Leto LXVII», ŠL 221 Ljubljana, sobota 29« septembra 1934 Cena Iznaja vsa* dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. _ Inseratl do SO petit vrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din S.-, već ji Inseratl petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVCTATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica Št. 5 Telefon: 3122, 8123, 3114, 3125 in 3196 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 4471. — NOVO MESTO, Ljubljanska eesta. telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon It 65. podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani a t, 10.351. Kraljevske besede u Sofiji Jugoslavije in Bolgarije temelj mednarodnega in balkanskega miru — Zunanja ministra Jevtić in Batolov v avdijenci pri Nj. Vel. kralju Aleksandru in kralju Borisu Sofija, 29. septembra. AA. Na snočnji svečani večerji v dvoru je Nj. Vel. kralj Boris izrekel to-le zdravico: »Vaše Veličanstvo! Zelo sem srečen, ker se mi nudi prifika, da vidim Vasi Veličanstvi v prestolnici Bolgarske in da vas lahko v naši sredini pozdravim z najprisrčnejšo zdravico. Z iskreno radostjo smo dočakali ta visoki obisk, ki je nov izraz žefje naših dveh narodov, da se nadaljujejo v duhu medsebojnega zaupanja, iskrenosti in prisrčnosti tako srečno vzpostavljeni odnošaji, ki ustrezajo njunemu dobremu sosedstvu, plemenskim vezem in njunim bitnim interesom. Jaz in bolgarski narod znava, da je ta plemenita želja vzeta iz srca Vašega Veličanstva, vrednega in modrega voditelja usode svojega naroda. Zato vidimo v Vaši vzvišeni osebi vnetega in prizadevnega pobornika ideje sporazuma in prijateljskega sodelovanja med obema bratskima narodoma. V popolnem skladu s čuvstvi bolgarskega naroda vam zagotavljam, da bo ta obisk Vašega Veličanstva, ki je nov dragocen prispevek k naporom Jugoslavije in Bolgarske za okrepitev mednarodnega in balkanskega miru, globoko odjeknil pri nas, ker bo okrepil vero, da bo zbli/anje med našima državama uspelo in da bo pospešilo njihov razvoj in mirni napredek. Prepričan, da bodo ti naši vzajemni napori omogočili srečno bodočnost dveh tako bližnih in sorodnih narodov, dvigam čašo v čast hi v zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice in vzvišenega kraljevskega doma z najlepšimi željami za srečo jugoslo-venskega naroda in za napredek kraljevine Jugoslavije.« Nj. Vel. kralj Aleksander je odgovoril na zdravico z besedami: »Vaše Veličanstvo! Srečen sem, ker se mi je ponudila prilika, da s kraljico obiščetn \ ajrrri Veličanstvi in prestolnico Bolgarske. Iskreno delim zadovoljstvo, Id ga čuti Vaše Veličanstvo zaradi našega ponovnega sestanka. Ta sestanek je prirodni izraz naše in naših dveh sorodnih narodov želje, da nadaljujemo v medsebojnem zaupanju In naklonjenosti tako srečno začeto dobo tistih odnošajev, ki so vsikdar najbolje odgovarjali dobro pojmovanim in pravilnim obojestranskim interesom. Beleč prepričanje jugoslovenskega naroda, vem, da je ta želja našla v Vašem Veličanstvu, vrednem in modrem voditelju svojega naroda, svojega vzvišenega pobornika in zvestega delavca v korist in srečo naših dveh bratskih narodov. Z vztrajnim detom po tej poti bosta Bolgarska hi Jugoslavija o&repffi mednarodni in balkanski mir; ojačili bosta idejo mednarodnega sodelovanja in omogočili svojima narodoma miren in napreden razvoj ob popolnem spoštovanju in zaupanju drugih narodov. Za prisrčni in sijajni sprejem, ki sta ga Vaše Veličanstvo in bolgarski narod priredila kraljici in meni in ki me je globoko ganil, se Vam najtopleje zahvaljujem in dvigam čašo v čast in zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice in vzvišenega kraljevskega doma z najlepšimi željami za srečo bolgarskega naroda in za napredek kraljevim? Bolgarije.« Sofija, 29. sepL Nj. VeL kralj Aleksander je sprejel včeraj ob 11. dopoldne v dvorcu Vrani v avdijenci bolgarskega ministrskega predsednika Kimona Georgijeva, ob 11.30 pa zunanjega ministra Kosto Batolova. Istočasno je sprejel kralj Boris v avdijenci jugoslo-venkega zunanjega ministra Bogoljuba Jevtića. Po teh avdijencah je bil izdan naslednji komunike: Nj. VeL kralj Aleksander je sprejel danes dopoldne v avdijenci predsednika ministrskega sveta g. Kimona Georgijeva, zatem pa ministra za zunanje zadeve g. Kosto Batolova. Istočasno je Nj. Vel. kralj Boris prejel v avdijenci jugo-slovenskega ministra za zunanje zadeve g. Bogoljuba Jevtića. Zatem sta Nj. VeL kralj Aleksander in kralj Boris sprejela v avdijenci ministrskega predsednika Kimona Georgijeva in ministra za zunanje zadeve Jugoslavije in Bolgarije gg. Jevtića in Batolova. V teku avdijence se je govorilo o vseh vprašanjih, ki se tičejo Bolgarije in Jugoslavije, kakor tudi o možnostih za nadaljnji razvoi prijateljskih in prisrčnih odnošajev. Ministri bodo jutri nadaljevali Izleti v sofijsko okolico Po teh posvetovanjih sta se Nj. VeL kralj Aleksander in kralj Boris odpeljala v Bojano pod Vitošem, kjer je v najstarejši bolgarski cerkvi še iz L 1018 grob bolgarske kraljice Eleonore. Nj. Vel. kralj je položil na grob venec, potem pa si ogledal oerkev in njene freske. Zunanji minister Jevtić se je pa posvetovanjih odpeljal v bolgarsko zunanje ministrstvo, kjer mu je priredil zunanji minister Batolov obed, ki so se ga udeležili tudi predsednik vlade Georgi-jev, vsi ministri, naš sofijski poslanik Cincar - Marković, bolgarski poslanik Kjuseivanov, tajnik zunanjega ministra dr. Kojić, svetnik našega poslaništva v Sofiji B ožin ovi ć in vsi višji uradniki bolgarskega zunanjega ministrstva. Ko se je nekoliko po 3. vračal zunanji minister Jevtić v hotel >Blgarija«, ga je sprejela velika množica ljudstva z burnimi ovacijami. Kmalu zatem sta prišla v hotel >B1-garijac predsednik vlade Georgijev in zunanji minister Batolov, ki sta se z našim zunanjim ministrom odpeljala na izlet v sofijsko okolico. Spremljala sta jih naš poslanik Cincar-Marković in svetnik bolgarskega wuanjega ministr- stva dr. Biserov, ki je dodeljen našemu zunanjemu ministru. Odpeljali so se najprej v vas Bojano, kjer so obiskali staro cerkev sv. Pantelejmona, ki sta jo obnovila 1. 1259 car Kalojan, sorodnik Stevana Nemanje, in njegova žena Desi-slava. Tu se je zbralo mnogo seljakov in šolske dece, ki so živahno pozdravljali ministre. Nato so se vsi trije ministri odpeljali v vas Knjaževo in preko Gornje Banje v vas Banki, nato pa se vrnili ob i8.30 v Sofijo. Ta izlet so ministri Georgijev, Batolov in Jevtić izkoristili za razgovore o aktualnih vprašanjih, gospodarskih, socialnih in političnih. Večerja na dvora Sofija, 29. septembra, p. Snoči je bila v kraljevskem dvorcu v Sofiji svečana večerja. Navzoči so bili Nj. Vel. kralja Aleksander in Boris ter kraljici Marija n Ivana, princ Ciril in princesa Evdoksija. brat in sestra kralja Borisa, zunanji minister Jevtić. vsi člani bolgarske vlade s soprogami, spremstvo našega kralja, dvorni dostojanstveniki bolgarskega kralja, metropolita Štefan in Neofit. bivši ministrski predsedniki Mušanov. Malinov in Cankov. najvišji bolgarski generali, sofijski župan Ivanov ter vrhovni predstavniki kulturnih in nacionalnih organiza<5J. Med večerjo je najprej spregovoril Nj. Vel. kralj Boris, ki je v bolgarščina pozdravil našo kraljevsko dvojico, izrazil željo za uspešno nadaljevanje zbliževalnih prizadevanj Bolgarije in Jugoslavije ter končno napil visokima gostoma. Z vzkliki »Ura! Ura!« so se pridružili njegovi zdravici vsi zbrani, godba pa je zaigrala jugoslovensko himno. Visokemu domačinu se je v našem jeziku zahvalil Nj. Vei. kralj Aleksander in enako dal izraza svojemu prepričanju, da bodo rodila prizadevanja za sodelovanje obeh bratskih narodov najboljši sad ne le za oba naroda, marveč tudi za ves Balkan in za veliko idejo miru. Kralj Aleksander je zaključi! svo; govor v bolgarščini m se še posebe; zahvalil za prisrčen sprejem, ki je bi njemu in kraljici prirejen v Sofiji. Nazdravil je bolgarski kraljevski dvojici in kraljevini Bolgariji. Navdušeni vzkliki so sledili njegovim besedam, dočim je godba kraljeve garde intonirala bolgarsko himno. Po večerji je bil na dvoru velik sprejem, ki se ga je udeležilo nad 600 predstavnikov sofijske družbe in bolgarskega iavnecra življenja Po večerji je kralj Boris predstavil našemu kralju mnoge bolgarske dostojanstvenike, dočim je kraljica Ivana predstavila naši kraljici dame iz bolgarske družbe. Jugoslovenski kraljevski par je ostal na dvoru v Sofiji do 12.30, nakar se je vrnil v dvorec v Vrani. Čeprav je bilo pozno, je bila zbrana pred dvorom velika množica ljudstva, ki jima je priredila burne ova cd je. Odlikovanje bolgarskih ministrov Sofija, 29. sept. t. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval z redom Belega orla L stopnje predsednika bolgarske vlade Kimona Georgijeva, zunanjega ministra Batolova in vojnega ministra Zlateva. Razen tega je prejelo danes naša odlikovanja večje Število bolgarskih oficirjev. Sofija, 29. sept. Nj. VeL kralj Aleksander je na predlog ministra za trgovino in industrijo odlikoval z redom sv. Save L stopnje bolgarskega ministra za narodno gospodarstvo Kosto Bojadži-jeva. Odmev v inozemstva Bukarešta. 29. septembra. AA. Rum unski listi, ki priobčujejo komentarje o obisku jugoslovenske vladarske dvojice v Sofiji, poudarjajo, da je ta obisk velikega pomena za medsebojne odnoaaje balkanskih držav in za balkanski sporazum. Parii. 29 septembra. AA. Listi priobčil iek> daljša poročila iz Sofiie o obisku i-moelovenekeea kraljevskega para in komentira io pomen teea dogodka. >Action Franeaiee* pravi med drugim: >Uradni oblek hicroslavenaikeffa kralja in kraljice pomeni važen doeodek v zgodovini Balkana.« Liet opiaiie nato wodoviuo odnošajev med Jugoslavije in Bolgarsko. »Srečna izprememba" Govor Sefa bolgarskega presbiroja na večerji, pri rej eni v čast jugoslo venskim novinarjem Sofija, 29. septembra. AA. Na večerji, ki jo je direkcija za tisk (bolgarski pres-biro) priredila v hotelu »Blgarija« v čast jugoslovenski h novinarjev, je direktor dr. Todor Hnstov imel tale govor: »Drag tovariši! Srečen sem, ker vas lahko pozdravim v naši prestolnici in da vam rečem, kako globoka je naša radost v teh za Bolgare in Jugoslovene zgodovinskih dneh Obisk Nj Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofiji — v 'em so si vsi Bolgari edin- — je ogromnega pomena za bodočnost obeh bratskih narodov. Ta obisk naj vnovič posvedoči in potrdi tisto sreč no izpremembo v odnošajih med Bolgarsko in Jugoslavijo, ki smo ii priča že od lan skega leta in ki n samo delo omejene sku pine idealistov marveč pokret z vero navdušenih !iudsk:b množic obeh držav Zbli-žanje naših dveh narod.>v. ki sta ga započela z vidno odločnostio naša vladarja, ni več samo navdušenje, kakor je to že pouda- ril zunanji minister Batolov, marveč stvarnost, ki se opra na sorodnost in na zgodovinsko usodo obeh narodov. To, kar ju druži, je mnogo večje od tistega, kar ju loči. Manifestacije zadnjih mesecev so bile elementarno močne in nas vodijo k iskrenemu sodelovanju in prijateljstvu med Bolgari in Jugoslovani. Od tega prijateljstva in sodelovanja bosta imela oba naroda ogromne koristi in bosta mogla odslej posvetiti vse svoje sile svojemu kulturnemu napredku. Zelje, iz-ražene pred enim letom v Beogradu, se bodo na ta način uresničile. Z medseboj nim seznanjanjem se bo krepilo tudi medsebojno zaupanje, ki je tako neobhodno potrebno obema narodoma. Sadove dosedanjega dela vidite tu. Dvigam čašo v zdravje in srečo Nj. Vel. kralja Aleksandra, v napredek jiigo^lovenskega naroda in kraljevine Jugoslavije.« Naša drama na pragu nove sezone Iz pogovora z režiserjem Osipom šestom o načrtih naše drame in o gledališki publiki Ljubljana, 29. septembra. Naši drami ne smemo odrekati originalnost: samobitnosti ki si jo je pridobila kljub precej skromnim razmeram, v katerih živimo, ki pa so med vsemi našimi kulturnimi ustanovam1 prizadele menda najbolj gledališče. Vodstvo ljubljan dram skega gledalaca je znalo tudi v najtežjih iasih in ;zredno slabih gmotnih razmerah dvignit slovensko gledališko umetnost na kulturno stopnjo k; more uspešno tekmovati z drug:m: po številnosti in kulturi si-oer močnejšim aa.rod- Trud vodstva naše drame, se je vsaj kulturno vedno bogato poplačal dočim o enakem gmotnem uspehu ne bi mogli govonti. Da bo javnost nekoliko poučena o načrtih našega dramskega gledališča, smo se obrnili na režiserja prof g. Osipa Šesta, ki nam je prav rad dal nekaj pojasnil. — Kakšen repertoar ste sestavili za novo sezono in avtorji katerih narodnosti so najštevilnejše zastopani? Sestava repertoarja za sezono 1934-35, ki smo ga pripravljal od februarja preko gledaliških počitnic, je v celoti zaključena Na prvem mestu stoje slovenska, jugosloven-ska oziroma slovanska dela sploh. Od izvirnih del vprizor^mo Kreftovo tridejansko komedijo »Kreature« in Vombergarjevo »Zlato tele« a po 14. letih se je z originalnim delom pojavil spet dr. Ivo Sorli in predložil dve drami, od katerih je sprejeta v repertoar ena m sicer »Divji ognji«. Pavel Golia je napovedal novo dramo in sicer »Bratomor na Robu«. Letošnje leto pristop' drama k realizaciji dveh ciklusov. Prv ie ciklus celotnih Cankarievih dramskih del od katerih bomo letos vpnzoTili »Hlapce« Do dvajsetletnice niegove smrti bo ciklus gotov in bomo imel; na ta način 1°38 leta en suite vsa Cankarjeva dramska dela Drug' ciklus, ki je preračunan na nekako petletko, nosi naslov »Revija slovenske dramatike od prvih početkov do danes«. Letos bomo v tem okvirju priredili Linhartov komad »Matiček se ženi« in eno delo Antona Medveda. Od srbohrvaških avtorjev pride letos pri nas do besede izredno čislani Miroslav Krleža s svojim predelanim dramat. prvencem »V taborišču« v prevodu M. Klopčiča in režiji dr Branka Gavelle. Nadalje bomo vprizorili Mesarićevo komedijo «... tudi v našem mestu« in Nikolajevo dramo »Na mnoga leta«. Nušičevo 70-letnico bomo proslavili z »Uničeno rodbino« fn, ako bo dopuščal čas. pojdeta preko desk našega odra tudi Feldmanov »Profesor 2ic« in Milošnčeva igra »Solnce, morje in ženske« Kakor vidite, same novitete, in sicer najdete med njimi tudi mnogo imen. ki še sploh niso bila v naših repertoarjih. Od čeških del smo se odločili za »Gu-galnico« Olge Scheinpflugove. Poljake zastopa mladi dramatik Raort s satirično komedijo »Waterloo«. Rusa imamo dva in sicer F Tolstoja »Carja Fedorja«. ki slovi kot znamenita historična drama, in večno nasmejanega Go?olia ki nas bo spet razveselil s svojim »Revizorjem« Iz klasičnega repertoarja smo izbrali So-phokles-Hoffmannsthelovega »Oedipa«, ki ga bomo igrali na letnem gledališču in sicer bomo napravili poizkus, da se bo nahajal oder na mestu za igralce. Shakespeare, ki ga poznamo že v štirinajstih delih, bo zastopan na našem odru s prvo kraljevsko dramo »Rihard ITI« Veseljak Goldoui nas bo nasmeial s svojo odlično komedijo »Sluga dveh gospodov« \z ostalih literatur imamo na repertoarju Rostandovega •»Orlica« AchaHovo Hubeznfivo komedijo •Migo. dekle z Montparnassa«. odlično an-gle&o igro Besi era »Sovražnik ljubezni«. Galsworthyjevega »Rodbinskega očeta«, Strindbergovo »Veliko noč«, romunsko politično komedijo »Junak dneva« od Sant Georgesa in Zweigovo »Siromakovo jag-njea, zloglasni Zuckmajer pride na vrsto s svojim »Cirkusom« ki ga bomo vprizorili tudi na letnem gledališču, stari Nestrov je zastopan z veseloigro »Žveplo. Olje in Cikorija«. Madžar Lengvel pa z veseloigro »Antonija«. Poleg navedenih del bomo sku iali biti a jour kar se le da. Ponavljali bomo tudi komade, za katere vemo, da jih naša publika obrajta. Kakšen finančni efekt pričakujete od nove sezone glede na sestavljeni repertoar in kakšni so sploh finančni izgledi naše drame? Kakšni so finančni izgledi bodoče sezone bi bilo trenutno preuranjeno govoriti, kajti abonma je bil komaj razpisan in navzlic globoko znižanim cenam še ne vemo, kakšen bo zaključni uspeh Na vsak način pa si obetam od repertoarja, da ga bo naše občinstvo sprejelo ne le z veseljem, temveč da bo tudi hodilo gledati komade in igralske kreacije. Predvsem si mnogo obetam od Rostandovega »Orlića«. Besierovega »Sovražnika ljubezni« in Gogoljevega »Revizorja«, a v enaki meri tudi od Nestrova. Lengvela in Goldonija. — Kakšen moralni efekt pričakujete od nove sezone glede na sestavljeni repertoar? V repertoarju nove sezone vidite obilo popolnoma novih imen zapadnih literatur, ki so v domovini cvetela z največjim uspehom m sicer ne le finančnim, temveč so dosegla tudi najboljše priznanje kritike. Repertoar je močno presejan in 90 komadi tudi z literarnega vidika nedvomno neoporečni. Jasno je, da nas je pri sestavi repertoarja vodila tudi misel na finančni uspeh, možnosti vprizoritve in možnosti dobre zasedbe. — Kakšno vlogo in v kakšnem obsegu naj bi izpolnjevalo naše časopisje za gledališče in smatrate li za zadostno, da se objavlja le suhoparen program, a ne morda tudi pred vsako premiero kratek izvleček dela? Cim tesnejše sodeluje celokupni tisk z upravo gledališča tem bolj raste zanimanje med občinstvom. V zimskih mesecih je gledališče prav z« prav glavna tema kavarn in inteligentnejših slojev. Nikakor ne zadošča priobčevanje golega repertoarja ali notic, ampak je važno, da se občinstvo zainteresira pred vsako premijero z izdatnimi informacijami o delu. režiji, igralcih itd. Zelo pogrešam v naših časopisih članke, ki zadevajo gledališče in ki so pisani v prijetnem kozerskem tonu, pa bodisi, da govore o težavah pred premijero ali pa o snovanju m nehanju, ki ga ima igralec, ki vlogo kreira. — Kako naj bi obiskovalci gledališč« čim tesneje z istim sodelovali, da nastane čim večie prijateljstvo med občinstvom in gledališčem? Naši obiskovalci naj sodelujejo z nami odnosno z našim stremljenjem na ta način, da nam verujejo, da hočemo z vsem naporom in trudom imeti prvovrstno in odlično gledališče m da napolnijo sleherni večer gledališče do zadnjega kotička ter s tem pokažejo svoje razumevanje na eni strani, a na drugi nas osv ob ode neprilk m denarnih težav. Tam. kjer ni gmotnih skrbi, lahko cvete in napreduje umetnost Danes je lahko imeti že za 20 Dm mesečno v drami m operi svoj sedež, pa ne bi smelo biti kulturnega človeka ki s svojim obiskom ne bi moralno in matec^s*ĐjO na ta način podprl gfedatiič*. Za razvoj naše ces e železnice Na kaj bo treba misliti, če hočemo postaviti našo električno cestno železnico na zdravo podlago Ljubljana^ zy. septembra. Te dni pričao prihajati iz Opatije na-kupijeni tramvajski vozovi tamkaj likvidirane tramvajske družbe. Odločitev naše družbe električne cestne železnice, da sprejme izredno ugodno ponudbo iu nakupi se prav dobro ohranjene vozove, je bila srečna, ker z nakupom teh vozov se pomnoži vozovni park in je možno sedaj resno misliti na razširitev omrežja. Pred vsem je nujno potrebno, da se začne spomladi obnavljati dolenjska proga, ki je že povsem izrabljena. Pri tem pa naj ne ostane samo pri obnovi dosedanje proge, temveč naj se podaljša za nekaj sto metrov vsaj do Rakovnika ali do sedanje mestne meje, ker se s tem dvigne frekvenca na tej sicer slabo frekventirani progi. Tudi vodmatsko progo naj se zaradi prebivalcev Sela in Most, ki hodijo v službo ali šole v mesto, podaljša vsaj do Karmeličank. Zaenkrat morda ne bi kazalo graditi proge naprej, ker je baš pri Karmeličankah hud ovinek in cesta ozka pa bi stalo razširjenje preveč, a tudi frekvenca ne bi zaenkrat krila velikih investicijskih stroškov gradnje. Istočasno naj pa se prične spomladi tudi z gradnjo proge k Sv. Križu, kjer naj se prihodnje leto zgradi nujno potrebna mrtvaška veža. Ta proga bi bila brez dvoma rentabilna, saj bi imeli na njo blizu prebivalci enega dela Zelene jame, nadalje bi se z njo dvignilo Število posetnikov pokopališča, poleti pa bi mogla služiti tudi številnim kopalcem, ki se hodijo kopat v Tomačevo. Iz navedenih razlogov naj se §e čez zimo pripravi vse potrebno, da bi se lahko spomladi pričelo z gradnjo in da bi že vsaj svetokriška proga bila do poletja v obratu. Vprašanje gradnje proge proti Jezici pa — kakor je sicer akutalno — zaradi raznih, težkoč in velik In stroškov vsaj za 5 let bržčas še ne bo prišlo na dnevni red, vendar naj se ima v evidenci in naj se postopoma izvrše predpriprave, ki bi po gotovem času olajšale gradnjo tudi te prepotrebne proge. S tem mislim pred vsem na to. naj naša družba prične po zgledu zagrebške občine postopoma sama graditi po nekaj motornih voz na leto. Ako bi se vsako leto zgradili vsaj trije vozovi, bi bilo v 5 letih 15 novih modernih voz in bi potem to število zadoščalo za otvoritev nove proge in še za zamenjavo voz na že zgrajenih progah. Ko bodo sedaj nabavljeni vozovi popravljeni in prepleskani ter bodo postopoma prišli v promet, se bo lahko mislilo na to, da se zaenkrat vsaj štirje stari motorni vozovi preurede v priklopne, menda zaenkrat več priklopnih voz skoro ne bo treba. Stare priklopne vozove bi pa lahko preuredili za tovorne vozove, ki naj bi slu_ j žili kmeticam za prevoz živil na trg ali pa pozimi smučarjem za smuči, kajti pozimi so vozovi na progi proti 3t. Vidu ob nedeljah polni smučarjev. Pa še en problem se odpira z nabavo novih voas. Med njimi so tudi tovorni. Ali ne bi kazalo zgraditi tir s tovornega kolodvora do mestne elektrarne po najbližnji poti, ki Se danes ni prebita med Masarv-kovo cesto in Slomškovo ulico baš ob elektrarni in bivših ruskih barakah ? Kazalo bi morda tudi, da se zgrade odcepki od tirov pri vsaki od naših pošt, ki leže vse ob cestah, kjer vozi tramvaj, pa bi tudi pošta uporabljala za prevoz paketov s pošte na pošto in na kolodvor tramvajski voz. Končno bi imela tudi naša mestna občina slediti zgledom občin v Pragi, Zagrebu, Beogradu, Dunaju in drugod ter si nabaviti moderen škropilni tramvajski voz. škropilnih avtov itak primanjkuje, pa bi njih delo na glavnih cestah opravil tramvajski škropilni voz, a oni bi mogli opra-viti svoje v ulicah, ki so sedaj ostale ne. škropljene. Kakor doznavam, ponuja neka nemška tvrdka za dokaj nizko ceno proti St. Vidu, kjer se zdaj dvigajo ob silnem avtomobilskem prometu oblaki prahu, bi se s tem silno ustreglo > bodočim Ljubljančanom«, stanujočim ob tej cesti. Mestna občina, ki bo itak menda prevzela tramvaj, naj se za ta nakup odloči čim prej. Ko bo zgrajena proga proti Sv. Križu in ko bosta podaljšani obe uvodoma omenjeni progi, bo seveda treba modernim prometnim zahtevam primerno urediti promet in število prog ter medsebojne zveze. Treba bo označiti proge s številkami kot sem že enkrat predlagal, vsaj v vozovih označiti točneje glavne postaje vsake po-edine proge itd. Ker gradimo prometne oktoke bi bilo dobro, da se vsaj v mestu označijo na njih in pa na postajah tramvajske proge postajališča z modrimi odnosno vijolčasrtimi Žarnicami, kakor ima to zelo praktično urejeno Praga. Za večjo rentabilnost tramvaja in večjo frekvenco je pa treba nujno urediti tarifo, po conah ne glede na prestop temveč naj bo edino merilo daljava. Jutranje karte za znižano voznino naj se uvedejo do 7.45. Pomisli naj se tudi na znižano tarifo kopalnih kart poleti, uvedbo blokov, kakor so že obstojali itd. Vsekskor na ne bi pmela najdražja tarifa prekoračiti 3 "Din. Detajlno razpravljati o -eformi tarife zaradi omejenosti prostora nI možno, o tem naj na sejah govore finančniki. Moj namen je bil le sprožiti nekaj misli, ki bi mogle koristiti razvoju tramvaja in mesta. Poharc Janez. Po premieri „Hovanščine" Ljubljana, 29. septembra Naša opera je začela novo sezono z grandiozno muzikalno dramo v petih dejanjih (6 slikah) rtenijalnega Modesta Mu-so*-«ske£a. čegar »Boris Godunov« nam je znan kot ena največjih opernih umetnin ruske glasbe. Km* so podali snoči s »Hovanščino« operni ravnatelj M. Polič kot dirigent. Ciril Debevec kot režiser, rajni mojster scene V. M 1 ; a n i š č e v. pa vsi naši solisti, na cehi Jul B e t e t o kot dositej. F. Ber-not-Golobova kot Marta in Marijan Rus kot knez Ivan Hovenskij, so bdi viški, k: uh ;e sploh zavzela doslej naša opere. Vsa izvedba je s svojo pevsko in gralsko dovršenostjo, sijajno uprizoritvijo, bogsto opremo, močno pomnoženimi zbori, s pete ro krasnimi novimi dekoracijami stare Moskve, roških dvorcev in gozda tik Moskve žela najvišja priznanje in vsesplošno občudovanje Ako le še dostavim, da so bili tudi ostali solisti v svojih partijah odlični, zlasti V. .anko kot bojar Suklovitij, S. Banovec kot pisar. J. Gostrc kot mladi Andrej Hovan-skij in A. Fcrovčič kot strelec Kuzka, ter da je pra-v posebno navdušila Bernot-Golobova s svojo fenomenalno kreacijo :n pre>e»a pomo zasluženo dvoje sopkof, naj danes zadošča za konstatacijo izrednega umern>skepe uspeha naše »H oven $ čine«. Zal. da sc je vršila ta velikanska operna prem era dne 28. septembra m je bilo zato g!eda*BKe prav pičlo zasedeno. Aplavzi pa so bili po vseh slikah zedo živahni in iskreni. Operni upravi k popolnemu uspeh« lahko z radostjo čestitamo. Fr. O. novnih šol. da se odpomore potrebi in nujnosti. Marsikateri osnovnošolska učitelj bi rad prišel, posebno oni. ki nameravajo na Višjo pedagoško šolo. Predvsem bi prišle v pošte v mlajše moči. Starši vljudno prosimo, da bi banska uprava upoštevala naše prošnje in želje 8 tem, da bi namestila čimprej zadostno število učnih moči. Pri tej priliki pa tudi prosimo mestno občino, da se resno loti predpriprav za razširjenje poslopja meščanske šole. Meščanska šola je ona izobrazba bodočemu delavcu, obrtniku, trgovcu in kmetu. Poglejmo v Cehoslovaško. kako so tam razvite meščanske šole, koliko jih je in kako skrbijo zanje, i ffiff i ■■ mMMummm^a i i .....■■ Jeseniška meščanska šola Jesenice, 26. septembra. Na tukajšnji meščanski šob' že par let sem primanjkuje več učiteljskih moči. Leto za letom je več učencev in učenk, ki prihajajo na Šolo skoraj iz vseh krajev radovljiškega sreza. Delo zaostaja — učne moči so reducirane, pouk hudo trpi in otroci so pri tem zelo prikrajšani. Starši plačujemo vpisnine, somine m takse ter skoraj vsako leto druge knjige, a šol* ne more dati tega mladini, kar mladina v teh časih nujno potr bu je in kar bi morala imeti, to je vsestranski pouk. ki je za meščanske šole predpisan, ako je šola popolna. Učrteljstvo je do skrajsnosti oktrpirano in se ne more posvetiti drugemu delu, za katerega ni učnih moči. Po statistiki zadnjih 3 let je razvidno da starši vedno bolj pošiljajo svoje otroke v meščansko šolo v upanju, da bo šola otrokom dala zaokroženo znanje, ki jim bo omogočilo lažje delo v poklicih m s tem tudi lepše eksistence. Za naš vehki industrijski kraj je meščanska šola velikega pomena in je nujno potrebna za izobrazbo delavske, namescenske in obrtniške mladine, za katere zaposlitev so pogoji vsako leto težji-Zato bi morala šolska oblast posvetiti jeseniški meščenski šoli več pozornosti m čim prej izpolniti vrzeli v učiteljskem zboru. Če primanjkuje kvaKficiranrh nastavnikov za meščanske šole, đaj se namestijo začasno vsaj odlično fcsofifidnoe moči is Om> Premiera senzacionalnega velefilma OKO ZA OKO Dramatične scene in divje borbe. V glavnih vlogah VVallace Beery ln mali Jackie Cooper ZVOČNI KINO DVOR. Predstave danes ob 4., 7^ 9.. jutri ob 3-, 5., 7., 9. Ljubljanske ceste Ljubljana. 29. septembra. Mnogo se je že pisalo, še več pa govorilo o počasnem tempu pri regulaciji in tlakovanju cest Ko je pa ena ali druga cesta končno vendar tlakovana, navadno utihnejo vsi nergači in nezadovoljneži ter pozabijo v svoji dobrodušnosti na vso presta.no nervozno« t in odpuste občini vse za časa tlakovanja storjene grehe. Ljubljanski »frr-bec« je med tem že zaposlen spet na drugem koncu mesta, kjer občina spet nekaj popravlja in krpa. Zanimivo pa je. da tudi občinski cestni organi polože po dovršenem tlakovanju novo cesto ad aeta ter jih navadno malo briga, če so ostale ob in po novo tlakovani cesti cele plasti prahu, peska in blata. Razumem, da se nova. s kamnitnimi kockami tlakovana cesta posu je s peskom, ki naj sčasoma zamaši vrzeli med posameznimi kockami. — Povsod drugje sem sicer videl, da se vrzeli zalijejo s primerno smolnato tva-rino: zakaj se v Ljubljani to ne prakticira, mi ni znano. Nerazumljivo pa mi je, zakaj v Ljubljani ostalega peska, ko je enkrat pošteno storil svojo dolžnost ter hermetično zaprl vse vrzeli, ne odstranijo. Ta pesek se spremeni sčasoma v najlepši ostri prah. pri deževnem vremenu pa v imenitno brozgo v veselje konservativnih ljubljanskih purgarjev, ki brez teh cestnih atributov menda ne morejo živeti, v korist kemičnih č^ttlrric in v »ponos« beli Ljubljani pred tujci. Zanimivo je pri tem, da imajo to tipično ljubljansko lastnost celo novo asfaltirane ceste. Pred dnevi sem slišal sledečo opazko nekega tujca-Nemca napram svojemu drugu pri prekoračenju Bleivversove ceste pri Narodnem domu: »Čudno, kako moreta že dva avtomobila dvigniti na asfaltirani cesti tak prah, da človeku kar sapo jemlje. Gorje Ljubljančanom, če bi bil tu velemesten promet« Če sedite v Beogradu po polnoči pred kavarno v centru ali pa radi rta periferiji ip**-sta, kjer se odigrava, kakor znano pok: ves kavarniški promet, vidite vsako ne" drveti I cele kolone — po pet a£ šest avtomobilov — čisttine kolone, opremljene deloma z ogromnimi avtomatičnimd metlami, deloma z močnimi vodenimi prhami. V par minu-tab je vsa cesta pometena m pomita kot najčistejša miza. In to vidite dan za dnem, oziroma noć za nočjo v vseh beograjskih ulicah, bodisi, da so tlakovane z asfaltom ali s kockami. Zato hvalijo tudi danes vsi tujci brc« izjeme čistočo beograjskih ulic Mi Ljubljančani žal nimamo tistih koristi, ki bi jin lahko imeli pni primerni negi in čiščenju od tlakovanih in asfaltiranih ulic. Mesto da hodimo po asfaltu oziroma po kamnih, brodimo vedno po blatu m prahu. Nazadnje pa za ljubljanske ulice ni treba tokih dragih tehničnih čistilnih naprav pri razmeroma malem prometu v Ljubljani. Zadostovalo bi« če se novo tlakovane ulice v gotovi dobi po končanem delu. temeljito operejo, pozneje pa perijoxiično — recimo tedensko enkrat — s brizgslnimi cevmi iz-perejo in očistijo prahu in blata, ki je bilo naneseno is sosednih ne tlakovanih ulic Mislim, da bi bilo v korist Ljubljane, Ljubljančanov pa tudi tujcev, Če hi mero-dajni faktorji občinske uprave malo upoštevali to dobro mišljeno pobudo. Ljubljančan. Higijenski kmečki dom Z malimi preureditvami dobimo več zdravih prostorov, nedosegljive pa niso niti kopalnice in centralna kurjava Ljubljana, 29. septembra. V soboto smo objavi« po re-feratu sanitetnega inšpektorja dr. Zivka Lanajneta obširen članek, kako naj bi kmeta spet pomagali do blagostanja, ki je rudi glavni temelj napredka na kmetih. Le če se spet vrnejo boljši časi za 'kmeta, ibo kmetu mogoče ustvariti tudi higienski kmečki dom, ki sedaj le prav redko ustreza zahtevam moderne higiene. Zato je prav hvalevredno, da se je kongres zdravnikov na Bledu v prvi vrsti zavzel za najrazličnejše nove predpise, ukrepe in zakone, ki naj kmetu za goto ve. spet boljši obstanek- Med predlogi dr. Živka Lapajnet* ni nobenega neizvedljivega, seveda je pa treba mnogo dobre volje in tudi znatnih gmotnih žrtev zlasti s strani države, ki bo pa vse te žrtve in Izdatke dobila od kmeta spet bogato povrnjene. Sanacija kmetskega stanu le najvažnejše vprašanje vse nase države, saj pri sedanjem bednem stanju kmeta hirajo vsi gospodarski m tudi drugi sloji. Tudi higienskega doma s| kmet ne more ustvaritj, če nima sredstev. Načrti dr. Zivka Lapajneta za tak dom so prav zanimivi, pri tem pa tudi n so dragi, poleg tega pa tudi pri teh stroških ne smemo gledati na njih višino, saj se bodo posledice teh izdatkov najlepše pokazale pri zdravju vsega naroda. Sanitetni inspektor dr. 2iv-ko Lapajne je zdravnikom iz vse države na blejskem kongresu razgrnil naslednji načrt hteienlčnega kmetskega doma: Ce pogledamo po naši domovini, vidimo precej lepih 'm cek) arhitektonsko znamen tih starih domov. Njih ogromna večma je sicer majhna in borna toda tudi arhitektonsko zelo lepi kmetski domovi, kakršnih je n- pr. še precej po Gorenjskem v alpskem slogu, so higiensko popolnoma nezadostni. Potrebno Je takoj pribiti, da je mogoče ohraniti vso arhitekturo rjopolnonia neokrnjeno ;n da se dajo ri kmetski domovi higiensko preurediti, ne da bi se pri tem fzpremenilo m pokvarilo zunanje lice poslopja. Arhitektura in higiena sta dobri sestri in hodita rudi v našem primeru prav lahko roko v roki- Ponudimo torej našemu kmretu že gotove točne načrte, posnete po najlepših starih kmetskih domovih, a ti načrti naj bi bili tatei, da bi po ni«li otnvo-tvorjeniu imel naš kmet arhitektonsko lep ;n higiensko brezbfben dom, V pritličju prave gorenjske hiše je velika svetla soba z veliko kmečko pečio, obdano s klopmi. Oken je dosti in lesen strop še boli dviga domačnost Toda ta soba, ki bi smela biti samo dnevna soba, ;e obenem tudi spalnica. Pozimi oken sr^loh ne odpTajo. marveč so zabita z žebljC in deloma celo zamašena z žaganjem. Vso zimo ni nikake ventilacije. Zakaj ima pa kmet I. nadstropje? Tam le shramba ki kašča, navadno pa nobene sobe za stanovanje. To »hišo« imenovano sobo pustimo nedotaknjeno v vsej njeni veličini Ln uredbi — recimo v vsej zgodovinski lepoti a služi naj samo kot dnevna soba. dočim le treba v I. nadstropju urediti spalnico. Poleg omenjene »hiše« je šo maia sobica, ki ji pravimo kamra. Brez peč*, je m pozimi mrzla kakor ledenica. In ta kamra je skoraj brez izjeme prostor za bolnike, povrhu le pa še zvezana z vrati s »hišo«, kar je e, kjer spet kroži. Cev v prvo nadstropje je izpeljana samo navpično in ima odprtino nekako pr* drugi tretjini vse višine I- nadstropja, tako za spalnico kakor za kamrico, dočim vodi druga cev z odprtino na meji spodnje tretiine stene — nad streho. Na ta način smo dosegli stalno kroženje brezhibnega toplega zraka v vsem I. nadstropju in s tem tudi najbolj higiensko kurjavo, ki je obenem najboljše zračenje. Tako bodo z isto množino drv namesto samo ene sobe segrevali naenkrat tri sobe, pri tem pa tudi lahko zračili in čistili prostore. Kmečkemu domu so potrebne tndi Idioti ln jedilna shramba, k j je najprimernejša v zvezi s kuhinjo ter v obliki kletu ki v njo pridemo Iz kuhinje po udobnih stopnicah. Tako bi dobili v pritličju kmečke biše široko vežo. od koder pridemo naravnost v kuhinjo, a med »hišo« in kuhinjo imamo umivalnico. Tz kuhinje navzdol priderno v jedilno shrambo, na drugi strani pa po po-krjtem hodniku na stranišče. V I. nadstropju imamo soalnioo in kamro ter na pokritem hodniku stranišče. Na drugI strani poslopja lahko tako priredimo nekaj podobnega za starše — užitka rje itd., saj je najboljše, la imajo ločeno stanova ni e in mirna stara leta. Ce ima kmet nekaj denarja, si prav lahko vse tako uredi, če ima prav načrt, zato je pa zdravniški kongres sprejel naslednjo resolucijo: Minister narodnega zdraviš, in socialne poMtike naj naroči vsem higienskim zavodom, da izdajo brošure o higienski zgr-d-bj higienskega doma, hievov, svinjakov, gnojišč in drugih v dotični banovini potrebnih gospodarskih stavb. V brošurah naj bodo točni opisi stavb m načrti, ki po njih 'kmetski zidar lahko brezhibno postavi opisane higienske zgradbe. Pri sestavi te brošure naj sodelujejo arhitekti, ki bodo našli najlepše med že obstoječimi ipi kmečkih domov jn jih prikroJHi po zgoraj navedenih higienskih smernicah. Brošuro naj bi dobila v roke vsaj inteligenca na deželi in vsi kmetski zidarji. Iz Cella —c Godalni kvartet Glasben« Matice v Celju bo priredil v četrtek 11. oktobra ob 90. uri I. komora i ve&er v Meetnem gledališču. —e Naknadno vpisovanje gojencev v glasbeno šolo Glasbene Matice v Celju bo od 1. do 3. oktobra v ravnateljski pisarn? na Slomškovem trgu 10-1. —c Oskrbovane planinske koče. Savinjska podružnica SPD v Celju sporoča, da bosta Kocbekov dom na Korošiei ln Frischaufov dom na Okrešlju oskrbovana do 1. oktobra. Vse leto so oskrbovane naslednje postojanke: Piskemikovo zavetišče v Logarski dolini, Mozlrska koča na Golteh in Celjska koča nad Celjem. —c Nedeljski nogomet v Celju. V nedeljo 30 t. m. ob 14. se bo pričela na siportnom Igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena tekma med SK Atletiko in SK Šoštanjem. Tekmo bo bi dil e. a. g Reirrprecht iz Celja Ob 16. b< bo pričela na Glaziji podfcaveztia prven stvena tekma med SK Celjem in 1SK Her mesom iz LJubljane To tekmo, ki bo go tovo selo zanimiva, bo sodil s. 8. g. Ra movS iz Ljubljane —C Nočno lekarnlik0 službo ima do vštetega petka 3 oktobra lokama »Pri Križuc na Kralja Potra cesti. KOLEDAR Danes: Sobota. 29. septembra katoličani: Mihael, Stojan Jutri: Nedelja: 30. septembra: Jerko, Je-kiča. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Viktor in Viktorija (Herman Thimmg in Renata Miiller) Kino Ideal: Nori baron Kino Dvor: Oko za oko ZKD: »Dovedi jih zave« ob 14.30 in ob 18. v kinu Matici Kino Šiška: Jenie Gerhardt PRIREDITVE V NEDELJO Kino Matica: Viktor in Viktorija (Thi-mmg in Renate Miiller) Kino Ideal: Nori baror Kino Dvor: Oko za oko ZKD: »Dovedi jih žive« ob 11. dop. v kinu Matici Kino Šiška: Jenie Gerhardt ASK Primorje : SK Ilirija ob 16. na igrišču Primorja DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Ramor, Miklošičev* cesta 20 in Trnkoczv, Mestni trg 4. d si Oni dan smo povec/a//. kako ;c* prinesel Poljak na davkarijo tisočake in stroj za ponarejanje istih, češ, da se ne izplača več ponarejati denar Nm Poijskem imajo pa še druge posebnosti. Tam so vsa vo-zila obdai'čena. najbolf seveda motorna, ker najhitreje vozijo. Pa se je primerilo, da je kupil Poljak napol motorno kolo. nekakinega netopirja med motornimi vozili. Motorček ima in ropota, pa ni moto-cikel, navadno kolo pa tudi ne, ker ti ni treba pritiskati na pedale. Kako torej obdavčiti tega spaka? Nič lažjega. Kar za motocikel so ga proglasili in je plačal lastnik za tehtanje 5 zlotov » komisifski ogled 30 j> » letno uporabo (kolek) 100 » » prometno knjižico 10 » » tablice 25 * mestni davek 150 * hetmanski davek 300 » državni davek 170 * Skupaj reci, beri in pih 840 zlotov Komaj jih je pa pošteno odštel teh 840 zlotov, so ga obvestili, da smatrajo njegovo vozilo za navadno kolo in da ga mora tako tudi prija\nti. Prijava stane 5 zlotov, kolek 10, davek pa 20. a ono, kar je že plačal, da mu bo polnjeno tri dni po sodnem dnevu. In Je odštel se 35 zlotov. Toda s tem definicija njegovega vpzila ie ni bila definitivno zadefiničena. Mož je dobil ie tretje obvestilo, da spada namreč n/egovo vozilo med napol motocikle ali motocikli stične dvoživke in da mora biti v tem svojstvu uradno zaregistrirano, Odšteti da naj izvoli: za komisijo 30 zioto\f » prijavo 50 • > » knjižico 10 » » kolek 100 * » tablice 15 » * tehtanje 5 » prvo plačilo drugo plačilo Skupaj 220 zlotov 840 » 35 > Vsega skup 1095 zlotov Vozilo samo je pa veljalo okrog 1000 zlotov in tako je plačal naš Poljak za dovolilo nekaj več. nego za vozilo. Danes sijajna borka NORI BARON Smeh — norosti — zabava — grohot. V glavnih vlogah A deta Sandrok in II. A. SchJetow. Zvočni kino IDEAL. Predstave danes ob 4., 7., ».14, jutri ob 3^ 5., 7-, 9. Vi Viktor in Viktorija Ljubljana, 29. septembra. Renata Miiller je že v kikeljci neznansko fletna živalca. Se mnogo bolj ljubka in srekana je pa v moških hlačah in fraku, da bi jo občudoval ure in ure podnevi in ponoči. Takega ljubeznivega fantka igra Renata v filmu, ki smo včeraj videli v kinu Matici njegovo premi ero. In kot tako ludtkani fantek mora Renata spet po sili igrati vročo špansko plesalko, ne da bi kdo vedel, da plesalka v resnici ni moški. Renata bi rada postala slavna igralka in kot začetnica se brez uspeha trudi za aa-gažma Semani se z drugim takim genialnim umetnikom, ki ga sijajno igra Herman Thimig. Silovito je domišljav, kakor vsi nepriznani umetniki, in končno je zadovoljen tudi z borno sluznico damskega imitatorja v bezniškem varieteju. Ker je pa hripav in ne more nastopiti, pregovori svojo dobrosrčno prijateljico, da se ona preobleče v moškega in nastopi kot ženska. Iz te prevare pa nastane toliko zapletenih zadreg in prizorov, da človek pri tem fHu sploh ne more iz smeha. Revica kot fant seveda ne sme izdati niti svoje ljubezni do bogatega mladega kavalirja, na drugi strani so pa spet vse babnice zaljubljene v zalega elegantnega smrkavca. In tako se menjajo prizori od priče tka do kraja vedno bolj smešni in komični, da si ves trd od smeha, ko zapuščaš kino. Nad vse simpatična in prijetna Renata ima pa v Thimigu res tudi izvrstnega partnerja, da pri tem filmu lahko govorimo o najve-selejši. a tudi prav nič banalni opereti, kakršne nismo videli že prav dolgo. Prav aktualen je pa tudi kulturni film. kjer vidimo sprejem in svečanosti bolgarskega kraljevega para v Beogradu, ko prav sedaj toliko čitamo o najprisrčnejšfh manifestacijah pri obisku našega kraljevskega para v Sofiji. Kupite vstopnice v pretprodaji. Presenetljiv napredek Rogaške Slatine Pod spretnim vodstvom ing. Ditricha postaja Rogaška Slatina moderno svetovno zdravilišče Ljubljana, 29. septembra. Rad se umakneš po bičanju živcev čez teden v nedeljo iz mesta, da se navžiješ svežega zraka in prideš med druge ljudi. Je pa težko najti v niš memirni, nervozni dobi človeka, ki bi ob njem na mah padle s tvojih ramen vse težave sve vsakdanjosti. Ce najdeš takega človeka, ti je beseda z njim kakor balzam na dušo in z novo vero v življenje mu stisneš ob slovesu roko... dje seznanijo med seboj in najdejo vsaj najpotrebnejši stik. mine precej časa in ta praznina te navadno teži. da bi najraje ušel. Tu je bilo pa vse drugače. Komaj smo sedli za mizo, smo bili kakor doma, zdelo se nam je, da se že leta in leta poznamo, da nas vežejo tesne prijateljske vezi, da smo enih misli in enega srca. To neprisi-ljenost, globoko iskrenost in družabnost smo občutiLi takoj prvi hip v tako obilni meri, da ni čuda. da se je zavleklo naše Veeeio *i vendar težko slovo. Za volanom Luis Matzhold, na levi za njim dr. Pbachl Nepričakovano je nas zanesla danes teden pot preko Vranskega in Celja v Rogaško Slatino. Slovenci vse premalo cenimo to nase zdravilišče, čeprav vre zdravilna voda iz naše zemlje in čeprav bi morali biti ponosni, da sega njen sloves vedno dalje po širnem svetu. Tam je bilo že vse prrpravljeno, čakalo je nas prijetno presenečenje, udoben izletniški avto je nas potegnil gori na Beilevue, odkoder je krasen pogled na zdravilišče in romantično okolico. Zal je bila že noč, ki je nas pripravila ob ta užitek. Zato smo bili pa bogato nasajeni, ki smo stopili v Ristovo restavracijo, kjer je nas že pričakovala prijetna družba, ravnatelj zdravilišča ing. Anton D i t r i c h z ljubeznjivo soprogo Pavlo DobTodoSnost je za Pisan a dobričini Matz-hokKi na obrazu in njegova sestra, šef recepcije g. Joško Sotler, znani avstrijski novinar dr. P 6 s c h 1 iz Gradca ter dopisnik mnogih angleških in ameriških listov dobrodušni napol American Luis Matzhold. Prve ure v tuji družbi so skoraj vedno dolgočasne, mučne, napete, Predno se lju- kramljanje z napitnicami tja do pozne noči. Poslovilni večer so imeli. oba gosta, inozemska novinarja, sta se poslavljala od Rogaške Slatine, kjer sta preživela po lastni izjavi tri tedne tako prijetno, da sta se res s težkim srcem poslavljala. Zatrjevala sta nam. da se v tem našem krasnem zdravilišču nista odpočila in okrepila samo telesno, temveč v polni meri tudi duševno. Kar prehvaliti nista mogla gostoljubnosti in prisrčnosti, ki sta jo našla v tako obilni meri v Rogaški Slatini, kjer dela neumorni ravnatelj ing. Ditricb na polju družabnosti in skrbi za goste prave čudeže. Mislili smo, ko smo sedli za mizo. da smo prišl med dobre prijatelje, ki se poznajo že dolga leta. Tem bolj smo se začudili, ko smo zvedeli, da se poznajo komaj tri tedne, da se je razpredlo med njimi prisrčno prijateljstvo v tako kratkem času. Človek bi mislil, da si segajo v roke ob slovesu možje, ki jim je dolgo skupno življenje skovalo tesne srčne vezi. Tako hitro postaneš svoj med svojimi, če prideš v tako družbo in če se že po prvih besedah zaveš, da svet ni tako pust, tako trd in brezčuten, kakor se ti zdi, če ga gledaš iz gole vsakdanjosti. Mnogo prehitro se je plazila noč v megleno jutro, prehitro smo se morali raziti. da se proti poldnevu zopet sestanemo -n še enkrat stisnemo prijateljsko roko odhajajočima dragima gostoma. Dopoldne ie nam ljubeznivi ravnatelj zdravilišča razkazal moderne naprave, zlasti krasno preurejene domove in najmodernejše kopališče na prostem, kar jih menda premore >rdnja Evropa. Kopališče še ni dograjeno, načrt je zelo obsežen, toda že to. kar ma Rogaška Slatina zdaj, nam lahko služi v ponos. Tujci pravijo, da tako modernih kopaliških naprav še niso videli. Ko bo kopališče dograjeno, dobi Rogaška Slatina z njim privlačnost, ki bo pomenila največj korak v njenem presenetljivem napredku zadnjih let. Ogledali smo si krasno preurejen Ljubljanski dom, mimogrede smo stopili v Zdraviliški dom. povsod vzoren red in čistoča, kakršne niso vajeni niti razvajeni gostje. In vljudnost, postrežljivost, prijaznost zdraviliškega osobja te prijetno pre-seneti na vsakem koraku. Zares. Rogaška Slatina je lahko vesela, da ima tako marljivega, vsestransko verziranega ravnatelja, kakor je ing. Ditrich. Se so nas hoteli zadržati, to n ono bi nam bili še radi pokazali, pa se nam je mudilo naprej in kar težko je nam bilo pri srcu. ko smo se poslavljali. Trdno smo pa sklenili vrniti se čim prei v ta prilepi ko-t ček naše zemlje, kjer bijejo tako dobra, zlata srca Proslava 15 letnice ŽSK Hermesa Pomemben praznik zasružnega športnega k hiba. — Proslava bo pod pokroviteljstvom prometnega ministra. V nizu Ljabljana, 29. septembra, letošnjih športnih proslav je prašei na vrsto tudi ŽSK Hermes, mlad, a za razvoj sporta zlasti v Šiški pomemben klub. ki proslavi prihodnje dni 15-letnico svojega obstoja. Hormesa so ustanavljali takoj po prevratu 65jaki m pa mladi, z bojUšč vračajoči se vojaki, a ob r&eOci mu je stala in Ludvik Starič. najboljši dirkač Jugoslavije motocakilstičai prvak krepko pomagala tudi matica vsega našega sporta, SK Ilirija. In Hermes se je lepo razvijal ter igral važno vlogo v našem sportu, zlasti v nogometu. Prva leta po vojni je bil v Ljubljani v nogometu za Ilirijo najmočnejši, a krepko se je uveljavila tudi njegova lahkoatletska sekcija in na plan so stopile tudi hazenašice. Iz Herme-sovih vrst je pa izšel tudi prvi državni prvak v smuških skokih Subert, česar se gotovo spominja vsa naša starejša, takrat še maloštevilna smučarska garda. Razen nogometne so pa vse ostale sekcije počasi skoraj zaspale in kakor večina drugih mlajših klubov, je Hermes nekaj let bolj životaril, kakor živel. Sicer je njegovo moštvo tu in tam oddigralo kako pomembnejšo, celo internacijonalno tekmo z uspehom, vendar je bilo vse to zgolj epi-zodnega značaja. Krivda je bila v pomanjkanju primernega igrišča, na drugi strani pa dejstvo, da so Hermesu vsi klubi vedno sproti pobirali igrače, da je bil klub res pravcati dobavitelj v tem pogledu. Iz vrst šišenskega Hermesa so izšli najboljši nogometaši, tako reprezentativni bivši vratar zagrebškega Gradjanskega Mihelčič, branilca Dolinar in Pleš, dalje Erman, Uršič, Zemljak, brata Svetic, Pikic in mnogi drugi. Kadar se je zdelo, da se bo Hermes vendarle prerinil v ospredje, so prišli drugi in mu pobrali igrače. To je pač usoda in tragika vseh šibkih klubov. Nova doba je nastala, ko se je klub leta 1929 preosnoval v Železničarski športni klub Hermes. Siškarji so pritegnili v svoje vrste zlasti železničarje, stari in novi de- lavci so zaceli z inicijativnim delom in Že naslednje leto je dobil Hermes po zaslugi načelnika železniške direkcije dr. Faturja, inž. Zelenke in ini. Kavčiča lepo, moderno igrišče, ki mu je dalo pobudo za nov razmah. Nogometna sekcija je bila Doživljena, ustanovi j ena je bila pa tudi table-teniška sekcija, ki si je takoj prvo leto pridobila prvenstvo dravske banovine. Obnovljena je bila tudi smučarska sekcija, a nanovo ustanovljena kolesarska, za katero so uredili tudi dirkališče, ki se z njim ponaša edino Hermes v Ljubljani. Hermesovi člani so najboljši dirkači v banovini in državi, tako Abulnar, Avbelj in drugi. Lani je pa klub zopet napravil velik korak naprej: opremil in pripravil je dirkališče tudi za motociklistične dirke, zaradi česar je pritegnil v svoje vrste tudi Ludvika Starica, najboljšega dirkača Jugoslavije, V dolgi dobi petnajstih let so Hermesu predsedovali zdaj že pokojni železniški uradnik Vučnik kot prvi, nato Kepec, Lu-kežič, Curhalek. Pretnar, Sterle. Sepin, a zdaj je klub pod predsedstvom dr. Mau-rija ki zanj skrbi prav po očetovsko in požrtvovalno in je njegova nemala zasluga, da je klub na tako visoki stopnji. Dober del Hermesove zgodovine in napredka je pa tudi tesno povezan z imenom bivšega železniškega direktorja inž. Kneževića, ki je stal klubu krepko ob strani ter mu materijalno in moralno pomagal. Klub ga je zaradi tega in v priznanje zaslug imenoval za svojega častnega predsednika. Kakor je predsednik vzoren, tako je pa marljiv rudi ves odbor, ki je v njem gotovo gonilna sila neumorni Lukežič, pa tajnik g. Kuret. Proslavo svojega jubileja je Hermes razdelil na tri termine. Uvod v proslavo jubilejnih dni je velik table tenis turnir, ki se prične danes ob 14. v areni Narodnega doma, na katerem sodelujejo poleg jubilanta še ukipe Ilirije, zagrebškega Makabi-ja. Korotana, Reke, Gradjanskega iz Karlovca ter elita jugoslovenskih pingponga-šev. Turnir se bo jutri nadaljevaL Zmagovalci prejmejo lepa darila in plakete. 6. in 7. oktobra priredi Hermes velik nogometni turnir, na katerem bo sodelovalo 7 klubov z 12 moštvi, med njimi tudi Ilirija in najbrž zagrebška Concordija, ki se bodo borili za krasna darila bana dr. MaruŠiča, župana dr. Puca. železniškega direktorja Cugmusa, dr. Faturja, inž. Dedka itd. Fr. Abulnar, kole- ar&kj prvak in poleg Avblja naj-. ol jši Hermesov dirkač, Kot zaključek proslave pa bomo imeli 14. oktobra velike motorne in kolesarske dirke, pri katerih bo sodelovala elita najboljših kolesarjev in motociklistov države. Prireditev bo pod pokroviteljstvom prometnega ministra, a častno predsedstvo je prevzel železniški direktor Cugmus. Vrlim Šiškarjem želimo pri proslavi kar največ uspeha! Medkrajevno ljubosumje Stična, 27. septembra. Naši kraji so živa priča, da ljubosumje ne rogovih samo med zaljubljenci, temveč more biti objekt ljubosumja vse kaj drugega kot žensko krilo. Nova stiska občina se je po volitvah nenadoma razdelila v dva tabora: v pravo Stično in okolico ter tkzv. Ivančno gorico ob stiškem kolodvoru z Muljavo in dolino. Vsaka stran s svojimi občinskimi možmi se smatra za bolj pametno in vsaka bi bila sposobna komandirati drugo. Nastane tekmovanje, kdo bo svojega krajevnega političnega nasprotnika preje in na bolj političen način spravil v žakelj. Os. okoli katere se vse te ljubosumno politične homatije sučejo, je sedež ali občinski tron. Eni ga na vso paro z medvedjo siio vlečejo v Ivančno gorico, drugi ga z bronasto vztrajnostjo drže v Stični. . Kam se bo nagnil občinski tron? Razumljivo, da vse to trenje nima pomena. Vzbuja le domišljijo, po kateri si predstavljaš, da gledaš novo Vombergar-jevo burko, po stržemu in ideji »lično »Vodi«, ki so si jo ogledali v Sok. domu že vsi prebivalci stiske doline. — Veselo krajevno burko seveda oznanjajo tudi vesoljnemu svetu. Tako je neki Krjavelj oznanil po časop«ju. da je občinska pisarna stiske ob-č*re v Krjavljevi koči. Ne vemo, ali je hotel u^liti vse obiskovalce m stalne prebivalce te občinske Krjavljeve koče (v Jurčičev' Krjavljevi kočn je namreč prebival Krjavelj s kozačo, ako ni bil to kozel), ali pa mu še vedno ne gre rz glave blago — večerno žii bor en je po otvoritvi Krjavljeve koče na Obomem. Občinsko pisarno bi na vsak način radi v kovačijo v Ivančno gorico. Drugega lokala itak ne morejo predlagati, ker je že znana prislovica. da je v Ivančni gorici več gostiln kakor hiš, v gostilni pa tako ugleden lokal kot je občinska pisarna prostora. H koncu moramo še omeniti žonglrranje z imenom Ivančna gorica. Vasi Ivančna gorica sploh ni. To ime ima le gozdnati me-niški hribček nad vasjo, ki si hoče prevzeti njegovo ime. Prava vas Ivančna gorica se imenuje Stična in Mleščevo. Umni krajevni politiki so že uvideli, da z imenom Iv. gorica ne bo nič. ter predlagajo novo ime Srična-Kolodvor, ki jim je tako povše-či, da so si ga dali že vtisniti v svoje štam-piljke. Ako bo sprejeto to novo ime, bomo imeli v naši dolini dve Stični: Stična, kolodvor in Stična-samostan, ako se ne bodo pridružila temu še nova imena kot n. pr.: Strčna-muljava, Stična-črnelo, Stična-kofe-haus in podobno. Kadar bo pa to doseženo, bo pa tako vseeno za sedež stiske občine, saj bo ostal v Stični, pa naj se preseli v katerikoli konec doline koče. Bajka. — Mihec povej mi, kaj je bajka? — Bajka je, če govori osel z volom tako. kakor govoriva zdaj midva, gospod učitelj. Koncert jeseniških harmonikarjev na Urušici 16 t m. I Lojze Golobic | L, j ubijana, 2£* septembra. Včeraj ob 16. je v Šlajxoerje\tam domu umrl šele 32 let stari urednik >Slovenče-ve« kulturne ru/brike Lojze G o i o h i c na režKih pcšJedicah ? ■ t-malo resoo smatra nega prehlajeoja. Poklicen novinar je bil Golobic šele dve leti in tudi mnogo ni zahajal v družbo, vendar smo ga -pa vsi novinarji smatrali za najljubeznivejšega prijatelja, zlasti pa še za izredno inteligentnega in nad vse tolerantnega moža Čeprav so nas ločili različni svetovni nazori, vendar je bil pa pokojni kolega kot pravi gentlemaji najširšega obzorja tudi v najkočljivejših razgovorih in nervoznih debatah vedno visoko vzvišen nad malomeščanskimi navadami, da našega prijateljstva ni nikdar skalila žal beseda. Resnično kulturen človek je bil in zato je s svojega recenzent-skega stola presojal književna dela vedno tudi le s čisto umetniškega vidika in s toplimi, vedno popustljivimi simpatijami za avtorja, ker je sam iz svoje rzkusnje vedel, s kako težkimi napori se ustvarjajo prave umetnine. Pesniška duša je bil pač tudi ob najbolj surovi priliki, da je tudi zloben udarec pariral le z duhovitim svojim vedrim humorjem. Ta vedrina njegove velike duše je izžarevala na vso njegovo okolico, da so v njegovi družbi pikre zafrkljivke kaj hitro utihnile in se izpre-menile v vse razumeč, spravljiv in ocbpu-ščajoč dobrohoten smeh. 2e od doma iz Bele Krajine je prinesel svojo prisrčno li-riko, vedno mehko in toplo, in še napol otrok je svoje najnejžnejše misli začel izražati tudi na papirju. Ze tedaj v prvih letih gimnazije v št. Vidu je tudi že urejal dijaški književni list m tako je pričel tudi v Novem mestu izdajati svojo »Vesno«, ki je že njeno ime najprimernejši izraz za njegovo poezijo in za vsega pesnika Lojzeta Golobica. Celo na počitnicah je z drugimi belokranjskimi študenti izdajal književni list, a tudi v bogoslovju je bil vedno pri pisanju. Ko je dorastel, je objavljal svoje globoke črtice in novele, ki so prava poezija v prozi, tudi v literarnih revijah, s pesniško vnemo se je pa tudi ca filozofski fakulteti v Zagrebu posvetil narodni umetnosti svoje Bele Krajine Poleg geografije se je namreč predvsem posvetil etnografiji, tej pri nas tako zanemarjeni in v zadnjih trenutkih naše narodne umetnosti tako potrebni vedi. Študiral je naravno predvsem belokranjsko folkloro ter objavil razpravo »Rojstvo, svatba, smrt«, zbiral je pa tudi bibliografijo o Bel: Krajini. Znanstvenika Golobica, ki je poznal in čutil z narodom in kot poet razumel poezijo njegove umetnosti, je škoda dvakrat. Ker ni dobil profesorske službe, se je posvetil novinarstvu in z bolečim srcem čakal, kdaj svoje globoko znanje lahko v najlepši obliki uveljavi v kakem muzeju. Pokojni zapušča vdovo go. Miro in svojo malo Majdico. Spremimo ga v ponedeljek ob pol 15. izpred mrtvašnice splošne bolnice k Sv. Križu z grenkimi mislimi, da nam je usoda vzela velik naklad plemenitosti in znanja. Ante Gaber. prvi vrsti zahvaliti upravi ;»uic in razred-nicam, ki so pravilno doumeli važnost take vaje za šolsko mladino. — Sredi ceste so zanetili gasilci velik ogenj, pri kater., m so številnemu občinstvu prikazovali neobčutljivost nove azbestne obleke *a ogenj, kar pomeni veliko pr dobitev za ^asi'stvo. Vajo je vzorno vodil poveljnik trb^velj ske gasilske čete g. Hlastan Slavko, vaji pa so prisostvovale velike množice ljudstva, — Prihodnji teden priredi slično v*» jo rudniška gasilska četa in sicer na Vo-densko šolo. Tej velki gasilni in reševalni vaji bodo prisostvovali višji gasilski funk-cajonarji rz Ljubljane. Glasbena vzgoja otrok LJubljana, 29. septembra. Slovenci smo znani v svetu kot narod z visoko pevsko kulturo, da Slovenec brez petja, brez godbe ne more živeti. Kako more biti zaradi tega pri srcu tistemu, ki nima posluha, kako mučno mu mora biti tam, kjer vse poje? Moderna glasbena vzgoja je pa rešila tudi to vprašanje tako povoljno, da more vsakdo, M nima posluha, po temeljiti vežbi peti celo v pevskem zboru. S pravilno metodo se da slehernemu posluh vzgojiti. Seveda je pa posluh mogoče vzgojiti le pri tistem, ki ima zdrav sluh, da nima v slušnih organih ni-kake telesne poškodbe. Zlasti važna je vajgoja posluha za tiste, ki se nameravajo posvetiti učiteljskemu stanu in ne morejo biti sprejeti na učiteljišče, če nimajo posluha. Za vzgojo posluha ni dovolj, če se vadi kdo z violino ali s klavirjem, ker je vzrok neposruha pogosto psihološkega izvora. A prav zaradi obsežnosti tega vzgajanja šola otroku ne more vzbuditi po. sluha. Nadvse važna pri vzgoji posluha je izbira sredstev, instrumentov, kot prt po. močkov pri petju. V tem primeru so povsem nepripravni težki instrumenti, kakor sta violina in klavir, ki zahtevata že takoj v začetku pouka dober posluh. Zato je izbrati le preprosta glasbila, od katerih je nedvomno najboljša popolna dlatonična harmonika, ki se je lahko brez izjeme v kratki dobi vsak priuči. Lep dokaz zato je bilo letošnje tekmovanje harmonikarjev na ve4esejmu, kjer je prvo nagrado prejel 12-letni sinček r. Pavla Ko^ra iz Mpnsr^a. Velika gasilska vaja Trbovlje, 27. septembra. Gasilske čete Trbovlje I in II ter Klek in Sv. Katarina so priredile danes popoldne ob 16. mri v Trbovljah veliko gasilsko vajo, kakršne še trboveljsko prebivalstvo doslej ni vdelo. Vaja je bila zamišljena za slučaj velikega požara, potresa ali plinskega napada iz zraka. Glavni objekt, na katerega so bile reševalne vaje osredotočene, je bila velika trboveljska osnovna šola. Vršil se je baš v največjem miru v vseh razredih šole pouk, ko je plat zvona v bližnji farni cerkvi pričel biti vzbuno. Že nekaj trenutkov nato so v največjem diru privozile pred šolsko poslopje ena za drugo vse štiri trboveljske in okoliške gasilske čete in reševalni oddelki. Šolska uprava je takoj obvestila razrednike o tej važni vaji. Razredniki so otrokom na hitro obrazložili, za kaj gre, ter jih pozvali k brezpogojni disciplini in redu med reševanjem. Ze so gasilske čete naskočile goreče odnosno zaplinjeno poslopje šole. Iz prvega in drugega nadstropja so v največji naglici napeljali reševalne vrvi, zo katerih so s priznano spretnostjo, urnostjo in sigurnostjo spuščali otroka za otrokom na šolski vrt, od koder so jih drugi reševalci spravljali na varno. Največ otrok pa je poskakalo iz prvega in drugega nadstropja v skakalni prt. ki so ga držali razprostrtega pod šolskimi okni gasilci. V razmeroma kratkem času je bila šola izpraznjena in otroci do zadnjega rešeni. Vse je šlo v največjem redu po točno določenem načrtu. Nikjer ni bilo opaziti niti najmanjše nesigurnosti ali neveščega poštovanja, vsi reševalci brez izjeme so pokazali pri tej velevažni vaji visoko tehnično usposobljenost, s katero se lahko vse gasilske čete trboveljske kotline po pravici ponašajo. — Tudi deca je bila, dasiravno je bila z nenadno napovedjo namišljene nevarnosti, z katere jo hočejo gasilci rešiti, mirna in disciplinirana, čemur se je v J kakor harmonika, so pa za otroka primerne tudi orkestralne orglice. Obe te glasbili sta uspešno sredstvo ne le pri vzgajanju posluha, temveč tudi za porast našega glasbeno izobraženega naraščaja. Po spoznanju teh dveh glasbil se je otroku, ki ima voljo, veliko lažje lotiti težkih glasbil in se poglobiti v umetniško izvajanje glasbenih del. Razen vsega tega je pa harmonika hkrati nase ljudsko glasilo, ob vsaki priliki uporabno, lahko dostopno in ne drago. Zlasti priporočljiva je tistim, ki se ne morejo posvetiti resnejšemu glasbenemu udejstvovanju. Sestanek starčev, njih namestnikov in vseh, ki »e zanimajo za te tri tečaje, bo v torek 2. oktobra °b 20. uri na Blei\veJ«ovi cesti 8L pritličje. Interesenti bodo skupno z učiteljem sporazumno določili čas pouka in se pomenili o raznih vprašanjih Z Jesenic — Sport. Jutri ob 16. uri bo na igrišču >Enakosti« Podmežakljo nogometna tekma za prvenstvo ljubljanskega nogometnega podsaveza med I. moštvom »Knako. atiBratstva«. Za to srečanje vlada med vso športno javnostjo izredno veliko zanimanje, ker sta nasprotnika v dobri formi in sta si v tehničnem pogledu precej enaka. Zadnja želja. Sodnik na smrt obsojenemu: »Po zakonu imate pravico izraziti svojo zadnjo žedjo in po možnosti ji bo ustreženo, c Obsojenec, po pokhco brivec: *Moja zadnja žeba je. da hi smel obrrti gospoda državnega tožilca-* *5TjOTI!If SKI NAROD«, rrrie 2©. Mffarffoi 2891 Kaj se dogodi, ako dekle obleče hlače ki vara VIKTOR IN VIKTORIJA Deset najboljših operet sezone ne dajo skupaj toliko smeha kot bas ta opereta! V glavnin, vtogan HERMAN THIMIG in RENATE MuLLER Režija: Beinhold SehiinieL — Godba: Frani Doelle. Predstave danes ob 4., TJ5 m 9J5 zvečer, jutri pa ob 1, 1, T.^t tn 9.^4 zvečer. Predprodaja vstopnic od 11. do %1£. ura. Telefon ZT3A ELITNI KINO MATICA Telefon Z134 DNEVNE VESTI — Odškodnina za režijo te delo zastavljalnic. Banska uprava je odredila, da se pri določanju ooskodnkie % režijo in dek> zastavljalnic ne smejo dovoliti na račun procece. hranjenja ln zavarovanja sastavljenih predmetov manjše obresti nego oodstotne letno od vsote odobrenega posojila, niti se ne smejo tir jat i višje obresti nego 1 Oodstotne letno od te vsote in po tej osnovi. Rasen tega se dovoljuje, da smejo zastavljalnice za povračilo stroškov pri izdaji posojil pobirati od V4 do V* % od odobrenega posojila trimesečno. Za predmete, ki zavzemajo mnogo prostorov, kakor avtomobQi, klavirji, pohištvo, motocikli, bicikli Itd, se sme pobirati še za hranjenje pol do 1 % od odobrenega posojila trimesečno. Ta odredba stopi v veljavo 15 dni po objavi. _Abi turi en tkam in abiturientom učiteljskih šol. Ob obicrnaci poče tko v našega odseka vas zopet vabimo, tovarišioe in tovariši, predvsem one, ki ste končali letos pa tudi one rz prejšnjih let da se priglasite k odseku. Javite nam po dopisndci svoj naslov, nakar vam bomo mi poslali formular za socialno statistiko. Poudarimo, da je to v vašem lastnem interesu. Odsekov naslov je: Sekcija JUU za dravsko ban. v Ljubljani. Odsek beezposekiSi učiteljskih a-brturi-) en tov; Franč©fcaxjska ui. 6-L * Nečelsrvo odseka. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Frana Josefovao: ^renčica tudi silne težkoce pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefo-va-a voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefovao voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — ta »Službenega lista«. *Shržbeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 78 z dne 29. t m. ofojavlja pravila o opravljanju dri. strokovnega rzpdta ura dniŠkrh pripravnikov mmistrstva za telesno vzgojo naroda, dopolnitve v pravilih o opravljanju drž. strokovnega izpita v ministrstvu za trgovino in i rud us tri jo, pravilnik o kontroli cepiv zoper osepnice. dopolnitev pravimika o trre-drvd prometa z devizami m valutami, objavo o prrzi tavanju izgube med prevozom pri pimovem o\ya m oiju za mazanje po zs&. o drž. trošarini, odredbo banske uprave giede določanja oskrbnine za režijo in delo zastavljalnic objave banske uprave o pobiranju obcinskm trošarin za leto 1934. m razne objave iz »Službenih Novrn«. — Tečaj za strokovno risanje mizarske stroke (za mojstre in pomočnike), ki ga priredi tudi letos Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino, obrt tn industrijo v Ljuibtjaoi, se prične dne 7. oktobra ob 8. uri zjutraj m se bo vršil vsako nedeljo od 8. do 12. upe v Tehniški srednji soJi v LJcrbtJani. vhod Mnrnikova ulica et. 9. preko dvoriSča, levo pritttčje, učna dvorana 6L E*. K tečaju, ki bo trajal običajno Solafao Veko, se lahko prijavijo indi misarjl »vem LJcrbiJane. Pook je brezplačen. najdejo najve^o hA Aro za praSoe, oblefe-ce, kostnme itd. najnovejših vzorcev in barv po znano aftddh cenah pri tvrdki NOVAK. Lfubljana pri cerkvi - KONGRESNI TRG 15 — Zveza za tajski promet v Sloveniji vabi uprave naših zdravilišč m letovišč, tnj-sko-prometnm organizacij m sportnah društev, da ji čk 11 preje najkasneje pa do 7. oktobra t L, pošljejo točen pregled vseh prireditev, ki se bodo vršile tekom prihodnjega leta v rjjm področju. Te podatke potrebuje Zveza za uvrstitev v mednarocmi turistični kodedar. Podatki naj se pošljejo na naslov Zveze Ljubljana. Tvrševa 1-ITJ- — Kitajski novinar v Rurrri. V Romi se mudi pri sfvo^h prrjetetjfli kitajski novinar L i^Fang-Ferig. dopisnik velikega Hsfca v Aanihaju. Feng je bfl poročevalec dotićne-Sa lista v Francrp. Švici m Avstri|i, zdaj je pa postal še poročevalec za halkam^ke države. — Nov grab. Včeraj je po krajšem trpljenju preminaJ znani ljubljanski trgovec Rudolf J u v a n, ki je uredil v Prešernovi ntiei lepo cvetočo specijalno trgovino 1 noži hi sličnim orožjem. Podjetje je bilo se prod teti skoraj edino te vrste pri nas m je dobro uspevalo. Za. pokojnim žalujeta iena Klotilda in hčerka Mira. Pogreb bo v nedeljo o* 1^. izpred mrtvašnice splošne bolnice. Naj v mira počita, preostalim naše iskreno sožalje! — Ponovno opozarjamo «a prve številke GtodatfBcega Usta, ki so teSle xa vse premiere z bogato vsebino na osmih straneh. Gledališki list urejuje v sezoni 1954—1935 g. OlrH Debevec, ki si je zagotovil razne odlične sodelovalce. List se dobi pd Din k*r Kup-erja je bila srednja, kar Je spričo zadnjega v mesecu skoraj razumljivo. VSI NA KOLINE! T RESTAVRACIJI »PRI KATRO«, Rožna dolina — se dobe zopet vsak petek, soboto in nedeljo priznane domače krvavice in pečenice. — Vsa druga mrzla in gorka jedila vedno na razpolago po najnižjih cenah. — Vina prvovrstna in sladki most. — Se priporočata KATRCA in TONE PRIMOŽIČ 2947 —ij Angleško društvo v Ljubljani prične s 1. oktobrom zopet redno poslovati v svojem novem lokalu, Wotfova ulica štev. 1-1. Društvo, ki ima namen skrbeti za vež ban je svojih članov v angleškem jeziku in gojiti kulturne ptike z angko-aaksooskkm svetom, poseduje knjižnico * nad 1000 knjigami. Poleg tega redno dobiva angleške dnevnike in tednike, kakor: Times, Studio. Manchester Guardian, Time and Tide. New Statesman itd. Knjižnica je na razpolago članom ob torkih m petkih od 18. do 1&. are v društvenem lokate. Ka- kor vsa prejšnja leta bo društvo tudi letos priredilo več tečajev angleškega jezika, in sicer: začetniški, naprednejši in kon-verzacijski ter se bodo vršili tudi običajni članski sestanki m sicer ob sredah oh 8.30 v društvenem lokalu počenši s 3. oktobrom 1934. Odbor poziva članstvo, da se čim intenzivneje udeležuje društvenega življenja, zahaja na sestanke in vporablja knjižnico. Prijatelje angleškega naroda, ki še niso člani, ter one, ki M se radi naučili angleščine, po poziva, da se vpišejo v društva Prijave aa tečaj m za pristop k društvu se sprejemajo oh torkih in petkih od 18. do 19. ure v društvenem lokalu v Wotfovi ulici 1-1., kjer se dobe tudi natančnejše informacije, l&TJA DELAI40VA SOiA ZA &1TMICHO GIMNASTIKO IN UHETH1SKI PLES. _ 11 OUKIČEV GLOK-CAJCVA 8. VPIS DNEVNO OD tO-14 Tečaji so se te pričeli. —rj Umrli 30 v LJubljani od 22. do 28. t. m. Pollak Josip, 64 let, trgovec, Slomškova ulica 23-»I. Jeraj Jakob, 56 let, pre-mikač drž. žeL, Dvor, obč. št. Vid nad Ljubljano. Modrijan Prane, davčni upravnik v pokoju, Krojaška ulica 5-ffl. Kranjc Slavko, 22 let, kan d. jurist, Gosposvetska cesta 10-1. Vrtovec Vekoslav, 46 let, bančni uradnik, Miklošičeva cesta 10. šali Marija, 58 let. delavka na carinarnici, Ko-menskega ulica 51. Lombar Gašper, 79.. let, zasebnik, Rimska cesta 5-dvor. Boltežar Jera roj. Žagar, 86 let, zasebnica, Japljeva ulica 2. — V ljubljanski bolnici so umrli: Vilar Josipina. 6 in pol meseca, hči poljskega dninarja, Trzin 22. Pogačnik Ivan. 79 let, organist v pokoju, Rakek 19>6. Olah Josip, 33 let, delavec, Javomik 6S. Flander Silvo, 49 let, trg. zastopnik, Verovškova ulica 76. Karlinger Jožefa roj. Curhalek, 69 let. zaeebnica, Zeleznikarjeva ulica 10. Poglajen Marija, 4 leta, hči kajžarja, Tišje 19, obč. Šm&rtno-Ldtfja. —lj Izletni odsek društva »Soče« priredi jutri 30. t. m. izlet na romantični Ca-tež im Zaplaz na Dolenjskem. Odhod s turistom od Vel. Loke, od tu peš dobre pol ure na prijazni Čatež. Kosilo pri gostilničarju g. Urbančiču za nizko ceno 8 Din. Grozdje in sladki mošt na razpolago. Vsi. ki se žele udeležiti tega izleta, naj se priključijo izletnikom na Vel. Loki, ki jih bo vodil g. čatur. —lj Pozor! V nedeljo 30. t. m. bo rjjrate v kantini na aerodromu vojaška godba. Za četek ob 15. Za dobro poceni pijačo in jedačo bo poskrbel kantiner. Pridite vsi, ne bo vam žal. —lj Abi turi jen tski tečaj zbornice za trgovino, obrt in industrijo na drž. trgovski akademiji v Ljubljani. Predavanja na abi-turijentskem tečaju prič no v ponedeljek 1. oktobra ob 8. uri v poslopju trgovske akademije Bleiweisova cesta, ITI nadstr. učilnica št. 6. Naknadni vpis na ahitnrijentski tečaj o dobru je direktor do 20. oktobra. —lj Uprava stega planink Kraljice Alen-clce javi je. da se bo vršila letna redna skupščina v nedeljo 30. t m. ob pol 11. v zeleni dvorani Uniona. Starše m prijatelje vljudno vabimo. —lj Razstava dalmatinskih preprog in vezenin v Hedžetovi veletrgovini v Frančiškanski urici je vzbudila tako občudovanje, da je obisk prav nenavadno izvrsten Da si jo lahko ogledajo tudi taki, ki nimajo časa med tednom, bo odprta tudi v nedeljo od 9. do 12. in od 14. do 19. brez vstopnine. Zastopnik naše prodajalnice v Ljubljani g. IVAN KOS je prenehal s 1. oktobrom t. 1. prodajati naše izdelke ter Je prevzel prodajo Prve srpske fabrike odela, Beograd. TIVAR OBLEKE dobite od sedaj samo v našem GLAVNEM SKLATOSČTJ v Prešernovi ulici štev. 54 (NASJfIvOri JPOSTE) Mj smo razširili našo novo trgovino, kjer je za našega odjemalca in odjemalko urejeno vse najodobneje. - - Prosimo naše prijatelje, vzemite na znanje, da se kupijo TTVAK OBLEKE samo v našem glavnem skladišča v LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 54 —lj članski sestanek JNS Prule bo v torek dne 2. oktobra 1934 ob 20. uri zvečer v prostorih restavracije Kavčič na Privozu Na sestanku poročajo delegati sreske organizacije ter bo razgovor o bodočih ljubljanskih občinskih volitvah. — Udeležba za članstvo obvezna. Danes dve predstavi ob pol IS. in 18. uri in jutri ob 11. uri dop Senzacijonalni film iz kraljestva živali. To je največji živalski film sedanjosti! Kot dopolnilo Nj. VeL bolgarski kralj Boris m. v Beogradu. Vstopnina Din 3.50, 5.50, 6.50, balkon 4.50. Predprodaja vstopnic od od 11. do V* 13. ure FIlm ZKD v prostorih »ELITNEGA KINA MATICE« —lj Pridite zopet v soboto ta JWJfc%D k »Tičku na gričku« na koline. Boste dobro po s trezen i z domačimi krvavicami, jetrn lcam i in pečenicaml. —rj Otvoritev P»esne šote Sokota I. Tabor bo v nedeljo SO. septembra ob S, uri s večer v Sokolskom domu na Tabora. Poučevala se bodo najlepša Kola m Deška beseda, pa tudi vsi moderni plesi foztrott, tango, broes, sk>wfox, angleški valček. Tehnično vodstvo je v rokah našega mojstra brata Kosloka, kar garantira za uspeh. Vaje ee bodo vršile tako, da bodo Imeli začetniki kakor tndi rutin iranejŠi plesalci dovolj prilike, da se prince oziroma uvežbajo vsem plesom Vabimo vljudno vse naše članice in člane ter lanskoletne obiskovalce, da pose ti jo naše plesne vaje, ki jim nndijo v izčrpni obliki vse, kar mora. sna ti dober plesalec. Vabila razposlana. Reklamacije vabfl v društveni pisarni vsak večer od 19. do 30. ure. —lj člane društva »Bela KrajVia« v Ljubljani Pozivamo, da se udeleže v ponedeljek oh pol S. popoldne pogreba g. Lojzeta Golobica, urednika >S!ovenca« *n zaslužnega društvenega člana. Drudtvo »Bela Krajina« v LJoMjani. —lj Plesna aola delavskega glasbenega drostva »Zarje« bo v nedeljo SO. t m. ob 15. u*-i ki potem vsako nedeljo popoidne v dvorani Delavske tabornice. Poučeval: se bodo najlepši plesi. Tehnično vodstvo je v rokah mojstra Kovčka, kar Jamči za uspeh. Vabimo vse člane ln članice ki lanskoletne obiskovalce, da posetijo na?r plesno šolo. £VOONI KINO »SOKOLSKI DOM« V SIsKI. — Telefon 33-87. Film velike in neumrljive ljubezni JENNIE GERHARDT sniman po istoimenskem romanu Theodorja Dreisserja. — Naslovno vlogo igra lepa Sylvia Sidnev in je to njena najpopolnejša kreacija. Predstave v soboto ob 7. in 9., v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9.. v ponedeljek ob 7. in 9. uri V dopolnilo nov Paramountov zvočni tednik Pride! TIGER Pride: MM Drugo cvetje Ljubljana, 29. septembra. Iz Središča ob Dravi nam je trgovec g. A.. L6wy poslal krasen šopek cvetočih vej jablane, ki o njej piše, da bo v kratkem, kakor pomladi, vsa posuta 3 cvetjem, če bodo sonlčni dnevi >babjega leta« trajali Še dalje. Zlasti letošnjo jesen smo že večikrat čitali c drugem cvetju sadnih in tudi drugih dreves, kar ljudje navadno smatrajo za prav redek in nerazumljiv pojav. Zaradi tihega vremena se je letos sadno cvetje prav slabo oprasilo ali oplodilo, da imamo zato le malo sadja. Ker pa takemu drevju ni bilo treba svoje hrane porabiti za plodove, je izpočito in še polno hrane pognalo že zgodaj popke, ki so se ob soinčnih dnevih., že popolnoma razviti, tudi razcveteli. Večkrat so drugemu cvetju vzrok todi iruge motnje, ki zadržujejo porabo hrane v rastlinah, če n. pr. ob nenavadnem času nastopi dolgotrajen mraz, še večkrat pa ob dolgotrajni suši, ko se drevje ne more normalno razvijati in zrediti plodov ter zanje porabiti hrane. Tudi o pomladnih cvetlicah čitamo, da zdaj že drugič cveto, seveda iz istih vzrokov, posebno pa tudi zato, ker smo imeli za rast in razvoj rastlin prav ugodno leto. Ker so pa te rastline spomladi prav zgodaj cvetele, zato so tudi zgodaj rodile plodove in sedaj v toplih dnevih že drugič cveto, seveda pa zato take cvetlice ne bodo cvetele prihodnjo pomlad. Iz Trbovelj — Plačevanje naročnine Uprava >Skv venskega Naroda« se je odločila, da ho pri onih naročnikih, katerim se dostavlja Bst potom raznasalea na dom t j. v okohsu r>oste Trbovlje T. pobirala od !• oktaforn na?pre' naročnino potom razrtašalea. — Zato prosimo vse cenjene naročnike v okolišu pošte Trbovlje I, ki prejemajo list dostavljen no naročniku na dom, da odslej naprei plačalo mesečno naročnino našemu raznašalcu g. Beci. katerega smo pooblastili, da to naročnino zbira m jo potom nažecn dopisnika upravi ekiirmo odvaria. Za vsako plačilo naročnine bodo prejemari naročniki posebna potrdila uprave potom raznasnlea. ki bo pobiral naročnino, tako da bodo imeli naročniki kakor rudi irprafvsn o plačani naročnini točno kontrolo. Even-tuelne zaostanke naročnine pa naj cenjeni naročniki blagovolilo poravnati po možnosti se pred 1. ari pa takoj prve dni po 1. oktobra direktno upravi ]ifrta v Ljubljano. _ OtvoriteT rudarske nadaljevalne sole. Rudarska nadaljevalna sol a v Trbovljah, ki bo praznovala letos 30 letnico svojega delovanja, prične s poukom v torek, dne 22 oktobra t. 1. Vpisovanje za oba letnika bo v soboto, dne 29. 9. od 4- do 5. ure. v nedeljo, dne 30. 9. od 9. do 11. ure in v ponedeljek, dne 1. oktobra od 4. do 5. ure. V sok) se sprejemajo vsi rudarji in delavci ter brezposelni od 16. leta starosti dalie-Poj k, ki se bo vršil vw*k dan. razen eobote in nedelje od pol 5. do pol 7- ure r'opoMri^ je brezplačen. Enako so brezplačna tudi vsa učila. Vodstvo šole orpozarja zlasti one rudarje, ki hrta jo doma brezr>r**eme sinovp, da jih pošliek) v solo. ker se bo pri everrt sprojemaniu v deko pri rudniku oziralo v prvi vrsti na absolvente rjdarske šole. — Jutranje avtovoinje. Prebivalstvo se opozarja, da vozi sedaj avtobus g. Kačnika ziutrai šele ob 6. uri iz Trbovoli na postajo in sicer k vlaku proti Celju. K vlaku proti Ljubljani ob pol 6 uri zjutraj vozita seda i samo avtobus g. Arzenska in poštni avtobn^ g. Zemljana- _ Sestanek esperantistov. Tr/knj^nji eaperantisti imajo rrrrri zvečer ob 7. uri pri Pravd i Ču važen sestanek? na katerem bodo sklepali o delovnem programu m letošnjo sezono. _ Kaj bo v nedeljo. V nedeljo 30. t. m. bo v Trbovljah vse nolno prireditev, ker je danes plačilni dan. Tako priredi tikaisn-" kolesarsko društvo ob 15. uri veliko kole-(=orsko dirko s startom in ciljem v Trbov-liah-trg. Pri tei priredit.i bo sodelovala delavska godba. Zvečer pa bo pri >5pancuT trgatev urozdia. Trgatev grozdia priredp tudi Narodno* želerničarsko glasbeno društvo >Sioga< in sicer v dvorani Forte, ter , _ v fpoetfbi: dener na Roaetf)b- — ftpjgjjif tefcm* v ncrietfrv V nede ijo ho pfwnrt*eoa no^ornetna tekma med SK Trtjojv^jem in SK Dobrno, SK Amater pa se bo prija*e+iBko apopnjel z SK Tri^l., vom v rjVatrtritkj. Obe tekmi bosta ob Iti ari. — Smrt bfvfcega rudniškega uradnika, hi Gradca je dospela danes vest. da jt tamkaj uamrl po kratki bolezni bivši ni: n«k1 strojni nedsornik g. Avgust Pir eha*m, ki je bil lani vpokojem in s<- j. preeem v Gradec. Bil je ie tukaj boleben gotovo so n» pa razmere v Avstriji šlo peecej na živce, ker je bfl zelo razbur rjrv. Baje gra je zadela srčna kap — čebelarji! Jutri ob 9 uri bo atro kovno čebelarsko predavanje ori osbal-njafcu g. Ašenbersrerja na Blatih, oi-oina Dol pri Hrastniku. V primeru »labejri vremena bo predavanje pri g. Jenku, ob čina Hrastnik. Naše gledališče DRAMA Začeteic ob 20. uri Sobota. 29. septembra: Oriič. Premiera. Izven. Nederja, 30. septembra: Gugalnica. Premiera. Izven. Ponedeljek, 1. oktobra: zaprto. Ponovno opozarjamo na aooojtojo premiero zgodovinske igTe ^OrliC« kater«* je napisal si a-.-ni francoski pisatelj Rostand in je snov zajeta iz življenja sina velikega Napoleona, ki jo živel na Dunaju. Preci pre miero zaigra operni orkester pod v ravnatelja Poliča Bizetovo ouverturo La Patrie. V režiji prof. Šesta je delo izvrstn pidpTavrjeno. V posameznih vlogah nastopi ves nas dramski ansambl z večimi drugim: sodelavci. V glavni in naslovni vlogi g. Jar. Premiera Orlica je otvoritvena predstav drame tn je izven aboiMnaja. Ljubljanska drama ima v ned»-dne 30. t. m. drugo letošnjo premiero, in sicer deflacijsko veseloigro v štirih dejanjih sedmih slikah, ki jo je pod naslovom >Gu galnicac spisala Ohja Scheinpflugrrva. po slovenil je rteio g. Fran Govekar. V režiji g Milana SkrbirtSka nastopijo naslednje M3go - dokle z Montparnasav ki jo je napisal slavni francoski drajrtattk AiChsrd Prva vprizoritev bo sredi prihod njega tedna. OPERA 23ačetek ob 20. ari Sobota, 29. septembra: ob 15. uri Manon Dijaška predstava po groboko znižan t/ cenah od 5 dO 15 Din Izven Nedelja. 30. septembra: Sveti Anton, neb zarjutoljenih patron. Izvem Poneđeffjek, 1. oBrtohra: zaprto. Totrafc, 2. oktobra: zaprto. Sreda, 3. oktobra: HovacSBnav. Red H m D^ies db 16. uri se poje v operi Manon po cenah od 3 do 20 Din kot prva dijaška predstava letosrrje seaane. Sveti Anton, v«eh zaflubrjenm pa. tron, je Izredno vesela zgodba, ki se lahkr prav povsod dogaja. Prepletena Je z izredno posrečenimi komičrdmi zapietTJah od začetka dc konca (dejanja, ki ae razvfja pred nami rta odra. Posebno posrečene pa so lepe, prikupne m preproste melodije. Vsi na> najboljgl rgraJbci. ki nastopajo v operetah skrbijo v veliki meri, da se bo občmstvo ir vrstno zabavajo. Delo Je imeia pri vseh treV letošnjih uprizoritvah v resnici lep uspeh zato obisk nastopi e je priporočamo. PTođsts va je v nedeljo SO. t, m. avečer ob 20. ur Prva adbOnrna p^ed^tava v operi bo v sredo, dne 3. oktobra. Poje se krasno usp« Ba Mosorgađrega opera >HovaiiSctna<. Vsa zasedba je Ista kakor na premieri, >e vlogo Marte poje ga. Tb4erry. SPORT — Prvenstvena nogometna tekma SK Korotan : SK Sora (SkoTja Loka), ki bo v Kranju, vabuja še mnogo večje Murimtmje, kot nedavno odigrana pokalna tekma, pri kateri se je zbralo 600 gledalcev in jo Korotan precej nesrečno iEgmbil. Dom*; črni bodo nastopili v nekoliko kapremenjt-nd postarvi in bodo napeli vee site, da sc čim izdatneje revan 11 rajo »a poraz v pokalni tekmi, kar jhn bo zaradi borbenejee ga razpoloženja in boljše forme verjetno tndi uapeJo. Pa tndi Botra bo moćtvo oja-čtba * nekaterimi novimi zvezdami. In kdor pozna vrie planince, njihovo srčnost, vzdržljivost in sijajen start, ve, da bo v nedeljo zmapa zelo težka ter borbti do skrajnosti zagrizena m ogorčena. Mm go bo odločala hladnokrvnost, hltrejšn prevdarnost, večja rutina in večje teh nično znanje. Upoštevajoč vaa ta dejstvn in droge momente bo pnhlika spričo skrajno napete tekme prišla aa svoj ra čnn kot se nikoli do sedaj. V predteknn oh 14. nastopita drugi turi obeh klubov kar le se v todatnejsi meri povzdigne nenavadno velfko zanimanje. Računa ae, da bo ta dan dosežen na Korotanovem isrr sču nov rekorden obisk 1000 gledalcev Saj bo prišlo že samo iz Škofje Loke par sto zvestih pristašev bodrit v rde pla ninee. SOKOL — Tekme za Prvenstvo v odbojki SKJ. Dodatno k našemu poročilu o saveznih tekmah v odbojki, ki so ae vršile 22. in 23 t. m. v Osijeku, ugotavljamo, da Je pri tekmi članov odneslo prvenstvo 9KJ v odbojki pri vrstah članov matično društvo Ljubljanski Sokol in ne, kakor je bilo objavljeno. Sokol i. Tabor. Aforizmi o ženskah. Mnoge ženske so tako dolgo krepostne, dokler ne prideš na njihove grebe. — Ženska ie upnik, ki ga nikoli ire izplačaš. — Ženska hrepeni po takem idealu, da bi i mera kJea-foo življenje. — Ženska lrjubezen je kakor sla je splošno znano, da je našel važno korespondenco višjega državnega tožilca Pressarda sorodnika bivšega min is trske ga predsednika Chautempsa, ki ga je zdaj težko obtožil minister Tardieu. Ta pisma dokazujejo, da je Pressard vedel za Gripo- | isovo in Cousiriovo poročilo, ki sta bila že pred leti odtkrila zločine Aleksandra Staviskega. Pressard se pa za ta poročila ni zmenil. O tem je obvestil Prince 15. februarja predsednika ka-saci.rskega dvora Lescouvea. 20. februarja so telefonirali soprogi sodnega svetnika Princea. Nekdo ji je sporočil, da je moževa mati v Dijonu tako nevarno zbolela, da bo potrebna operacija, Neznanec se ji je predstavil za dr. Hal-lingerj-a. 2ena k prosila moža, naj se takoj odpelje k svoji materi v Dijon. Prince se je res odpeljal domov in vz^J s seboj nekatere akte, potem je pa telefoniral, da je nekatere dokumente pozabil doma. Po prihodu na di-jonski kolodvor je brzojavi! ženi, da gre na kliniko. Dr. Hallinger ga ie bil baje že obvestil, da se je bolezen njegove matere obrnila na bolje. Nadalj-rra sled za njim je vodila proti dijonskemu kolodvoru. Še iste noči so pa našli njegovo razmesarjeno trupk> na železniškem tiru pred Dijonom. Takoj po odkritju umora se je pojavil sum, da je postal Prince žrtev poetičnega zločina. Neznan zločinec ga je spravil s sveta, ker mu ie bilo na tem, da hi Prince ne povedal vsega, kar je vedel o aferi Staviskega. Slo je aH za morilca, ki je imel neposredni interes na njegovi smrti, ali pa za najetega zAočaoca. Policija je nvedla strogo preiskavo. Zdaj objavlja komisija, ki je preiskovala afero Staviskega. policijsskjo poročilo, znano pod imenom GuiUairmov raport. Komisar Guilranra je igral v preiskavi glavno vlogo, pomagala sta mu pa inspektor Marerrre in šef brigade Piquet. Raport je važen v tem, da ne izključuje možnost Prmcevega samomora. V poročilu so navedene okornosti, Jri kažejo, da je samomor verjeten- V prvi vrsti pravi poročilo, da je bil Prince obdohžen, da je zamoičaJ poročila, Iti so že leta 1930 kazala na zločinsko delovanj A3exandra Stavlskega, Ko je pa Prince namignil da bo spravil na dan senzacijo o škandalu Staviskerga, je dan za dnem odlašal s svojim poroča -lom, tako da ga končno sploh na napisal. Usodnega dne, 20. februarja, je telefoniral Rrincevi žene dr. Ha&inger, ki naj bi bdi lečtf moževo mater. Tega dr. Hallingerja sploh ni, dotičnd zdravnik se prše Ehringer. Zanimivo je pa, da govori tudi Prince v brzojavkah rz Dijona o dr. HaJhngerju. Glas. ki je klical 20. februarja dopoldne Prinčevo ženo, je zvenel tako od blizu, da je žena vprašala, afc govori dozdevni dr. Hal-Hnger res iz Drjona. Predskava je dognala, da tistega dne niso telefonirali tz Dijona sodnemu svetniku Prince«. Zdi se torej, da je Prince sam telefoniral domov iz Pariza m da je hotel tako maskirati svoj samomor. Tudi se ni našla nobena priča, ki bi ga bila videla v Dijonu s kom drugim. Cim se je priglasil v hotelu, je izginil. Pri truplu so nasn' okrvavljen nož. Na truplu pa ni bilo nobenih ran. Policijska preiskava je dognala, da je bil nož kupljen v trgovini >Hotel de Ville«. Ko so pa pokazali prodajalki Pirainovi več fotografij, je brez pomisleka pokazala na Prinčevo fotografijo, češ, da je nož kupil on. Policijsko poročijo označuje tudi motive, ki so privedli Princea do samomora. V prvi vrsti je šlo za afero Sta-viskega, v kateri je baš Prince igral dokaj čudno vlogo. Govoril je, da bo spravil afero na dan na temelju dokumentov, ki jih najbrž sploh ni imel. Sicer je bil pa zadnje čase nekam čudno nemiren in rad je govoril neresnico. Prince ni mogel več prenašati svojega dvojnega življenja. Mirni, titri, vzorni mož s smislom za udobno rodbinsko življenje ie imel več ljubic, ki so ga stale mnogo denarja. V zadnjem času je prodal za 300.000 frankov vrednostnih papirjev, svoji ženi je pa natvezsil, da kupuje posestvo. Nekaterim svojam znancem, zlasti soprogi pariškega odvetnika ge. Nolh-novi, ni prikrival ,da išče izhod iz mučnega položaja v samomoru. Skandal Staviskega ga je samo vzpodbudil, da se je odločil za maskiran samomor. Tako pravi komisijsko poročilo, ki je dvignilo v Parizu mnogo prahu. Prinčeva rodbina je zelo razburjena in pripravlja s pomočjo odvetnika Garco-na in njegovih sotrudni kov temeljit odgovor na Guillaumov raport. Sicer pa tudi francoska javnost dvomi o tem, da bi bilo policijsko poročilo brez tendence. Splošno ljudje sodijo, da je bila naloga tega poročila odstraniti zadnje ostanke škandala Staviskega, čigar truplo še vedno zastruplja francosko politično življenje. Pravosodnega ministra Cherona dolie, da je spravil Guillau-movo poročilo v javnost iz političnih razlogov. Ni izključeno, da bo Cheron zaradi tega policijskega poročila odstopil, kajti zaenkrat so bile vse Tar-dieujeve obdolžatve naperjene proti bivšemu ministrskemu predsedniku Ghautempsu uradno dokazane. Pričevanje gospe Nollinove je ovrgel njen mož, ki trdi, da je podlegla njegova žena sugestiji. Najvažnejša je pa izjava sodnih zdravnikov, ki izključujejo možnost da bi si bil Prince končal življenje. Kako živi najbogatejši mož sveta Povsod tarnajo, kako težko je življenje in koliko ljudi trpi pomanjkanje, vendar pa živi na svetu mož, ki je tako bogat, da še sam ne ve, kako ogromno je njegovo bogastvo. Nizam iz Hvderabada je najbogatejši mož sveta, saj cenijo njegovo premoženje na 5 milijard švicarskih frankov. V kleteh njegovih palač so neizmerni zakladi zlata in srebra. Poleg tega ima naj-krasnejše dragulje, pred katerimi se morajo skriti zakladnice drugih indijskih knezov. En njegov dragulj, menda najlepši in največji na svetu, je bil nedavno ukrad-en, toda nizama to ni prav nič potrlo, saj je zanj Izguba takega dragulja malenkost. Morda ima v svojih zakladnicah še večje satire. Navzlic ogromnemu bogastvu pa živi indijski vladar življenje varčnega evropskega zasebnika. Oblači se preprosto, njegova miza se ne razlikuje mnogo od mize srednje premožnega meščana. V njegovih palačah se vidi pravljično razkošje samo, če poselijo indijskega vladarja tuji vladarji. Drugače pa vlada povsod naravnost asketska zmernost m preprostost, vladar nikoli ne pokaže, da je neizmerno bogat. Ima 25 krasnih avtomobilov, vozi se pa v starem avtomobilu, ki ga je kupil leta 1927. Ima šest krasnih palač, živi pa v najmanjši in najskromnejši, kjer opravlja \sak dan vladarske posle. Tudi v strašni poletni vročini ostane v glavnem mestu in njegovi ministri, ki so imeli navado umakniti se čez poletje pripekajoč emu soincu v gore, se morajo zdaj ravnati po zgledu svojega vladarja. Letni dohodki tega indijskega vladarja znašajo 40 do 50 milijonov frankov, gredo pa večinoma v zakladnice in zato ni čuda, da se njegovo bogastvo tako hitro množi. Najbogatejši mož sveta vidi svojo življenjsko nalogo v izpolnjevanju dolžnosti in v preprostem življenju. Indijanci samostojna rasa Dr. G. Albin Matson z washington-ske medicinske fakultete se je zanimal zato, kakšnega izvora so ameriški Indijanci in pomagal si je s preizkušnjami krvi, s katerimi se je posrečilo razdeliti prebivalce Evrope v več sorodnih skupin odnosno tipov. Na svoje presenečenje je ugotovil, da spadajo severnoameriška in indijanska plemena h krvnim skupinam A B in O približno v takem odstoku, v kakršnem bi spadalo k njim enako število Evrope«v. Ti Indijanci so torej me&anci evropskih ras A in B s primitivno raso O. Da ugotovi, ali so bili njihovi predniki cista rasa, ki bi spadala v skupino O, je dobil dr. Matson 12 indi Jankih mumij iz Peru, Arizone in z Grenlandije, torej iz krajev, ki so zelo oddaljeni drug od drugega. Murni je so izvirale iz časov pred prihodom belokožcev in na njih hi se dalo resiti to vprašanje, samo da niso imeli krvi. Dr. Matson si je pomagal s tem, da je skuhal izsušena vlakna mišičevja, potem jih je pa podvrgel krvni preizkušnji. Izkazalo se je, da pripadajo vse mumije krvni skupini O. S tem je bilo dokazano, da so bili Indijanci samostojna rasa, ki se je razmeroma kmalu ločila od drugih človeških ras, pozneje, po prihodu belokožcev, so se pa Indijanci močno pomešali z njimi Za princa se je izdajal V Bruslju so imeli škandal s črnim sleparjem Jalim, ki se je predstavljal za abesinskega princa in delegata Društva narodov. Seveda so ga povsod navdušeno sprejemali, zlasti ko se je začel zanimati za lepa bruseljska dekleta in ko je namignil, da bi se rad poročil. Najbolj so mu bile všeč hčerke bogatih rodbin, kajti siromašne po njegovem niso rojene za princese. Tako je prišel tudi v rodbino nekega bogatega meščana in se globoko zagledal v oči njegove tepe hčerke. Takoj ji je povedal, da ga v Abesiniji m še nobeno dekle tako očaralo. Navadno ima tak veljak valutne težave, denar ima na pošti in ga ne more dvigniti. Zato bi mu bilo primerno posojilo kaj dobrodošlo. Nikomur noče tega omeniti, če mu pa ljudje ponujajo denar na posodo, jih ne more razžaliti s tem, da bi posojilo odklonil. Saj je princ in princu se že lahko posodi denar. In tako so nekega dne prijeli podjetnega princa, ko je hotel zopet prekoračiti belgijsko mejo. Mož ni imel vidi ranega potnega lista in na policiji se je hudo jezil, da se drznejo zadrževati njegovo visokost. Grozil je, da utegnejo nastati iz tega težki mednarodni zapletljaji. Toda belgijska policija je mislila, da je Abesinija predakč od Belgije, da bi mogli nastati zapletljaji in zato je spravila podjetnega pustolovca pod ključ. Oblasti so prišle na to. da imajo opraviti s premetenim sleparjem, o katerem ve Društvo narodov prav tako malo, kakor abesinska kraljevska rodbina. Lepo bruseljsko dekle ne bo princesa, še bolj žalosten je pa njen oče, ki ne bo nikoli več videl denarja, posojenega pustolovcu. Ali dobe cigani svojo Palestino? $e nikomur se ni posrečilo točno ugotoviti izvora ciganske rase. Najbolj je razširjeno naziranje, da izvirajo cigani iz Indije. Samo nekaterim ciganom se je posrečilo asimilirati se tako. da se ne razlikujejo od drugih ljudi niti po zunanjosti, niti po načinu življenja. Večina ciganov se pa klati vse življenje po svetu. Mnoge države, zlasti v Evropi, se živo zanimajo za ciganski problem. Storjeni,so bili že najrazličnejši poskusi, da bi pripravili cigane do tega, da bi se trajno naselili. Zlasti Rumunija si je na vse načine prizadevala navezati svoje cigane na zemljo, toda vse je bilo zaman. Cigani dosledno odklanjajo prizadevanje civiliziranih držav, o tem, da bi se trajno naselili med civiliziranimi ljudmi, nočejo ničesar slišati. Nedavno so razne organdzacije, ki hočejo izboljšati življenje ciganov v Angliji, Poljski, Italiji in v Ameriki, na skupni seji sklenile poslati strokovno komisijo v Indijo, kjer je med rekama Ind in Ganges prvotna domovina ciganov. V delegaciji so Američan Frank Felow. Romun Jacob Kurky, cigan La-zurica ter po en Anglež in Poljak, ki pa še nista imenovana. Komisija krene najprej v pokrajino Zgripstzi, kjer naj bi bila tekla zibelka ciganske rase. Tam se sestane z učenjakom prof. Valdi Kanjo, ki obvlada saoskrit. Kanja je v službi mesta Kalkute, pa >e dobil dopust. Z njegovo (pomočjo upajo najti bodisi v bue sedel mož tudi v beli obleki in suptilna mlada žena v beli obleki, ki mu je neprestano nekaj šepetala na uho. Ta mož >e bil doktor Lucius Dunning. šef internega oddelka. Mladenka je bila njegova hči, dodeljena oddelku socijalne službe. Doktor Dunning je imel stve lase in močno brazgotinast obraz, iz katerega so zrle mehke, sive oči. Dekle je bilo bledo in ne posebno lepo. Galerija se >e dvigala nad operacijsko dvorano, od nje jo je ločila dokaj visoka pregrada iz belega lesa. Vrste sedežev so se dvigale amfiteatrakio proti zadnji steni, kakor galerija v gledališču. Zadaj so bioa vrata, vodeča na stopnišče, po katerem se je prišlo v prizemlje in tut. 8 1 (poleg kina Matice) V GOSTILNI ,PRI FAJMOŠTRU* V SOBOTO TN NEDELJO DOMAĆE KRVAVICE JN PEČENICE. — SLADAK MOST IN PORTUGALKA. i'USK za volane v različnirj guban. SPECIELN1 ENTEL oblek, volan, šalov l. t. d. AŽURIRANJE, en tel vložkov tn čipk. PREHTISKANJE, VEZENJE MONOGRAMOV, zaves, perila Hitro, fino Ln poceni Izvrfii Matek & Mikeš, Ljubljanr poleg hotela Štrukelj MALI OGLASI V vsen malih oglasih velja Deseda 50 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-Kah. — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo Pod imenom izdeluje pecilni prašek in vani-linov sladkor tovarna „Peka-tete" Preo nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in lgračniL vozičkov, stoli c, holenderjev, malih dvokoles, tricikijev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KARLO VSKA CESTA ST. 4. — Najnižje cene! Ceniki franko! KURJE PERJE NEČOHANO KILOGRAM PO DIN 4*— IZ SKLADIŠČA MARIBOR RAZPOŠILJA PO POVZETJU Viljem Abt, Eksport, Maribor Najmanjši odjem 15 kg ALBUM „VES SVET*' Na mnogoštevilne zahteve prijavljenih naročnikov, ki prejemajo plače 1. v mesecu, smo podaljšali rok za naročnino do 10. oktobra. Album bo kljub temu — kakor je bilo predvideno — izšel že 15. oktobra in ga bomo razposlali vsem, ki so n^m naj-ocnino že poslali. Album »VES SVET« bo v mesečnih zvezkih prinašal, v cirilici in latinici, kratke izvlečke iz zgodovine, zemljepisa, ekonomije, nauk o umetnosti poedinih držav, slike njihovih državnih poglavarjev, najvažnejša mesta, zgodovinske kraje in znamenitosti, predele, narodne noše, zemljepisne karte itd. V vrsti teh izdaj bo »Kosmopolitska biblioteka« kompletirala do sedaj še nikjer objavljen, a vsakemu kulturnemu človeku potreben >Album vseh držav in narodov«, vseh petih kontinentov sveta. Album >VES SVET« bo vsak mesec objavljal po en zvezek _vedno drugo državo_v tehnično prvovrstni opremi, formata 20/25 cm, s poltrdimi, umetniško izdelanimi platnicami in slikami, reproduciranim! na težkem ilustracijskem papirju. Cena poedinemu zvezku je v predplačilu Din 20.- vključno poštnina (krijigarniaka cena Din 25.-), a je treba naročnino takoj poslati na naslov: >Kosmopolitska biblioteka«, Beograd, poštni predal 304 ali čekovni račun Poštne hranilnice št. 56.918 SLUZ9E BRIVSKEGA POMOĆNIKA sprejme Šimunac, Kranj. 2 ĆEVJAR. POMOĆNIKA sprejme Zorman, Ruše. DAMSKEGA FRIZERJA za električno, vodno in železno ondulacijo sprejme specialista z dobro plačo salon Mendu Zaj-movič, K. Mitrovica. 2AGAR LN MLINAR želi nameščenje. — Krašovec, Vrhnika 23, p. Stari trg pri Rakeku. »MUZIKA« prodaja prvovrstne inozemske klavirje in pianine tudi pre-igrane ter popravlja in ugla-šuje strokovnjaško najceneje. — Knafljeva ulice 4. KUPIM BUKOVIH DRV kupim 10 vagonov. — Ponudbe na: Giuseppe Treu & Co., Tar-visio, Italia. NAMIZNA JABOLKA kupuje tvrdka >Karolina«, Zagreb, Bakačeva 8. SENO kupi na vagone Herlah, Laško. KUPIM DVA MOTORJA v dobrem stanju, 2-4 HP, isto-smerni tok, 110 voltov, touraža 1500—2000. — Ponudbe na: Pavel Franc Knaflič, Šmartno pri Litiji. 2943 »PROKLETSTVO LJUBEZNI« pretresljivi roman v dveh delih imamo na zalogi še nekaj vezanih izvodov po znižani ceni 40 Din. Naroča se pri upravi >Slov. Naroda« Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. Z naroČilom je poslati znesek. DVIGNITE PISMA v upravi »Slov. Naroda«. »Denar 2907«, »Ljubljana 2000/2794«, »Tipa 2.000«, »Mleko«, »Polno jamstvo 2847«, »Redka prilika 2795«, »Znanje nemščine«, :Zajamčeno 2564«. OPREMLJENO SOBO na solnčni legi oddam takoj; tudi z vso oskrbo.— Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2953 Meoou pogrebni rav-oo Občin* LjuALjaa* V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod trgovec in nožar dne 28. t. m. po kratkem trpljenju, previden 8 tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb bo v nedeljo, dne 30. septembra t. L ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. septembra 1934. Žalujoča soproga KLOTTLDA s hčerko MTRO, in ostalo sorodstvo. PRAZNO SOBO doriščno, z elektriko in pečjo, išče stalen gospod. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »De be 2939«. PRIJAZNO SOBO opremljeno oddam solidnemu gospodu za 160.- Din. — Celovška cesta št. 56 (Meglic). 2952 Ce oddajate ali *ščete stanovanje oglašujte v »Slovenskem Na rodo«. — Beseda 0-50 para POUK CHRISTOFOV TRGOVSKI TEČAJ, LJUBLJANA, Domobranska cesta štev. 15 — vpisuje le še do 1. oktobra. — Znano najboljša in najcenejša izobrazba v perfektne stenografe in pisarniške uradnike. 2924 VEČERNI TEČAJ za trgovsko nemščino pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2/TL. - Začetek 1. oktobra ob 7. uri zvečer. Vpis 1. oktobra ves dan in pred začetkom tečaja zvečer. 2948 NEMŠČINA v Delavski zbornici: za odrasle, šolsko mladino in deco. Vpisovanje v višje tečaje tudi med letom, za začetnike pa je zadnji Čas. — Informacije: glavni vhod, desno, ob h?19., iz Čopove ceste, zadnja veža, ob 14. uri. 2940 FRANCOŠČINO IN KLAVIR privatno, poučuje odrasle in otroke. Prijave sprejema od 10. do 4. ure popoldne. — A. Potočnik (diplomirana v Parizu), Ljubljana, VVolfova ulica 10TI, n. nadstropje. 2938 PROLAM SPALNICE moderne, iz orehove korenine, pleskane, in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovtc, Komenske-ulica št. 34 54fl GATER-ŽAGO (žago polnojarmenico), krožno cirkularko in stroj za rezanje remeljnov — v dobrem stanju — proda vsled opustitve Franc MajdiČ, mlin, Vir, p. Dob pri Domžalah. 28S3 ZAVESE vam najlepše oapravi po lzoit olaga specijalni oddelek za zavese — RUD. SEVER, Ljublja na, Marijin trg 2. — Kdor tcu p; olagc pr meni, mu J in a gotovim Brezplačno! OTROŠKI VOZIČKI 3 novi modeli, 3 novi patenti, precizno delo, lepa oblika, cene nizke. Izumitelj F. Batjel. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles, otroških in igračnih vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. — Zelo poceni prodam več novih vozičkov prejšnjih modelov. 2936 NOVO ČEŠNJEVO SPALNICO in kuhinjo prodam za 3800 Din. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 2945 Zahvala Podpisani Ivan Hribernik se zahvaljujem »Dravi«, gospodarski zavarovalni zadrugi v Mariboru za kulantno izplačilo zavarovalnine po umrli materi, ki je bila zavarovana komaj 6 mesecev, ter domačo zavarovalno zadrugo »DRAVO« vsakomur toplo priporočam. Hribernik Ivan, Podkraj. AVTOSOPOTNLK Kot avtosopotnik iščem avto. Ponudbe: Stankov, Zagreb. De-želićeva 75. DOMAČE KRVAVICE v nedeljo pri Anžiču (Užbin-čku), Ljubljana, Poljanska cesta St. 68. 2941 PUMPARCE modne ojaCe. oajboljsi aaKup V PRESKE R, LJUBLJANA Sv. Petra cest* -tov. 14. en KOLINE danes in jutri *Pri Krr.etu«, poleg šišenske mitnice. — Priporoča se Viktorija Knezova 2949 V ŠT. JERNEJU na Dolenjskem oddam v najem trgovino. — Pojasnila: Novo-selc, St. Jernej. POSEST 30 oralov, prodam. Brod na Kolpi. Gorjan, PRODAM HIftO s pekarijo in 1500 m- vrta. — Cena Din 75.000. Potrebna gotovina Din 15.000. Pripravno za vsako drugo obrt; istotam naprodaj dobro zaraščen gozd in dve njivi ob cesti, pripravni tudi za stavbne parcele. Tudi na hranilne vloge. — Bokal. Medvode. 2937 POZOR LETOVIŠCARJI EN SMUČARJI! Na Bledu prodam lepo hišico (slično vili), 5 sob, kuhinja, vodovod, elektrika, klet, veranda, lep vrt, ne daleč od jezera. Prodam kompletno 1 ali brez inventarja, radi odpotova-nja. Za sezijo se vedno lahko odda. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Ugoden nakup 2946«. NAROČAJTE MESEČNA NAROČNINA DIN 12.- Urejuje: Josip Sopanfaft. — aNarodno b jfeaa Jezersek. — za opravo is inserami oai oata; Oloo unnaioi. — vsi t ljudi jam. WO