, na politična zborovanja, na »božje« poti, na »katoliške« shode. Naslov teh zadnjih shodov je jako napačen. To ni katoliški shod, ampak shod nuneev, od najmanjšega do najvišjega, škofov in posvetnih njihovih pritikJin v svrho, da se sijajno manifestu je njihova akcija v poneumnevanje ljudstva. In to naj bo katoliško?! Kako vendar zlorabljajo to besedo! Povsodi jo podtikajo. Služi jim za plašč, za katerim skrivajo gnjilobo. Le poglejmo društva, ki nosijo ponosno »katoliško* čelo v svojem naslovu. Katoliško društvo — zadej tiči pa surovost in tolovajstvo. Dejstva so znana. In za naslovom katoliški shod se skriva fanatizem kmetskih mas, omračenje ljudskega duha s pretiranim tolmače- njem vere, ucepljenje slepe poslušnosti do farovškega gospoda. , In na tak shod naj bi šli goriški Slovenci ?! Na tak shod naj bi jih gnali kakor žene pastir ovce ? Menda že najdejo oni možje, katere nadlegujejo črni politiki s katoliškim shodom, sami pri- I merne besede, da jih pošteno zavrnejo. ! Koroška u odseku za uolilno reformo. Na že znanem shodu zaupnikov v Celovcu je imel celovški odvetnik dr. Brejc obširen govor, kako se je postopalo v odseku za volilno reformo s Koroško, zlasti od strani slovenskih poslancev. Dr. Brejc jo govoril med drugim: Dne f>. julija prišla jo v odseku na vrsto Koroška. Poslanec dr. Ploj je stavil naš predlog in ga utemeljeval, pomagal mu je poslanec Plantan, tudi Čeh dr. Kramar jo odgovarjal Lemiševim zlobnim napadom na koroške Slovence; Čudom pa smo se čudili, ko smo drugi dan čitali razpravo, j\a v tem velekritičnem trenotku, ki je odločeval o naši bodočnosti, ni n o b e u e besede našel za nas načelnik „81 o-v a n s k e zveze" dr. Š u s t e r š i č, kije bil ravno kot načelnik polog dr. Ploj a v prvi vrsti poklican in dolžen, s tisto prav njemu lastno brezobzirno energijo in o d 1 o č-n o s tj o s topi ti na branik za naše pravice! (Viharno pritrjevanje. Razburjeni klici: Fej in sramota.) Zakaj ni niti ust odprl za nas, še do danes ni pojasnjeno. Gotovo pa j \ da molk od te strani ni mogel koristiti in da so ta molk nasprotniki mogli tako tolmačiti, kakor da dr. Šusteršič sam na spremembo volilnih okrajev na Koroškem ne polaga največje važnosti. Gotovo je, da je ta molk bil nasprotnikom dokaz, da „SIovanska zveza* krivice, storjeno koroškim Slovencem, ne smatra za „casus belii"! Mi pa smo mnenja, da če smo . casus belli' za Nemce, moramo biti tembolj casus belli" za Slovence. (Burno odobravanje in ploskanje.) Pri glasovanju je bil Plojev predlog odklonjen s 26 proti vj glasovi, ke, so odpadli krščanski socijalci. (Ogorčeni medklici: škandal, izdajalci I) Padel je še celo drugi Plojev predlog, da naj se iz takozvanega slovenskega volilnega okraja izločijo vsaj nekateri industrijski kraji in tako okraj zares zagotovi Slovencem ; padel je ta predlog, kljub temu, da ga je celo minister Bienerth priporočal, !">r so proti glasovali zopet krščanski socijalci, ki potem takem nočejo, da bi vsaj to ostalo slovensko, kar se za slovensko razglaša. (Hrupno ogorčenje.) Glasovali so pa za ta predlog nemški konservativci, dasi niso bili v nobeni obvezni obljubi glede nas. Tako se jo končala ta bitka s popolnim sramotnim porazom slovenske politike. Pa kar nas je najbolj osupnilo, bilo je žalostno dejstvo, da ta politika iz teh dogodkov ni izvajala prav nobeuih posledic. Mesto da bi bil po vsem Slovenskem zaoril samo en glas, glas užaljene, teptane pravice, ki za vsako ceno terja zadoščenje in popravo, pa smo culi le par pritajenih vzdihov — naši poslanci pa so naprej razpravljali, kakor bi se no bilo nič posebnega pripetilo. (Klici: sramota!) Smatrali smo, da tekom razprav v volilnem odseku ne bodo več mogoče govoriti o naši usodi in popraviti to, kar se je zamudilo. A prišlo je drugače. Takoj drugi dan je namreč prišla Kranjska na vrsto. Nemci so na vsak način zahtevali za tisto majhno peščico Kočevarjev —. kakih 15.000 — en mandat. Slovenci so odklanjali kočevski mandat, da bi tako kranjski deželi ohranili čisto slovenski značaj. Pa kmalu se je videlo, da Nemci s svojo zahtevo prodro. Začelo se je govoriti o kompenzaciji kočevskega nemškega mandata na ta način, da Slovenci za njega dobe še en nov slovenski mandat. Vršila so se pogajanja med posl. Wastianom v imenu Nemcev in posl. dr. Šusteršičem v imenu Slovencev. Barantalo in mešetariio se je vse vprek. Glede na v e I i k o v až n o st kočevskega mandata za Nemce je bilo takoj jasno, da se mora kom- Grof Monte Cristo. flapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) k-i hip pride po stopnicah prvi orožnik, ki je iznenadil ':6J?ve oči; pred njimi je stopal policijski komisar, dočira "-V orožnik stal ob vznožju stopnic in tretji čuval vrata, 1':"i>' na ta način podjetje prvega. 'glejmo, kako seje zgodilo, daje dobil Andrea ta obisk, 5fl eiu je tako prizadeval izogniti. ^° se je zasvital dan, so pričeli delovati telegrafi v vseh F;re& ter v vsakem kraju ukazali oblastvom, naj zasledujejo ¦-*roussovega morilca. Cornj-iegne je bil kot kraljevska stoika, kot mesto lova Kct ?arnizijsko mesto prenapolnen z oblastvi. Iskanje se je y ŽJi''e'° takoj po prihodu telegratičnega naročiia, in čisto avri° je, da so pričeli v krčmi „pri Zvoncu in Steklenici," Je bila prva krčma v mestu. lo se je zgodilo še zlasti zato, ker je po izpovedi straž, so stale to noč pred mestno hišo, (mestna hiša je stala na-01 krčmi)f kpr je po izpovedi straž, pravimo, izstopilo to v ktemi „pri Zvoncu in Steklenici" več popotnikov. . '-tfažuik, ki je stal na straži do šestih, se je celo spo-j jja» 'Ja je prijezdil nekoliko po četrti uri na trg mlad mož s® & oddaljil deček, ki je z njim vred sedel na konju, potrkal na vrata krčme „pri Zvoncu in Steklenici", kjer je i^ia dobil prenočišče. a mladi mož je torej postal predmet sumničenja. i RaJ pa tudi ni bil nihče drugi nego And^a. I Ko sta se orožnik in policijski komisar približala Andre- iz šestnajstega stoletja; iz nje je bilo lahko pregledati celo jevi sobi, so bila vrata priprta. I gostilniško streho, in begunec, je bil čisto pripravljen na to, da „0, o," pravi brigadir, star lisjak, ki je v državni službi jj naenkrat zagleda, kako se prikaže v oknu mestne hiše briga-postal zvit, »odprta vrata so slabo znamenje; ljubše bi mi bilo, j dirieva glava, če bi bila trikrat zapahnena." Res potrdita žalostno resnico pisino in igla, katera je pustil A "dren na mizi. Mladi mož je ubežal. Toda brigadir ni bil človek, ki bi mu zadostoval en dokaz. Ozre se torej okoli sebe, pogleda pod posteljo, odpre omar«* in obstane končno pri peči. Andrea je bil toliko previden, da ni pustil v pepelu nobenega sledu svoje noge. Toda vendar je bil to izhod, in v teh razmerah je bilo treba vsak izhod preiskati kar najstrožje. Brigadir si torej da prinesti butaro vejevja in slame ter zakuri baš pod dimnikom.. Ogenj zapr.vketa, in kmalu se dvigne proti nebu oblak dima, gost, kakor da prihaja iz vulkana. Toda nikak jetnik ne pade v sobo, kakor je pričakoval brigadir. Andrea, ki je že izza svojega detinstva živel v boju človeško družbo, je pač lahko tekmoval z orožnikom, dasi je ta dosegel ugledno dostojanstvo brigadirja. Vedoč že naprej, da v peči zakurijo ogenj, je izvrstni plezalec zlezel na streho ter se tam naslonil na dimnik. Trenotek je upal, da je rešen, kajti slišal je, kako je poklical brigadir oba orožnika in jima glasno zaklical: „Ni ga več tu." Toda ko previdno iztegne vrat, vidi, da orožnika no zapustita svojih mest, kakor bi bilo naravno, ampak da baš nasprotno še podvojita svojo pazljivost. Andrea se ozre okoli sebe; na njegovi desnici se je dvigala v zrak kakor temen nasip mestna hiša, velikansko poslopje Če ga najdejo, je izgubljen; lov na strehah mu ni obetal nikakega uspeha. Sklene torej, da se vrne tja, od koder je prišel, toda po drugem dimniku in ne po onem, po katerem je priplezal na streho. Ozre se torej po dimniku, iz katerega bi se ne kadilo, ga najde, spleza previdno do njega in izgine v luknji, ne da bi ga kdo opazil. Isti trenotek se odpre majhno okno v mestni hiši, in pokaže se glava orožniškega brigadirja. Nekaj trenotkov ostane ta glava nepremična kakor one kamenite sohe, ki so krasile poslopje, nato pa zopet izgine z dolgim vzdihom varanega upanja. Miren in spoštljiv kakor zakon, kateremu je služil, se vrne brigadir v krčmo, ne da bi odgovarjal tisočem vprašanj, s katerimi ga obsuje množica, zbrana na trgu. »Torej ?" ga vprašata orožnika. „Zdi se, otroka, moja," odvrne brigadir dostojanstveno, „da je zločinec za enkrat res ubežal; toda zasledovali ga bomo po poti v Villers-Coteret in Noyon; preiskati damo gozdove, in na ta način ga najdemo gotovo." Dostojanstveni načelnik orožnikov komaj dogovori te besede z naglasom, lastuim tem ljudem, ko se začuje po dvorišču krčme dolg krik strahu in opetovano zvonenje zvonca. „0, o, kaj je to?" vsklikne brigadir. „Zdi se, da se nekemu popotniku zelo mudi," pravi krčmar. Na kateri številki zvoni ?" „Na številki 3," penzacija za Kočevje iskati le izven Kranjskega. In bili smo tako naivni, da smo mislili, da sedaj potom zamene dosežemo, kar bi bili morali dobiti že prej s stališča pravičnosti. Še na misel nam ni prišlo, da bi kdo mogel o tem dvomiti, da je s kočevskim mandatom enakovredne kompenza-. cyo na slovenski strani mogoče iskati le na Koroškem in nikjer drugod. (Dobro, dobro! Tako je!) Kar berem v »Slovencu" od 5. julija brzojavko z Dunaja, v koji se poroča, da vodi dr. Šusteršič pogajanja z Wastianom in tla je dr. Š u s t e r š i č slednjemu izjavil: »Edina podlaga bi bila v tej smeri, da se reasumira sklep o Šlajarskih mandatih inda.se da Slovencem na Štajarskem Se en mandat". (Hrup in klici ogorčenja.) Zapekla me je ta izjava v dno duše. Da bi ne bila verodostojna, na to nisem mogel misliti, saj je bila v dr. Šusteršičevem glasilu »Slovencu". Takoj sem se vsedel in poslal dr. Šu-steršiču in dr. Ploju brzojavko sledeče vsebine: .Kompenzacija za Kočevja more biti le dragi slo?enski mandat na Koroškem. Nujno prosimo, da vsak dragi kompromis brezpogojno odklonite. Na] se sklepanje glede Koroške reasumira.' (Viharno pritrjevanje in ploskanje. Klici »Živio dr. Brejc") In popoldan istega dne je dr. Šusteršič v odseku za volilno reformo — očividno vsled te naše energične zahteve — naenkrat izjavil, da zahteva kompenzacijo za kočevski mandat na Koroškem ali na Štajarskem. Splošno se je mislilo, da pride v petek 6. jul. že do glasovanja. Iz sobotnih jutranjih listov pa izvemo, da se razprava v petek še ni dokončala, da pride do glasovanja še le v ponedeljek, med tem pa da se bodo pogajanja med strankami nadaljevala. Brzojavim torej še enkrat dr. Šusteršiču in dr. Ploju v istem smislu kakor dan poprej, stopim vnovič v dogovor s tukajšnjimi kršč. socijalci in vspeh tega dogovora, ki je bil za nas ugoden, sporočim z ekspresnimi pismi dr. Šusteršiču in dr. Ploju. Obenem se brzojavno obrnem na dr. Kramafa kot načelnika češkega kluba in na rodoljube v Maribor s prošnjo, da naj se Štajarci nam na ljubo sami odrečejo sedmemu slov. mandatu. (Bravo in dobro-klici.) Kakor sem pozneje izvedel, se je iz Maribora y smislu naše prošnje na Dunaj sporočilo. (Živio Štajarci 1 Ploskanje.) Tako je prišla Koroška še enkrat pred volilni odsek. Ko je bil kočevski mandat sprejet, stavil je dr. Šusteršič predlog, da naj se glasovanje glede Koroške in Štajarske reasumira. Jasno je bilo vsakemu, tudi tistemu, ki si ni vzel patenta na politično modrost, daje predlog glede Koroške stavljen le za parado, da se vrže javnosti nekaj peska v oči; že oblika predloga in njega zveza s Štajarsko je jasno pričala, da ga predlagatelj sam ne smatra resnim. Zato pa tudi izid glasovanja ni mogel biti dvomen. Sedmi šlajarski mandat je za Nemce stokrat manjše vrednosti, nego pravična razdelitev okrajev na Koroškem. TCo se je torej Nemcem dalo na izbero, da dajo ali ' sedmi slovenski mandat na Šthjarskem ali pa drugi slovenski mandat na Koroškem, se je že naprej vedelo, da se bodo odločili za prvo alternativo. Tako amo tedaj padli že vdrugič in sicer če mogoče še nečastnoje nego prvič. Potem *pa se je še »Slovenec" pritoževal, ko »Mir" v svojem dotičnem, kratkem poročilu o izidu tega glasovanja ni omenjal, da je dotični nesrečni predlog stavil ravno dr. Šusteršič! Ali misli, da so Korošci res tako neumni, da niso spoznali, da je bil predlog glede njih stavljen samo za videz? In ali je potem res kaka krivica ali celo nepoštenost, Če se takega predlagatelja ne imenuje? Interesantna pa je bila debata, ki se je o tej priliki v odseku vnela in kije pokazala, da je bila stvar radi kompenzacije izven Kranjske že od prvega početka zavožena. V splošno senzacijo je namreč vstal posl. Wa-stian ter se čudil, kako se more z- Hevati kompenzacija na Štajarskem, ko mu je vendar dr. Šusteršič sam v teku pogajanj izjavil, »da se bode pozneje tndi s kompenzacijo na Kranjskem zadovoljil!" (Čujmo, čujmo! Sramota, škandal!) Dr. Šusteršič se je izgovarjal, da je bilo to le njegovo osebno mnenje, ki v tem slučaju ni merodajno, ker je ves klub v tem oziru nasprotnega mišljenja. In Še v »Slovencu" od 21. julija zatrjuje dr. Šusteršič, da je ne samo enkrat temuč obilokrat in napram vsakemu, ki je hotel slišati, povdarjal, da je osebno za kranjsko kompenzacijo. Verujemo, da je dr. Šusteršič pri tem imel dober namen pred očmi, toda to pa vendar vsak spozna, da je tako poatopanje neprevidno in malo taktično. (Tako je!) Določevanje taktike si vedno prisvajajo poslanci, zato pa si morajo tudi dopasti pustiti, da njihovo taktiko, če je po našem mnenju napačna, javnost kritikuje. Prišla pa je še ena priložnost, ko bi se bilo za nas dalo kaj storiti. Pri razpravi o Primorskem se je med Slovenci in Lahi v Istri in na Goriškem dobil po en nov inandat, zato pa so se odrekli enemu mandatu v Trstu in enemu na Tirolskem. (Klici: kaj pa imamo mi na Tirolskem iskati ?) Tako vsaj se je o tem diplomatičnem čudotvoru informiralo slovensko javnost. Ko pa je potem prišla Tirolska na vrsto, Lahi o kakem zmanjšanju svojih tamošnjih mandatov niso nič slišati hoteli, temveč so odločno zahtevali še 19. mandat. Začela so se zopet pogajanja; z napetostjo smo čakali, kaj storijo slovenski poslanci, ki so par dni prej oni kompromis sklenili; mislili smo s prva, da bodo Lahi glede na ta „ kompromis" končno odnehali, toda poročila o pogajanjih so vedno bolj kazala na to, da Lahi s svojo odločno voljo prodro. In sedaj smo smatrali, da bil to zadnji trenotek, da se Koroška spravi še enkrat v debato in se morda vendarle kaj doseže. Brzojavil sem torej dr. Šusteršiču in dr. Ploju: terjajte še t zadnjem hipa pravice za nas in ne odnehajte za nobeno ceno. Raj se pomnoži Število mandatov na Koroškem na enajst in ta novi mandat naj bo kompenzacija za 19. laški mandat. Med našim ljudstvom strašno vre in pripravlja se brezobzirna nevihta." (Viharni živio in bravo-klici.) Ta telegrama sta brezdvomne oba še pravočasno dobila, toda Zgodilo se ni ni«. - Zaman se poprašujemo, zakaj so se slovenski poslanci od Lahov dali tako nečuveno opehariti, ne da bi iz tega izvajali katerihkoli posledic? Stvar je vsekako zelo temna in bodi dovoljeno vprašanje, če morda takega kompromisa sploh bilo ni, vsled kojega bi se bili Lahi odrekli enemu mandata na Tirolskem?! če ga ni bilo, potem je bila slovenska javnost v tem oziru grdo nafarbana, če pa je bil kompromis, potem pa bi bilo verolomstvo Lahov najboljši povod re-kriminacij- in novih slovenskih zahtev, katere bi se bile dale prav v tem stadiju tira lože zagovarjati, ker se je prav ob tej priliki vsem, prav vsem -.U tjjjim avstrijskim narodom še nekaj mandiuov primaknilo, samo Slovencem, Hrvatom in Romuuom nič, ker nič več zahtevali niso. To je zgodovina volilne reforme glede nas Korošcev. Tako je nastal načrt, ki se ^ Nemci ne morejo dosti naveseliti, ker point-ui uzakonjenje njihove hegemonije, ker jim jt* un milost in nemilost izročil naše najnevarnejše meje in na stežaj odprl pot do Adrije. Tako je nastal načrt volilne reforme, o kateri dr. Šusteršič, eden izmed njenih nezakonskih očetov, sam piše: »Podpišem in desetkrat podčrtam, da so baš koroški Slovenci hudo prikrajšani in daje tužni Korotan najhujša rana, ki nas vse hudo peče, rana, katere ne bodemo nikdar proboieli, dokler se vnebovpijoča krivica ne popravi." (Klici: hinavstvo; ironija!) Gromke besede! Da bi le ne bile in ne ostale same besede, da bi jim odgovarjala primerna dejanja, da bi strele ros sovražnika zadele in ne ostale prazen, papirnat šum!" (Dolgotrajno odobravanje, ploskanje in živio-klici.) Kmet in trgovina s kmetskimi pridelki. (Odgovor zadnjemu „Prim. Gospodarju" in „SočT z dne 4. t. m. štev. 62.) Kakor piše „Pr. gospodar", je bila v Št. Andrežu velika ogorčenost proti trgovcem pri nedeljsko*? kmetijskem shodu. Če Je bilo, jo ta ogorčenost popolnoma neutemeljena, ker trgovci trpe v tako slabej trgovini huje nego kmet. Leta 1895. je bil krompir po 2 kroni. Konsorcij treh največjih takratnih trgovcev krompirja so se trudili noč in dan tri mesece najboljšega Časa v letu, drugo so zano rili, čujte in, strmite, za borih 91 kron?! bičkn, ne uštevši potrošek na kolodvor« sebno vsaki čez par sto kron. Toka slaba n vina je prišla spet 1901. leta. Takrat jot krompir po K 2'40 v; vdobil jo konto-kron 116. Ali ni to moralna in gmotna z^J — Letos smo v ravno tem položaju ktjj! in trgovci, ali tega ni kriv nikdo nas, armll le podnebje, kakor že v cenj. „Soči« J. dano, da ta nesreča se ponavlja vsakih b-v*} Tista brzojavka v Monakovo od st^1 tržaškega trgovca kakor tudi od konsorcija 1 nobena prav nič škodila, kajti bila ni niti ona ^ druga sprejeta za pošiljanje. Torej ko njj',. ničevi ceni 3 K ni došla naročba, jo h«a r;; vidno, da m zgube kmetu niti vinarja, j,.,,. še le •/, milijona, ko je komaj celega ;ejrJ""j prometa le 3- 100 tisoč kron, zraven d f «e poudarja, da 15. julija je že prekop nadpolovična trgovina. Iz tega lehko vsak &* sodi, da za trgovca je dobro le takrat, ka^ je tudi za kmeta. V zadnji »Soči" se pa prerlbaciva.; si je nekdo nekoliko opomogel, < »il^ovanL-^ da v vsaki stroki si kateri kaj opumore! Le v tej trgovini so zelo redki, in .i.cr t; j oni bi bil tudi gotovo propadel z drugimi V:." (je bil že na robu), ako ga niso vzdržali & boljši odjemalci, ki so še dan danes, iz .V^J čije. Ti so došli semkaj, mu vodili kujigov,*; stvo, in z njihovim vplivom na njih domači so blago tja prodajali križem sveta. To pomagalo istemu, ki si jo opomogel, iu km?:.] da je prišlo njegovo blago v denar. Pred t« časom dobro vedo vsi kmetje, kako težav: 1 je bilo krompir prodati, po nobeni ci>jii. y}M tem ko sedaj se mora kmeta prositi, da svoje blago, pred pa m jih podili z vrat lM pse. Vsled tega bi lehko bili hvaležni kme:.-j tistemu onemu, da je posvetil celo dobo .:• let delovanja v ta namen, da #so pač si t.:.j pridni kmetje spomogli v tem času vred. Oni pa, ki čakajo, da jih zadi uga r«.| njim pa znmore pomagati sam Bog! Naj d pomaga E Vsled tega nikar naj ne misli i-hik-zadnje »Soče", da odsvetuje eksp. /M:: tisti oni radi svoje kože, ter v istej .sajtj j; rokuje zadrugi zgubo, češ da skupno se i;.1 prenese. Tisti oni svetuje le iz lastne fcr.u skušnje kmetu, naj opusti riziko /a *.. ubožtvo, ker itak bo dobro prodal (»rib.':; 4 leta svojo blago brez vsake zadrug. h:-L\ onemu je malo mar, da bi se s tem ukv^i Zato pa zadruga naj se le osnuje' Sv: kmetu je gotova a la Šempeter! Prihodnost pokaže, da tudi zato »pesnega voditelja je težko vdobiti v tej str;« Če je kak, dela zase. Tisti oni pa daje .tam\: imajo zraven še nakopičeno kapital«- na c-': stovaoju. (Dalje v prilogi.) »Tecite tja, natakar." In krik in zvonenje se ta hip podvojita. Natakar hoče odhiteti. »Stojte," pravi brigadir in ga ustavi. »Zdi se mi, da oni, ki zvoni, ne potrebuje natakarja, ampak si želi orožnika. Kdo spi na številki 3?" »Mali mladenič, ki se je pripeljal to noč s svojo sestro po pošti in zahteval sobo z dvema posteljama." Zvonec se oglasi tretjič. »Za menoj, gospod komisar 1" vsklikne brigadir. »Čakajte," pravi krčmar, »v sobo številka 3 peljejo dvojne stopnice, ene od znotraj, ene od zunaj." »Prav," ;>ravi brigadir, »jaz odidem po notranjih; to je moje okrožje. Ali so karabinarji nabiti?" „Vidva stražita zunanje stopnice in streljajta, če bi hotel bežali; telegraf pravi, da je to velik zločinec." Brigadir izgine s komisarjem na notranje stopnice; radovedni množici se je pričela razgrevati kri. Zgodilo se je sledeče: Dve tretjini luknje je preplezal Andrea s svojo navadno ročnostjo, nato pa je po B<*; ve kakšnem slučaju pustil za seboj zadnjo tretjino svoje* * pota z večjim šumom in z večjo hitrostjo, kakor je hotel, ter končno precej trdo padel v peč. Ta nezgoda bi pač ne bila imela nikakih posledic, če bi bila soba prazna; a nesreča je hotela, da ni bilo tako. Dve ženski ste spali v eni postelji in *; vsled ropota zbudili. Njune oči so se prestrašeno ozrle na peč; prikazala se jima je moška oseba. Eni teb žensk, blondinki, se je izvil oni strašni krik, ki se je slišal po celi hiši, dočim je druga, brinetka, z vso silo potegnila za zvonec. Kakor Citate«, vidi, je imel Andrea nesrečo. „Usmiljenje 1" vsklikne bled in zmeden, ne da bi videl osebo, s katero govori. »Usmiljenje! Ne kričite, rešite me, saj vam ne storim nič zalega " „Andrea! Morileclu vsklikne ena izmed dam. »Evgenija! Gospica Danglarsova!" zajeclja Cavalcanti ves presenečen; »Na pomoč! Na pomoč!" zakličo gospica d'Armillv, iztrga Evgenijinim rokam, ki se ne zganejo, vrvico od zvonca in potegne za njo še močnejše kakor njena tovarišica. »Rešite me, zasledujejo me !" prosi Andrea, vijoč roke. »Imejte usmiljenje, bodite milostni in rešite me!" »Prepozno je, že prihajajo," pravi Evgenija. „Vsaj skrite me kam in recite, da vaš strah ni bil utemeljen. Preganjali me bodo na drugo stran, in tako mi rešite življenje." Deklici, ki so jih mučili najrazličnejši čuti, se zavijeta v svoje plašče. »Prav, naj bode!" pravi Evgenija. „Vrnite se po potu, po kateri ste prišli, nesrečnik; ničesar ne poveva." „Tukaj je!" zakliče glas vrh stopnic. „Tukaj je, vidim ga." Res je brigadir, ki je pogledal skozi luknjo v ključavnici, zagledal Andreo. Močan udarec s puškinim kopitom premoga odpor ključavnice, dva druga odpor zapaha, in vrata se odpro, Andrea plar« proti drugim vratom, ki so vodila na galerijo ; odpre jih t^ed njimi sta stala orožnika, ki mu nastavita karabinarje na prsi. Andrea obstane, bled in prepaden; telo se mn nagne nekoliko nazaj, in roka mu stiska nepotrebni nož. »Bežite vendar!" vsklikne gospica d' Armillv, v katere srcu je rastlo usmiljenje v isti meri, kakor se je izgubljal strah. »Bežite vendar!" »Ali pa se usmrtite I" pravi gospica Evgenija s glasom in izrazom vestalk, ki so v cirk-jsu zraagujočemu glndijatorju s palcem dajale znamenje, naj nimrti premaganega nasprotnika. Andrea se zgrozi ter se ozre v mlado deklico - ]¦'•' Ijivim smehljajem, ki je kazal, da je njegovi pokvarji«:;"^ vrsta častnih dejanj nepojmljiva, »Usmrtim naj se V" pravi ter vrže nož od m>,!>- -zakaj V" nToda saj ste sami rekli, da vas obsodijo k >:iirti. bodo ravnali z vami kot z največjim zločincem!" v.»kiik»' -spica Danglarsova. „Bah," odvrne Andrea iy prekriža roke na prsih ; -^ ima prijatelje." Brigadir se mu približa s sabljo v roki. »Pojdite, pojdite," pravi Cavalcanti. »Zakaj j> St?::-treba toliko okoliščin, vrli mož, ko se vam udam čisto p.-<-'-v In da si zvezati roke. Deklici s strahom opazujeta to metamorfozo, ki >ti, bil priča škandala in odšel obenem z drugimi, da bi govoril v svojem klubu ali sicer s svojimi prijatelji o tem dogodku, ki je bil ta hip predmet pogovora trem četrtinam tega tako hrupnega mesta, ki so ga imenovali glavno mesto sveta. V treuotku, ko je gospa Danglars, oblečena v črno obleko in zastrta s pajčolanom, stopala po stopnicah, ki so vodile v Debrayevo stanovanje, kljub vratarjeveinu zatrjevanju, da mladega moža ni doma, v tem trenoiku, pravimo, si je Debray prizadeval ovreči namigavanje svojega prijatelja, ki ga je skušal prepričati, da se mora p^ tem silnem hrupu on kot hišni prijatelj oženiti z gospico Evgenijo in njenima dvema milijonoma. — Debray se je branil kot mož, ki si ničesar ne želi bolj nego to, da bi bil premagan: v njegovi lastni duši se je namreč že večkrat porodila ta misel; ko pa je natančneje spoznal Evgenijo in njen neodvisni, ponosni značaj, se je umaknil polagoma v popolno defenzivo, rekši si, da bi bila ta zveza nemogoča; vendar se je pustil na skrivnem šegetati od te misli. Čaj, igra in pogovor, ki je bil, kakor se vidi, zanimiv, ker se je govorilo o tako važnih zadevah, vse to je trajalo do ene zjutraj. Med tem je gospa Danglarsova, ki jo je peljal Lucienov komornik v mali salon, čakala, bleda in trepetajoča; sedela je med dvema cvetličnima košaricama, kateri mu je ona sama poslala to jutro in kateri je Debray — to je pač treba omeniti, postavil na njuno mesto in opremil sam s tako skrbnostjo, da mu ie uboga žena lahko oprostila njegovo odsotnost Ob enajstih in štirideset minut je gospa Danglarsova, naveličana brezuspešnega čakanja, poiskala voz in se odpeljala domov. Dame izvrstne vrste imajo z grizetami to skupno lastnost, da po polnoči ne vstopijo v hiše z navadnim mirom. Baronica je vstopila v hišo s tako previdnostjo, s kakoršno jo je Evge-nlja pravkar zapustila. Počasi in s tesnim srcem je šla po stopnicah, vodečih v njene prostore, ki so bili, kakor se čitatelj pač spominja, poleg Evgenijinih. Tako se je bala, da bi ne provzročila kakih opazk. Uboga žena, vredna spoštovanja vsaj v tem oziru, je bila trdno prepričana o nedolžnosti svoje hčerke in njeni ljubezni do domačega ognjišča. Prišedši v svoje prostore, posluša pri Evgenijinih vratih. Ko ne sliši nobenega šuma, poskusi vstopiti; toda vrata so bila zapahnena. Gospa Danglars si misli, da je Evgenija, onemogla vsled strašnega večernega dogodka, legla in zaspala. Pokliče svojo komornico in jo vpraša. „Gospica Evgenija," odvrne komornica, „je odšla v svojo sobo z gospico d' Armilly; nato sta pili Čaj, na kar sta me odpustili, rekoč, da me več ne potrebujeta." Izza tega časa je bila komornica po opravkih in je kakor vsi dragi mislila, da ste deklici v Evgenijini sobi. Gospa Danglarsova leže brez vsake sence sumnje; toda mirno spanje ne objame njenih očij; pred dušo so jej stali zadnji dogodki. V isti meri, kakor se ji jasne v glavi njene misli, spoznava, da je bilo to mnogo več nego škandal, mnogo več nego sramota. Končno se baronica spomni, da ni čutila nikakega usmiljenja za ubogo Mercedo, ki jo je, dasi nedolžno, zadela tako velika nesreča. ^ „Evgenija je izgubljena," si pravi, „in sploh ini vsi. Dogodek, ki se je pravkar izvršil, nam je utisnil pečat sramote, bojišče in akademično dvorano, j nego za sveto mesto. (Pri nas pa izdaja ; nadškof pastirski list, ki uzroča, da duhovniki po cerkvah govore* govore, ki niso pravnic ( prikladni za sveto mesto, tudi za akademično , dvorano ne, ampak prav za divje škode, ka- i koršni so po navadi klerikalni.) Papež pravi: Ako dobijo škofje koga, dajeboljbnžen za svoje interese nego za one Jezusa Kristusa, bolj brižen za posvetno hvalo nego za blagor duš, pa ga na to spomnijo ter mu to ne j zadošča, naj ga odstranijo neizprosno od službe, katere se izkazuje nevrednega. (Pri nas bi bilo dosti dela v tem pogledu. Papež naj kar zapove to, kar zapoveduje Lahom v kraljestvu, tudi našim škofom. Metelj bi zmanjkalo!) Ti gorišltf oplegascil — Požar v tovarni Moserjevi ob Rojcah omenjamo v drugi notici. Na lice mesta so prihiteli prvi: dva posestnika v bližini Rojie ter neki vojak, ki so gasili z največjim naporom in uspehom. Cez dobre % ure prisopihajo ognjegasei iz Gorice, 6 pump pripeljejo s seboj, prejšnjo tovarniško, katero so rabili omenjeni trije uspešno, pahnejo proč, rabili so lj, ure, da so spravili pumpe v akcijo, cevi pri brizgalmcah so puščale na vse straui, tovarniški delavci so delali kot črna živina, »pompirji« so pa cigarete kadili. Po laških listih pa kar ne morejo pre-hvaliti teh ognjegascev, dasi delajo s svojim gašenjem le škandal na škandal. Zares »bravi«! Škode pri Moserjevi tovarni je okoli 70.000 K. Neverjetno počasno dostavljanja poštnih pošiljate* iz novega poštnega urada na kolodvoru na Blanči vzbuja v mestu vedno večjo nevoljo. Prej so dobivale stranke redno in hitro pisma in druge pošiljatve, sedaj pa je razlika že ure in ure. Pošiljatve z južnega kolodvora romajo na novo pošto na Blanči, torej z enega konca mesta na drugi konec; listi se dostavljajo dosti kasneje, sploh strašen nered. To je napotilo tukajšnje trgovce, da so sinoči v trgovski in obrtni zbornici protestirali proti temu škodljivemu neredu ter se obrnejo v tem oziru na ministerstvo in poštno ravnateljstvo. O strašnih zamudah glede pošiljatev čujemo pritožbe od vseh stranij ob novi železnici. Cas je, da se napravi temu konec! Še nekaj podrobnosti o Šusteršfčevem Izdajstvu koroških Sl0ieK8Y. — Da je vodja klerikalne stranke, dr. Šusteršič, res izdal koroške Slovence, tojejasuo vsakemu Slovencu, kateremu slepi strankarski lanatizem še ni omračil razuma: te sodbe ne ir?ore niti najmanj omajati klavrni Šusieršičev zagovor v »Slovencu", ki je pač tak, da ne more prepričati niti enega razsodnega Človek*. Da se pa črno izdajstvo Šusteršičevo pokaže še v jasnejši luči, hočemo navesti dve podrobnosti, ki nepobitno dokazujete krivdo famoznega klerikalnega veljaka. Evo jih! Nekaj dnij kasneje, ko se je v odseku za volilno reformo odklonila zahteva, da se dasta koroškim Slovencem dva mandata, se je mudil vodja koroških krščanskih social-cev Weiss na Dunaju in je pri tej priliki z ozirom na to, da so pri razdelitvi volilnih okrajev, kakor se je nasvetovala s slovenske strani, interesovani tudi nemški krščanski so-ciaki, interpeliral drja. Gessmanna, zakaj ni krščansko-socialna stranka glasovala za do-tični slovenski predlog. Na to Weissovo interpelacijo xe dr. Gesmann odgovoril dobesedno tole: »J a, was woIlt Ihr denn, wir haben doch im Einverstandnis mit Dr. Šusteršič gehandelt!" — Ko se je v odseku za volilno reformo dal kot kompenzacija _za kočevski mandat 7. slovenski mandat na Štajerskem, so se Korošci brzojavno obrnili v Maribor s prošnjo, naj bi Štajerci ta novi mandat prepustili koroškim Slovencem. Štajerci so v to rade volje privolili in so to brzojavno sporočili poslancem na Dunaj. Toda tisti, ki je bil proti temu, da bi slovenski Štajerci odstopili 7. mandat koroškim svojim bratom, je bil dr. Šnsteršič! AU si upa dr. Šusteršič to tajiti?! Mož je sposoben tudi za to! Toda slovenska javnost mu že zdavna več ne verjame, saj mu že vsi naravnost očitajo, da laže in laže! »Šolski Dom" in »Družba sv. Cirila in Metoda". — Kakor smo poročali zadnjič, je stavi, na skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Logatcu župnik Grča iz Šempasa predlog, naj goriške podružnice družbine dajejo odslej vse svoje nabirke le »Šolskemu Domu" v Gorici. Morda bi se mi ne proti vil i takemu predlogu, ako bi bil »Šolski Dom" to, kar bi moral biti in kar bi bil lahka, namreč skupna last slovenskega naroda na Goriškem in ne — klerikalna politična postojanka. Naše stališče glede »Šol. Doma" je znano, zahtevamo, da se dvigne nad stranke, da pride v odbor jednako Število mož obeh strank, nakar bodo tekli tudi prispevki z obeh stranij v obilejši meri v društveno blagajno, da bo mogel ,,Šol. Dom" brez težave izhajati. Napred-njaki so potrpežljivi. Dasi se strinjajo z našim predlogom, vendar ker imajo šolo pred očmi, podpirajo „Šol. Dona" mnogo več nego to zasluži klerikalna politična postojanka. t!e bi se pa sedaj upreglo še vse podružnice v klerikalni jarem, bi to vzbudilo le odpor in protest proti temu, da bi se šo širila klerikalna postojanka. In družba sama bi se z ugoditvijo Grfievi zahtevi postavila na strankarsko stališče, česar pa ne sme storiti na noben način. Kadar bo odbor sklepal o Grčevem predlogu, naj zavzame naše edino pravilno stališče, da bodi »Šolski Dom" last nas vseh, društvu nŠol. Doiu" naj se ukaže stopiti s strankarskega stališča, pa bo vse prav; — »Šolski Dom" bi s pomočjo denarnih zavodov in prispevkov rodoljubov prav lepo izhajal! To je naše rodoljubno stališče. S v a-rimo pa naravnost družbo sv. Cirila in Metoda, da bi se postavljala v takem vprašanju na stran goriških klerikalcev, ki nesramno izrabljajo „Š. D." v politične s vrhe. Za posledice bi bila odgovorna le družba! Črna prst — Schwarzer Fingar! — »Piecolo« ima to bolezen, da prekršča slovenska imena po laško in nemško; če jo kraj bližje Trsta, mu da laško ime, če je bolj daleč, ga udari pa po nemško. Te dni se je nekoliko poškodoval tržaški visokošolec Martelanc na Črni prsti. »Piecolo'' poroča to v brzojavki, v kateri je prekrstil »Črno prst" v »Schvvarzer Finger"! Nehote se je s tem osmešil do skrajnosti laški oslovič. ¦ Pošteno SO Jih zavrnili. — »Prismojenec" in za njim »Gorica" sta priobčila notico, kake duše imajo nekateri pristaši »Soče" — v kateri pripovedujeta, da je v družbi v Št. An-drežu nekdo rekel, ko so kritizirali nadškofa : — „Moja duša je kakor od osla, vse glin!" < To je res rekel, ali z namenom, češ, bomo videli, če ponese nekdo h družba to »Prisraojencu" ali »Gorici" na nos! In res so uganili — „Prismojenecu in ,,Gorica sta prinesla omenjeno notico, ter se je tako usedel na Hm tisti prisluškovalec! Pošteno so ga imeli za norca, in pošteno so potegniti oba „ katoliška" lista. To je bilo smeha po Št. Andrežu, ko so videli osla v nPrismojencu" in ,,Xorici", katerima tako lepo pritiče! Nesramnost v »Primorskem Gospodarju'. - Vsakdo, kdor čita članke „ K met in trgovine s kmetskimi pridelki" y našem listu, vidi pač jasno, da se mi ne postavljamo ne na eno ne na drugo stran, marveč priob-čujemo članke, ki govorijo proti trgovcem in za eksportno zadrugo, pa tudi Članke, ki go-vorij za trgovce in proti eksportni zadrugi. Postavili smo se na edino pravo stališče: da se pravi glas spozna, treba čuti dva zvona. Mi smo govorili o tem že z marsikom, tudi s kmeti, ki so nam popolnoma pritrdili, da ravnamo prav, češ po tej poti se zbistri vse, kar hočemo vedeti o tej trgovini, predno se kaj ukrene. Vsi to razumejo, samo urednik »Primorskega Gospodarja" noče tega umeti; šel je t celo tako daleč, da je napisal v zadnji flte-! vilki svojega lista, da se »Soča" glede trgovine s kmetskimi pridelki »postavlja na stran nekaterih laških trgovcev, katerim služi pa r slovenskih priganja č e v." Precejšnje porcije nesramnosti je potreba, da se zapiše tako debelo laž! Ali niso čitali pri »Priin. gospodarju" članka, naperjenega |» r o t i »nekaterim laškim trgovcem, knurlm služi par .slovenskih priganjačev," da govorimo v tonu »Prim. G." ?! - Ne rečemo na to nič dragega, zahtevamo pa v interesu dobre stvari, da izgine tako vrste podtikanje iz »1'rirn. Gospodarja", ki je glasilo »Goriškega kmetijskega društva". Kamniška podružnica Slot. planin, društva "tvori v nedeljo dne 12. avgusta t, 1. kočo na Kamniškem sedlu (1879 m). — Pot do koče je iz Kamnika, kakor tudi iz Logarjeve doline čez Okrešelj udobno popravljena, Planinci |u planinski prijatelji dobro doftlii <>. Na brzojavkah, katere dobivamo iz tukajšnjega brzojavnega urada, na šumevcih ni nobene strešice. Uredništvo Soče, namesto uredništvo »Soče". Podrobneje smo že ravpravljali v listu, kako bi utegnile take pokvarjeno brzojavke postati osodepolne, ker včasih pomeni beseda, v kateri se spusti s kakega šuraevca strešico, Cisto nekaj drugega. Na šumevcih ni potrebno strešice, pač pa stavi neki brzojavni uradnik kljuko na u! Zahtevamo čisto brzojavke, no ponarejenih, in v braojavnem uradu naj službujejo taki ljudje, ki znajo popolnoma slovensko, od ravnateljstva pa zahtevano, da vendar že koiiečno odredi tako, da bodo slovenske brzojavke pisane v pravilni slovenščini. Prosimo vse one, ki dobivajo tako pokvarjene brzojavke brez strešic na č, S in ž, da jih izročajo nam v svrho pritožbe. Društvo za povzdigo prometa s tujci se snuje sedaj v Trstu. Lahi zasnujejo tako društvo ter raztegnejo delokrog po celem Prtmorju. Tako društvo znčue v kratkem delovati! - <> potrebi društva v svrho povzdige prometa v naši deželi, katero bi bilo seveda v slovenskih rokah, smo menda že dosti razpravljali! ' Sram jih hodi! — Poročajo nam, tla se dobijo Slovenci, ki kupujejo vozne listke po postajah v Gorici in drugodi v nemške m jeziku ! To je pač škandal! Sram jih bilo ! Dolžnost naša je, da se vsi na celi novi črti poslužujemo v občevanju z železniškim osebjem edinole slovenskega jezika. Kdor ne dela tako, pomaga tujcem ter zaničuje samega sebe! Za zastavo društva »Št. Andrej v Št, Andrežu je darovala gospa A. L. 25 K 111 g. I. M. 5 kron. Slovenska Čitalnica i Vrtojbi priredi dne i»>. septembra t. 1. veselico. Ker je čisti dobiček namenjen za razširjenje društvene knjižnice v javno ljudsko knjižnico, se prosi vsa bližnja bratska društva, da bi ne prirejala istega dne veselic, ter Že s tem indirektuo pripomogla do uresničenja tega važnega odbo-rovega sklepa. Promet na novi železnici je velik zlasti oh nedeljah, ko je vse polno izletnikov. k0 „: vračajo, so vlaki natlačeni kar največ mogoče V Kanalu je bilo v nedeljo tako polno vse da so moral« djati ljudi med blago. Rezervni vozovi bi morali biti na razpolago tudi dni-godi, ne le na Jesenicah in v Gorici! Bralno In pevsko društvo »Št. Andraž" priredi dne 23. septembra t. 1. veselico. Spored se objavi pravočasno. Ni 6retl pri financi ne znajo slovenski Poroča se nam, da nekdo, ki je to dni prašai tam po slovensko, ni dobil odgovora, fePr uradnik ne zna slovenski. Zahtevamo, / pošti"). Vspored: 1. F. Ferjančič: „ Pozdrav-možki zbor. 2. I. Flajšman: nV Gorenji oziram", mešan zbor. 3. P. H. Sattner ,vA planine", možki zbor. 4. Veseloigra: nJ{H/si,(* senca". 5. jp. Laharnar: »Venček slovenj narodnih pesmi", za možki, mešani in /»vj trospev. (5. I. Laharnar: »Pozdrav saviiiv; dolu", mešan zbor. 7. Šaljivo srečkan:.- s. Presta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. V-to;,' nina: ^dež 1 K, stojišča (jO v. Preplaf-ih; ><. no stavi mej. K obilni udeležbi uljudno vj^i odbor. K VOLILNI BEFOBHI. Na vprašanja Če se oglasijo goriški Slovenci s sklepi glede' volilne reforme, naznanjamo, da se to zgodi Goriški Slovenci spregovorilo jasno besedo o volilni reformi ter se pridružijo ogorč katero preveva celo polteno Slovenijo. ZA DOJENCE s kroničnimi črevesnimi katarji ni boljšega živila, nego je KuiVkn j» v;i moka za otroke, ki feprva bre/. mleka, pu/;;ej>. pa zaužita a mlekom odstranjuje vreije v ; r.-vesu in daje« slabo podlago mikroorgam/!i;>:!i, ki provzročajo hole/.eii, je lahko prebav n i in jo obolelo, črevo sprejema z lahkoto. Ob {.•>». življanju otrok s Kufeke-jevo moko aa ocro^ ne izgine samo driska, ampak se tudi ti-l-.^m teža ugodno poviša. Razgled po suetu. Ustrelil dutievnlka-zapeljivca, - pred poroto g;;- ittl i'red poroto v rantalu na Frauco-U::, so sodili Antonu Anthemavona, ki je a>v.v\\-/. rev »Iverjem vikarja Andr»'-u\ft, kateri j«- ;¦: silil njegovo ženo ter jo potem zasledoval. V koč je prišel k njej na dom. ko moža ni i-i! domn, jo stiskal in poljuboval i»t jo hote! i„ pet posiliti, prišel je mož in ustrelil posve.*/ noga prešestnika. Porota je Anthem:t..<.:: oprostil a. V kaki hudo katoliški dr/a. i '. ga'bili obsodili na smrt! Na Ruskem. V IVtrogrnilu stavk:;;.* <•'• lavii v tovarnah, drugače ima mesto nr.;,ir\ lice. Med delavci in vojaštvom prihaja tni-itr. do krvavih spopadov. Iz vojaškega -!S's v Sevaatopolu so odnesli neznanci por<-ua.-. uporu mornarice in o obsodbi poivt:.;is brnita. lVtrovdvore<: je zastražen ; ¦> '> i •lO.(KM) vojakov. - V f{uu so izvršili m-v.::.'. na prostore nekfga nemškega druStvn. "~ •¦•¦'•¦•"; sta nevarno ranjeni. ¦ V Moskvi je >;;¦'.:. stavkn. Fpor v Kronstatu in Sveabo:„i; " popolnoma udu3;-n. Faršto sovraštva do gro&it, i\>se^.;;-. Fr. Imvjaka z 1're/oviee pri Mokror.o . . -Kranjskem so nuMi nu njegovem mu mr--- -¦ 7-«del ga je mrtvem! pretekli četrtek ;\>' Mrtveca so odnesli v turt.va>iiic<> in ?,., ..-. kajti v družbi, kakoršna je naša, so neke smešnosti vedno zevajoče, krvavečo«, neozdravljive rane.a ^Kakšna sreča," zainrmra, „da je dal Bog Evgeniji ta Čudni značaj, pred katerim sem tolikokrat trepetala!" In njen pogled se hvaležno dvigne proti nebu, katerega tajnostna previdnost v naprej uredi vse dogodke, ki se imajo zgodita, in nakloni komu celo napake r njegovo srečo. Nato prelete njene misli velik prostor kakor ptič, ki s razprostrtimi krili preleti prepad. Ustavijo se jej pri Cavalcantiju. Ta Andrea je bil propalica, tat, morilee: in vendar je imel šege, ki so kazale neke vrste odgojo, dasi ne popolno; ta Andrea je nastopil v svetu, kakor da ima veliko premoŽenje, združeno s slavnim imenom. Kako naj bi človek videl jasno v tem labirintu ? Na koga se obrniti v tem obupnem položaju'/ DeWjr, na katerega je mislila najprej kot ženska, ki išče pomoči.pri človeku, katerega ljubi, Dsbrajr ne more storiti drugega nego svetovati ji. A v tem slučaju se more obrniti na mogočnejšo osebo. Baronica prične misliti na gospoda Villeforta. i Ta je dal zgrabiti Cavalcantija, ta je brez usmiljenja, provzročil v njeni rodbini to zmešnjavo, kakor da so mu to čisto tuji ljudje. Toda ne; kraljev prokurator ne more biti človek brez usmiljenja; on je le uradnik, suženj svojih dolžnostij, pošten in zvest prijatelj, ki pa kruto in z gotovo roko vdarja po korupciji; ne, to ni rabelj, ampak zdravnik, zdravnik, ki hoče v očeh sveta ločiti Čast Danglarsove hiže od propalosti tega mladega moža, ki so ga predstavljali svetu kot svojega zeta. Izza trenotka, ko je pričel gospod Villefort ravnati tako kot prijatelj Danglarsove rodbine, ni bilo misliti, da bi bil bankir lahko pripravljen na kak vdarec od Andrejeve strani. Villefortovo ravnanje se je torej končno pokazalo baronici v luči, ki je bila v soglasja z njuno zvezo. Toda neuklonjenost kraljevega prokuratorja je morala ( zdaj prenehati; hotela je iti jutri k njemu in ga pregovoriti, j da naj sicer ne dela prod svojim dolžnostim, da naj bode pa pred vsem milostljiv. j Baronica prikliče v spomin pretekle čase, zber« vse spo- J mine, rotila ga bo v imenu časa, ki sicer z?, luži kazen, a je bil srečen - in gospod Villefort celo zadevo morda potlači ali pa — in v ta namen mu je samo treba pogledati na stran j — pusti Andreo, da ubeži ter ga obsodi kvečjemu in eontumaciam.: Končno se nekoliko pomiri in zaspi. I Dr ,go jutro vstane baronica ob devetih in se obleče, ne; da bi poklicala stojo komornico, ne da bi dala kako znamenje J življenja; in ko se obleče prav tako priprosto kakor sinoči, odide po stopnicah, zapusti hišo in gre do ulice Provence, si vzame izvoščeka in se da peljati h gospodu Villefortu. Izza enega meseca je bila ta hiša žalostna kakor bolnišnica, v kateri divja kuga; del sob je bil zaprt od znotraj in od zunaj; okuiee so odpirali le za treno*ek, d» : "': nad nesramnostjo njegovih Jjudij.* j,Madame. to ni nesramnost, to je previdnost: ni'" : vstopi v to hišo brez dovoljenja gospoda dAvrignja, aii ;¦- •'¦'¦ bi imel govoriti z gospodom kraljevini prokuratorjem." »Torej baš z gospodom kraljevim prokuratorjem '-¦ '.' govoriti o neki zadevi.'' »O nujni V4 „To pač vidite, kajti sicer bi se bila že vrnila r.;. ¦•>'. voz. Moja poslednja beseda je: tu imate mojo karto, m-::''.'" svojemu gospodu." »Ali počakate, da se vrnem, milostiva?" »Da, pojdite." Vratar zapre vrata, pustivši gospo Dauglarsovo na ««ii. Vendar baronici ni treba dolgo čakati; za trenutek ^ vrata odpro, da gre baronic« lahk- skozi; ko prestopi prs-*-se vrata zopet zapro. Ne da bi pustil iz očij vrata, spremi gospo do dvorišč* potegne iz žepa piščalko in zapiska. Na peronu se prikaže komornik gospoda Villeforta. »Oprostite temu vrlemu možu, milostiva/ pravi, prisecist baronici naproti, ,, kaj ti to mu je bilo strogo ukazano, in gospod Villefort mi jo naročil, naj milostivi gospej povem, da ni st»el ravnati drug* a kakor je ravnal." Na dvorišču je stal liferriiit, ki so ga spustili v bi*"» isto previdnostjo in so mu preiskovali njegovo blago. (Dalje pride.) T-ineztt Hladniku na Trebelnem je vdova na- ianilR smrt s prognjo, naj odloČi, kdaj bo 2 reb, Župnik je pa odločil, da ne pokoplje Pokojnega, ker se ni izkazal z velikonočnim !-povednim listkom in ker ni hodil ob nedeljah t maši. lTboga vdova je nato braojavila okr. tjavarstvu v Krškem. Glavarstvo je brzojavno NaroČilo županstvu v Mokronogu, naj mrtveca Jokoplje. Županje poslaVk.o}>činskega,.«lugo_K. iuoniku na Trebeiuo s prošnjo, naj vendar fljliia. ki že toJiJto Cas{l Jež5 v mrtvašmei? •.ckoplJe; s*cer žuPan sam odredi, da se ga t sedeljo »sled ukaza okr. glavarstva pokoplje. C'aMiife Je odgovoril, da ga na noben način \> pokoplje, da pa dovoli; ak'o "še "ga na n e blagoslovljen °-e* pokopališča po- v.gljt*. in tU(^ zvoniti se mu ne sine. Ogor- ] •ro se je na to ljudstvo shajalo in v pravični i zabavljalo nad /upnikovim ravnanjem. lu 'i j,v slišalo, da se bo Dovjaka v nedeljo -.-ildaa ob :">. uri pokopalo, so vsi sklenili, -, ,a pogreba udeleže, in da bo mrtvecu zvo- ,¦¦¦-,, bodisi da župnik tudi zvonik zaklene, ;, «avil se je tudi iz tržanov pevski zbor, da ,,„•.} r.:i grobu žalostiuke. In v nedeljo po- -.-.;/:* ifV »koraj ves Mokronog romal na griček {;, Vrl t'ulo se je že od daleč zvonenje. ki ¦t LMJa!« pol drugo uro. Ogorčeni mu/je, ki ',. cjjo zmenili za /upnikovo prepoved, so -;io zvonili zadnji pozdrav nesrečnemu po- ;.dkti, kateremu je zagrizeni župnik Se po črti j.»kazal sovraštvo. Drugi so zopet izko- .1; pn/r>. toda ne tam, kjer jo ukazal župnik, J -sk v blagoslovljeni zemlji. Mrlič, ki je ,-Jii p»"i t«ki vročini <>l ur v mitva&ni«, je ./; ic <,>•< zabuhel in smrad se je razširjal y. Ejtv.-i- ^rčni možje so ga spravili v krsto ,« ;iirjf «0 iin zadeli na ramo. Kden je nesel i::j pr- d njim, drugi luč in tretji blagoslov- >;o v.mIo. Ko so ga položili v grob, je po- .•i'., v:» svečano tiho, Mokrenoski pevci so :r/.i J»lagor niuu in pri besedah: Jirato- :,-;* \; ;> u'Iwseu jok. Nato je s, pil župan v .;vn.-i'-a občinskih odbornikov k jami ter :>>>•: Molimo za dušo ranjkegh Itovjiika! t'.':.;h .. in h koncu: Naj v mirti počiva, ki;!i. Ui' naj mu sveti! Vsi so bili do stilz „:.'.;•-i Iv. molilo se je res /, večjo iskrenostjo v:, v.' ^""Sljo, nego če bi duhuvnik udturmral j C:^* molitve, pri katerih ljudje nič ne j ,.:<,. Vse je zatrjevalo, da tako giuljive^a j ::: .«*.-: -atu-ga pogreba s> ni bilo na sv. Vrhu, 1 .-¦.'i so milo .apeli še ..Na«! zve/datui'* in ! .;:::¦ a tiha1', ljudje so metali grudo prni :i »r-J'> ter jo Škropili z bSago.-lovljeuo \odo. .' >•¦: ¦>¦¦ pa bili tako razburjeni, da bi bilo i ,;.:]iniku. ko bi ?»• v t »»m m-notku pn- '. :,h pokopališču. j bvuii dan pa je dobil župan pi-n:o od i v;.. v katerem ga dol/i, da je zagrešil ;•¦¦:<¦{vo motenja vere ter mu /ug»l s C. kf. 13)31 ISkllft j" priplula v M,Loio v '. '"i'-'»> tiradež ter odpluje proti Mri. Ci;ir YJ|ei 1 U.Ubu h Milana j.or.»- ¦-'-;»• bilo ravnateljstvo razstav«« i»*'Vf\vVn<>. ". i • item>ki ee.-ar Viijom nevera >ep-'¦i :¦¦;% ra;'.>t.tvo. ».Vs»rj:i ?«» spremljal :' V.z: V»ar \h:h»\\, ir:j;i3 pod? t is: in Inii* drri!« jo davilo v ! ; '.'.'< tetr.:•-.¦ rer r.v;wiu pri U'} priliki , -...•:•¦..(». S!a*lje uspelo sijajna. ka!iia ci • '-a U:vA, da ,»0 štiri voi<»rr«ni podarili ; --'": -'rurirmen trak z r.etti«kim napirom. > ',ri* r:'; -' hitro djaii proč. fr-« pMtsrtčil. 300 i2Ul|u:et ittiilo. f -il'*'> j-;.::;ik n^irio*. ki je odplui iz Han-eioi *'.':¦: razbil. 'Mi) a^h utuni*r». l!e*eni >o | - ¦'¦-"- iejij mi rt l'ab s. kjer s-e uahajojo v :*"-:::: p^loJaju. kjer jim primanjkuje ži-['"¦'¦'¦•'.-*.eke. VeČina potnikov so bili Itali-;J ¦ ¦«'"„', >pam*i. Več mrličev so že .>praviii '*•'*-:J.--- hA jtosadke je rvaevai ponesrečence miroma z vrvmi. Mornarji so se re-pisiki pomorskih oblastij so odpoto-s z živili in obleko za ponesrečence, srečenci se nahaja tudi braziljanski --i.--K0! 1'ariiik je v/el bližnjo pot, pa nevarno, :" 23''.'-i ob skalo. . lkm\&z politično dntŠtTO. Na zadnjem :' nem zboru ital. političnega društva za Istro |';,bil° -voljenih kar Sest zdravnikov. To bi "f z::!:menjeF da se italijanski zdravniki prav Indno bavijo s ~ politiko! Neki galjivec pa <- ttenil, da ruora biti stal. politično društvo fctro jako bolno, ker potrebuje toliko Ravnikov. Ali uredništvo „Na8e Sloge« je še L11 .^Ijivo, ko opaža, da je med členi odbora J1 ®n Ipkorničar in da jim torej sedaj ne 'Jka vef nič druzega, nego veSire — babice[t Češko duhovnico iz Moravska In Šleske je imelo 81. pr. ni. dva shoda. Enega teh shodov so se udeležili, razun svečenikov, tudi lajiki, skupno 150 oseb. Shod je sklenil resolucijo, v kateri se odbijajo napadi na cerkev, se protestuje proti paroli „Proč od Rima" in se zahteva več času primernih reform, med drugim, da voli škofe duhovščina in da se .cerkveno pre-Lmoženje uporabljaj kulturelne in človekoljubne svrhe. Duhovniki hočejo, da so jih smatra kakor pomočnike škofa, ne pa kakor njegove služabnike. Lajikom naj se da neki vpliv v cerkvenih stvareh. Nadalje je shod zahteval, da se na službi božji v deželah češke krone uvede češki jezik in da se ustanovi Ciril-Metodijftva akademija. Nadalje so zboro-valci protestirali proti nasilnemu postopanju madjarskih škofov. Proti temu naj nastopi tudi pri uuueijaturi in pri sv. Stolici episkopat. Nadalje se poživlja episkopat, naj deluje na to, da se na Dunaju in Litomericah uvede češka služba božja. Potem -^o zborovala zahtevali, da se času primerno izvrše tudi spremembe glede celibata in disciplinarnega reda. Konečno je bila izražena želja po organizaciji svečenstva in njega pravico do sodelovanja v političnem življenju. 12.000 (isUTCev Odpuščenih. Tovarne tkanin v r.iolic-liiali so ustavile delo, ker se v obratu š> niso povrnili rodni udnošaji. Odpuščenih je radi tega PJiKM) delavcev. Koliko zemlje Imajo iidje nt Ogrskem ? Pred f>0 leti niso imeli ni podi zemlje na Ogrskem. I.eta IiH>0. so bili lastniki 13iy«"»J>.00G oral zemlje. I>» se bolje unieje. kaj to pomenja, treba vedeti, da ima ogrsko plemstvo 217.lOS.r>00 oral zemlje, državni erar i:fc*,:$:M.r>;»0, katoliška cerkev PJO.lM.tiOO, dobrodelni zavodi IVVloo.OVKJ. Židjo so torej gospodarji tolike zemlje, kolikor je ima držav«, več nego katoliška hierarhija na Ogrskem. Ali to še ni vso. Lota JiH)<>. jo bilo od i^tll zakupnikov zemlje ."170 Židov, ki so imeli v zikupu l«;7,f>:i7.ji o;j»>ka zomijn v židi)*>kih rokah. Sis-seslss idkritje Vtlharjcvefa iymi\h v Postojni m« bo vršilo v mtstoptdm \spor<- nnjrdjo dr.«> I •. t. m. z dom : V pred\e,*!'r ob '.'. uri ; mirovo// bakljado. Dao PJ. hvjm-ta: I. P.iul-! i:i.-a. 'Jt, Sprejem do^lib j:o-»tA)v is-.v k«dod\orii i z domačo ^o-lbo in '•treljanjem, ;;. < »1» SO. uri l doptdudno zldraii-軫 na vevdičnem prostoru ; (»b H> in pol tiri odhod na olivni trg pred ,; >po; euik. 4. Ob IS. uri slavnostno odkritje spomenik : as Slavnustui uov<-.r. bs 1/roOitov ^ spomenikis v Sa>t in varstvo trpkemu o?krbni*- ivtt i« župat^tui r, >;a»?:o-tua kaut.vta S. ' S. Viihar: -V -pojj/ui Min.,!av;, \ ilharj.;-. j,ojt» /¦.irri.'«-jj-i pev-k-i dru;t\a .'- >pr<-.i;d ;h> ir.iru do \e:»*-li'"n»"j.i pvo^ioia. k,,or r«- dtu-iv:< razi-1";«*. >). <>:» i. i;; p<0 pop, «.b:.-k uh;;«* : j :>>ti z».i/;uj «-*-rd < K. 7. t'?. ;*. \u pol pnjid. , '.eiika ljudska vi-..eii<-a - pKu-m. j!oil'>0. /a ba\nin.i igrana in p!»'-om S'rtilj-ik, n*uzoj, •»»»-, r.fSki kor/o itd. Z^etVr kra-na A> b.Ui'uii raz ¦ .^etlj.isa. Vstopnina k Ijud-ki v.-.eli.-i -v> stot. \ m o?»dio. Pri spr*«vixiih in v j:i»j;i bo p*«!*/ ! doiiiače svirah tudi Ijubljan-ka dra-tvtna i yLvd\o se pomnožili njihovi delni uspehi. Dočim so se popolni uspehi de-loda; kev zmanjšali, so se povečali delni. To pomnožcvaajo deltdh uspehov na obeh straneh dokazuje, kako je prešel čas velikih otvor-jenih biti* er nastopila doba obojestranskih koncesij. Primer v tem pogledu nam daj« nedavna borba v nemški kovni industriji. Nekoliko mesecev sta si stali obe. stranki druga proti drugi, poskušajo ustrahovati druga drugo, ali ker tako ni prišlo do uspeha, so se pomirili med seboj potom podrobnih koncesij. Nasproti takim izkušnjam so smatra Štrajk za pojav bolozni v ekonomskem življenju. Med industrijalci in »med delavci je vedno več zagovornikov mirovnih dogovorov. In nemški Strajk v kovni industriji jo dokazni, da bi se j bilo doseglo ono, kar se je doseglo šele po i nekolikih mesecih, tekom par ur, ko bi se i bilo razsodnim ljudem z jedne in druge strani j poverilo vodstvo pogajanj. Seveda bi morale stati za njimi močne organizacije, da poga- : janja in dogovori dobijo obvezuo moč. Ko se razvije in ojačijo industrijsko in debivske organizacije, ko postanejo običajna pogajanja med njihovimi voditelji, zadobi uglavljenje dogovorjenih tarifov večjo važnost za vzdržavanje družbenega miru. Taki dogovori,, sklenjeni za ureditev dnine in delavskih pogojev gicde na posamezna mesta, pokrajine in kraje so v industrijskem življenju isto, kar so mirovni dogovori, sklenjeni med posameznimi narodi. Industrijalci in delavci se obvezujejo in daljši ali krajši č> držati se z obeh stranij določenih pogojev, ves ta čas pa so daleč proč od vsake borbe. Sedaj je v Nemčiji okoli 3000 dogovorjenih tarifov, pa se vodno množe. To urejenje dela je delavcem jako ugodno in ljubo, ne toliko industrijalcem. Mi tudi med industrijalci se širi vedno bolj prepričanje, da treba spoštovati delavske, organizacije,' ki imajo zlasti v Nemčiji med svojimi voditelji ljudij, res sposobnih, energičnih in navzetih najboljših namenov. X drugo strani uvideva vedno več industrijalcev, da je priznavanje dogovorjenih tarifov koristno. Med drugim je vredno zabeležiti pripomnjo, ki je bila pridjaua taritu, dovoljenemu črkostaveom, obstoječemu 14 let. in kateremu kmalu poteče rok. Pripomuja se glasi: Obe stranki sta priznali, da medsebojno neprijateljstvo ne koristi nikomur, tla so začasni uspehi na tej aH oni strani negotovi. Prizna se, da samo mirno ra-¦ čunanje z resnimi industrijskimi razmerami, | primerno zahtovanje in ponujanje, posveto j vanje in skupno odločevnnjo vodi do pota, | po katerem obe stranki dospela do svojih in-! teresov U-r vspoivdno mirno napredujeta. Važnosti in potrebo organizacijo in tivba še povdarjati. Po izkušnjah jo znano, da čim močnejše so organizacije, titn večja jo odgovornost njihovih voditeljev, ki so po tem oprezuejši ter sobi poverjen;, društva vodijo mi zmernost in premislek. Izkušnja je doka zala, da močne organizacije, ali industrijalcev ali delavcev, dopriua^ajo mnogo k miril v družbi. Kadar je kateutkoli zveza delavcev alt indusli ijcev tako napredovala ter vsaka posamezna organizacija stoje mnogo članov, tedaj ji* že dokazano, koliko koristijo v slučaju koii/ijo dogovori med posameznimi voditelji. In tako se vre rs/merico, ki so v vs:ikdauji*m dolu met!, d d:'la itd. In taka važi.a vprašanja pr« tf i\hi ljudje, ki so n NVe-ti odgovfirnost: u«» s.tmo d«s ;-\oj«» lovaruc, marveč tudi d«» v--eh svojih stanovskih drtt piv, t»r«'j ki - svoj«-;'i višjega MaliVa pre moni-vajo stMtj- i':« »bdav-km li>i"*"i!s, v tu du'-triji, k«u«ki;jen-i in -.vi-tovni trpkim «bu ,;,';;V so ;r dosedH^.1-mr/5!«"!ie dobe itr.vjkov in manije zapuščanja dela prid«' f.v, če /.- ne popo!r.. septembrom v službo. Prevzamem tudi kako vpeljano trgovino. Ponudbe naj se pošiljajo na: IVAN P0DKRAJ8EK, Ljubljana Cesta na loko 2. f Trgovce s perutnino in jajci J 1 za velike in male pošiljatve išče ===, $ ' Josip Grisi v Trstu, j Odlikovana pekarija in sladčičarna ICABOL DRASČIK v Corici na Komu v (lastni hiii) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmancc in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za ninogobrojna naročila ter obljublja solidno po.str.-.jj,o ¦»»¦* po j a k o zmernih cenah. "^H | Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki »SeveronemSkega Llovda". Iz ..Goriška Tiskarna" priporoča vizitke t cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM H.«, »KRONPRINZ WILHELM« io »KAISER WUJHELM der GROSSE". Prakamorsko vožnja traja s a m o 6 B d n L L*¦* HatanSen, sanesljiT poduk In veljavne vozne listke *a parnike gori navedeno« i psrobrodneg« druitva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite C-m I v Jjjubljanf edino le pri ^--j i MRI UMU, KoMvorste ulice 5135 =| t nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". i Odhod Is Llubijane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tiče]« pot jmja, točno in brezplačno. — Fosirežba poštena, reelna in solidna. Potaikoa, aenienlm v tapadna države kakor: Colorado, Hextko, Callfornijo, Ari IJtah, tvioming, Navada, Oregon in Washingtcn nudi nase društvo uoao ¦goda« trn icredn« elsc črea fialfMta«, Odbod na 6aj progi is P"emna enkrat mesečne. I To ae dobivajo pa tndi listki preko B alti mora in na vb« ostale dele avota, kakort a* Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Golombo, Bingapore v Avstralijo itd. TrL>o\Z$ko-obrtqa zadruga \J Gorici S registrovana zudruga z rromojentra Jnmutvom. Načelstvo^ in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadrugo v Gorici« jo z ozirom na h prcuienjcnn in clno 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni S soji dno 30. decembra IHOfi. sklenilo za loto 1906. ta-le način poslovanja: *t Dajo svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu p.. L* 2 kroni na mesce za vsakih 100 kron; na menice pa proti tl% obreatovnnju. Jp Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalea določi Uuli ^ na 10 ali več let. & Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto urnulnin? '/„% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadno hranilno vlogo v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',*, večje, stalno naložene pa po dogovoru! Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila ho se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. NaCelstvo in nadzorstvo. Rimske toplice u Tržiču (fflonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumalizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim ifd. itd. Lastnina Kr. D. kneza Ihiirn-taxis. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah« — REVMATIZMU in PROTINU IB llfaŠr Godina TV* v Trftu v lekarnah Rafaol Godlna, tokarna „Allo Madomta dalla Saloto" pri Sv. Jakobu; Joatp Godina, '* "WBI HB">«» lokoma „AI1< Igaa", Vlo dal Foraoto 4. ======================== cena •teklenlie t 140 la Trita it ne ra*ao«ljt canj nrgo 4 bt«1tfonic? proti pnvztfjv ali naprej poslanim zneskom I 7*- prosto poitnine. ===== I Bremna |New f York