^ dan rm«* »bo«. praznikov. C 'a Ami\y except «■■^.„dHolktaJ* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniški prostori: 2657 South Lawndal« Ave Office of Publication: 1S8T South Lawndal« A v«. Telephon«, Rockwell 4804 litlerjeve kolone prodirajo roti Kijevu in Odesi doc: Sovjetska letala se ponovno pojavila nad •erlinom. Finski list poroča, da je Leningrad, drugo največje rusko mesto, v nevar-obkroženja in da so sovjetske divizije odrezane od glavne armade na fronti pri La-doskem jezeru. Angleški letalci izvršili napade n« osiična oporišča od Egipta do Sicilije in Grčije. Cez 30,000 rumunskih vojakov padlo na ruskih bojiščih Moskva. 11. avg,—Nemška letalska sila je ponovno bombardirala Moskvo sinoči in danes zjutraj, toda le nekaj letal je predrlo obrambne točke. Bombe so porušile nekaj poslopij in zanetile požare v nekaterih rezi-denčnih distriktih, ki pa so bili kmalu pogašeni. Doslej še ni u- Sotovljeno, koliko ljudi je bilo u-itih in ranjenih. Sedem nemških bombnikov je bilo sestreljenih. Na starih frontah pri Smolen-sku, Čerkovu, Kholmu in Uma-nu se bitke nadaljujejo. Hitler je vrgel na te fronte nove motorne kolone. Vsi naskoki na postojanke ruskih čet so bili odbiti in sovražnik je utrpel ogrom-jne izgube. V spopadih v zraku so Rusi razdejali 45 nemških bombnikov, sami pa so izgubili 25 letal. Na estonski fronti je šel v akcijo regiment ljudske armade in »«krajinske fronte, da usta- pognal v beg enote nemške pe-rodiranje nemških armad, hote. Dve ruski bojni ladji sta tu objavljeno uradno po- (bombardirali nemške topniške V sektorjih, kjer so v te- baterije na obrežju Arktičnega aajbolj vroče bitke, so se morja. ruije pehoti in pričele na-J ^ u avg._Roji Nemce z granatami, ba- boX?h letala meUlfbombe io itrojnicami. . - - m Dpori*ča osliča od Sicilije do ^ i2. avg.—Nemške korodirajo naprej po cestah, vadijo naravnost v Kijev, mesto sovjetske Ukraji-,m druge prodirajo proti sovjetski luki ob Črnem Kako daleč so Nemci še eh mest, ni bilo nazna-i rlinska poročila pravijo, da ceste v južnem, delu jine natrpane 7 bežečimi vojaki. Ti so tarča bomb jkih letalcev. Nacijski kronajo, da je Kcrosten, me-j leži 80 milj severozapad-Kijeva, padel. v Berlinu so sinoči tu-i tem naznanile, da so se letala ponovno poja-oad mestom. Vrgla so le bomb, ki pa niso povzro-posebnr škode. 12. avg.—Enote so-konjcnicc so bile posla- ■unike omenja središča, e vrte glavne bitke. Ta so iju, Smolensku, Čerko-Umanu. Finska. 11. avg.— Uradu, drugemu največje-n»kemu mestu, ki ima čez ¡Jone prebivalcev, preti "knje Prav tako ruski ar-ki jo tvori milijon voja-?o poročilu, ki ga je objavil n)i l«t Sanomat. čete pr>dirajo proti !Taiu b severne strani, pa i zapadne, južne in Bitke so se že pričele. 'J Leningrada je bil oma->«o Hitlerjeve kolone pre-bojne črte v Estoniji '»«le valiti proti mestu. ' se nahajajo na oz-""»'ju ob obrežju, ki se ** Htpsule do Baltiška. rilci ^"'ngrada so iz-živeža. Bombardi-J razdejala industrijsko * Tovarniški delavci nove utrdbe na juž-J™*»' stran. Leningrada. r-.^'Hjstv-, poroča, da ^^ "ovjeUkih vojaških fKJ glavne ar-,,n«i ofenzivi severo- KJ^ jeZera. i * , , h(Ki() mo«le re-v kateri se nahajajo. Sj!- av* -Čeprav so poročil, trdil., £ ruske divizije zdrob- ^' .""v.h vojakov vr-'¡v, tisoč dolge ^bitka je zdaj\ Plinskih frontah. E^vo omenja oku-E** ki «0 milj ¿"^J« Kijeva, glav-mesta. mS!LK v, ^e. Xz:ijnxiinii *** nJf'propetrov- L^Vpremogovne in je-To ^ k^ in 240 s vi »e nahaja milj juž- K Kijev_ r-' SO se vršile J' "«'»J Južnovzhod-Tri« k Ki I ^»Vjetsk^ w' M* uničene in Uma- Grčije, Tripola do Bardije in Bengazija v severni Afriki, pravi uradni komunike. Bombe so zanetile požare in porušile pomole ter druge vojaške objekte v Bardiju. Železnice v Bengaziju so bile tarča bombardiranja iz zraka. Bombe so razdejale vojaško letališče pri Elevsisu, Grčija. Ko-rint je bil tudi napaden. Vrhovno poveljstvo pravi, drf ni več vprašanje, ali italijanska bojna mornarica ostane v domačih lukah ali pa se spusti na Sredozemsko morje. Mussolini-jeve bojne ladje ne igrajo nobene vloge več v operacijah na Sredozemskem morju, o katerem diktator trdi, "da je naše morje." Hrbtenica italijanske bojne mornarice je že zlomljena. Sko-ro polovica italijanskih bojnih ladij je že na dnu morja; ostale ladje se skrivajo v lukah. Anlcur., Turčija. 11 avg.-£ez 30,000 rumunskih vojakov j« bilo ubitih in 120,000 ujetih, in ranjenih v bitkah z Rusi, se glasi sem dospelo poročilo iz zanesljivih virov. General Antonescu, rumunski premier, je mobiliziral armado 450,000 za boj proti Rusom na strani Hitlerjevih kolon. Rumunski vojaki bi se radi vrnili domov, toda pokoriti se morajo Nemcem. London. U. avg.—Angleška kraljica Elizabeta je v svojem govoru po radiu, naslovljen ameriškim ženskam, izjavila ' med drugim: "Vaša velikodušnost nedvomno izvire iz prepričsnja, da se mi borimo tudi za vas. za vašo kot našo stv.r. Govorim v imenu .ngleških žensk in zahvaljujem se vam za pomoč. Naša hvaležnoet za vse, kar ste storile, je neizmerna." Cudahy apelira na Roosevelta Predsednik naj priporoča ustavitev sovražnosti Milw.ukee. Wis.. 11. avg.— John Cudahy, bivši ameriški poslanik v Belgiji, ki se je vrnil v Ameriko po osemletnem bivanju v Evropi, je apeliral na Roosevelta, naj dvigne vso j glas kot posredovalec in priporoča ustavitev sovražnosti. Čas je prišel za razpravljanja o postavitvi miru. Cudahy, ki je govoril po radiu, je dejal, da je popolnoma uverjen, da ne bi Hitler in ne angleški premier Churchill ignoriral Rooseveltovega apela za mir. Mirovni apel bi podprla mobilizirana Amerika v jeziku, ki bi ga moral razumeti tudi Hitler, jeziku, podprtem z oboroženo alio. Bivši poslanik je predlagal, naj Roosevelt z odobritvijo kongresa sestavi mirovni program. Ta naj bi bil osnovan na podlagi splošne zveze narodov in uvedbi suverene mednarodne vlade z oblastjo enforsiranja svojih odredb v interesu miru. Roosevelt naj bi govoril preko Hitlerja nemškemu ljudstvu. Cudahy je poudarjal, da on ve, da se je nemško ljudstvo že naveličalo vojne, da se navdušuje za mir, a boji ae nove versajake pogodbe. Le Amerika lahko kuje kapital iz razpoloženja nemškega naroda in mu da zagotovilo, da bo dobil pravičen mir. Revolta proti nacijem v Jugoslaviji London, 11. avg.—Čaanikarska agentura Reuters poroča iz Moskve in Jeruzalema, da je izbruhnila odprta revolta proti nacijem v Jugoslaviji. Odpor proti nacijem se poostruje in okupacijske oblasti so gospodar položaja samo v večjih mestih. Vse naselbine v hribih Nb pod kontrolo komitašev, ki napadajo nemške vojake in uničujejo skladišča živil, orožja in streliva. Vlada prevzela kontrolo nad jeklom VVashington, D. C., 1!. «vg — Jeklo vseh vrst je prišlo pod vladno kontrolo. Naznanilo je objavil E R. Stettinius, direktor u-rada za produkcijo bojne opreme. Vojne industrije imajo pre-' dnost pri dobevljen.iu jekla in želez, v smislu odredbe, ki stopi v veljevo 1. septembra. Člani kolumbijske vlade resignirali Bogota, Colombija. 11. avg. — Vsi člani vlede so resignireli z namenom, da se likvidira spor, ki je nastal v liberalni stranki. FRANCIJA SE OGREVA ZA HITLERJEV "RED" Nemiija morda dobi francoske bojne ladje ZVEZA • PROTI SOVJETSKI RUSIJI Vichy, Francije, }1. avg.—Fer-nand de Brinon, Peto i no v poslanik v Parizu, je izjavil, da ae je Francija odločila za sprejetje Hitlerjevega "novega reda" v nasprotju z redom, ki ga anujeta Velika Britanija in Amerika. To izjavo je poda) v Parizu v razgovoru z reporterji, nakar je bila objavljena v Vichyju. Izjava jé povzročila ugibanja o rezultatu konference, ketero je sklical premier Petain in katere so se udeležili zunanji minister Jean Darlan, general Maxime Weygand, vrhovni poveljnik francoske oborožene sile v Afriki, in general Charles Hun-tziger, vojni minister. Ti možje so se sestali na konferenci potem, ko je bila aeja članov Pe-tainovega kabineta v zadnjem momentu odložena. Poučeni krogi pravijo, da je bilo glavni predmet razgovorov vprašanje odnošajev med Francijo in Združenimi državami in obramba francoskega imperija v Afriki. Brinon je naglasi I v svoji izjavi, da se mora Fruncija odločiti za poglobitev kooperacije z Nemčijo in pri tem se ne sme ozirati na stališče, ki ga zavzemata predsednik Roosevelt In državni pod ta j n i k Sumner Welles. London, 11. avg,—Uradni krogi niso komentirali Brinonove izjave, v kateri je namignil, da se Francija navdušuje za Hitlerjev "novi red", objavili pa so poročilo, da se admiral Darlan, zunanji minister v Petainovem kabinetu, pogaja z nacijl glede izročitve francoskih bojnih ladij Nemčiji. Veraoix. ftvica. 11. avg.—Francoska vlada bo, če že ni, sklenil, zvezo z Nemčijo proti sovjetski Rusiji, je dej.1 neki p6učen tujec, ki je dospel v Švico iz ne-okupir.ne Francije. On bo od tu odpotoval v Ameriko. Francija bo poslala vojaške čete na ruske fronte, če bo to potrebno. Hitlerjs je baje že zagotovila, da bodo francoake tovarne izdelovale orožje in atrelivo za njegovo oboroženo silo, ki se bori proti Rusom. Predsednik Eduardo Santos "je izjavil, da ne bo storil nobenega ! koraka glede resigiraij, dokler ¡ne bo zeključen. konvencije liberalne stranke. Avtna unija zapretila s stavko Ladjegradniška kompanija se podala AUentown. Pa.. 11. avg.—Avtna unija CIO je aaprctila z oklicem stavke proti Mack Manufacturing Co., ker je alednja odbila zahtevo glede zvišanja plače za petnajst centov na ura Sedenj. pl.č. je 64 do 05 centov n. uro. New York. 11. avg.—New York Shipbuilding Co. je odvrnila pretečo stavko v svojih ladjedelnicah s podpisom pogodbe z unijo ladjegradniških delavcev CIO. Unija je poleg zvišanja pi.Če izvojev.l. tudi zaprto delavnico. Pogodba med drugim določa avtomatično zvišanje plač v sorazmerju z naraščajočimi cenami potrebščin in odpravo stavk ter izporov. Vaa aporna vprašanja se morajo rešiti s pogajanji. Kearny. N. J* 11. avg —Stavka v ladjedelnicah Federal Shipbuilding & Drydock Co., katero je oklicala unija CIO, se nadaljuje. Ta kompanija ima za pol milijarde dolarjev vladnih naročil. Unija je oklicala stavko zadnji četrtek, ko je kompanija zavrnila zahtevo glede zvišanja plače in zaprte delavnice. Okrog 18,000 delavcev je prizadetih. Možnoat je, da bo federalna vlada prevzela ladjedelnice Federal Shipbuilding & Drydock Co., če ne bo konflikt kmalu izravnan. V spor med unijo in kompanijo je zdaj posegel federalni posredovalni odbor. Amerika bo pomagala pod jarmijenim narodom Waahington, D. C., U, evg. — Senator Arthur Capper, republi kanec iz Kanaaae, je v govoru po radiu dejal, da Amerika ne bo zapustila pogumnih ljudstev Norveške, Danske. Holandske ln drugih držav, ki so prišle pod Hitlerjevo oblast, Skrbela bo, da ne bodo stradala, ko ae bo položaj _ izpremenil. Senator je izrekel upanje, da bodo Hitlerjeve tolpe pognane iz teh dežel, nakar bo Amerika n.sičevala reveže. Štirje ubiti v bitki med jetniki in stražniki M <-A I ester, Okla., II. evg. — Beg štirih jetnikov iz tukajšnje državne jetnišnice se je ponesrečil, toda štiri f»sebe so bile ubite in štiri ranjeno. V bitki ao bili ubiti Jess Dunn, upravitelj jetnišnice, strsžnik Tab Ford in jetnika Claude Beavers in Roy Magee. Jetniki so napadli stražnike z noži na dvorišču jetnišni ce, Domače vesti Oblaki Chicago.—Zadnje dni med sejo gl. odbora SNPJ so nas obiskali: Mike Kobal is Eveletha, Minn., Mary Rendulič, Katheri-ne Jurčič ter Mary in Štefanija Jurčič 1z Wilkesbarra, Pa., dalje Štefanija Vratarlč, žena gl. odbornika Fr. Vratariča, s hčerjo Kathryn iz Luzerna, Pa. V Mil 1. Kansaaa Mineral, Kana.—Dne 5. avgu-ata je tu umrl John Brezovar, star 60 let in rojen v Št. Pavlu pri Celju na Štajerskem. Bil je Član društva 19 SNPJ in iu zapušča ločeno ženo. Nov grob ob Pacifiku Grass Valley, Calif. — V sana-toriju Je pred dnevi umrl Jos. Podlipnik, star 52 let in doma iz Raie (?). V bolezenskih ČUe. U. avg.—Avtoritete so naznanile da so bili štirje Hitlerjevi agentje aretirani na obtožbo zarotniških aktivnosti proti vladi. Aretacije ao bile izvršene v Puerto Monttu, glevnem mestu province Llan-quihue, središču nemške koloni-nije. Nadaljnje aretacije so bile izvršene v treh drugih mestih. Policija je zaaegla velike količine orožja in streliva v navalu na gnezda zarotnikov, Policijski načelnik Oavaldo Hagues je dejal, da bodo vsi aretiranci postavljeni pred sodišče na obtožbo zarotniških aktivnosti in kot člani mllltaristične grupe. Doznava se, da so skušali zarotniki podžgati revnlto v čilej-ski armadi in bojni mornarici, kar pa se Jim ni posrečilo. Čile je že osma država v Južni Ameriki, ki so odločno natsopile proti Hitlerjevim sgi ntom in do-msčim petokoloncem, da zatro prevratna gibanja... Druge države so bile Brsztlija, Colombija, Urugvaj. Peru, Bolivija, Paragvaj in Argentina. Razgovori med i jo in Ameriko Japonska udari po sovjetski Rusiji? London. 11 avg » Dopisnik tukajšnjega lista Dally Mali omenja, da so v teku važni razgovori ined Veliki j Hrttentjo in Zdrtr-/.enimi državami, sloneči na domnevi, da bo Japonska /adela sovjetski Rusiji udarec v hrbet, kakor hitro se bo pričela druga velika nemška ofenr'va na ruskih frontah Udarec lahko pride kmalu. Tu pričakujejo, da b v ooiezensain »VO, j!>'«jj ^ dih se je nahajal pet let in *Udj A^ri- vet mesecev, V Ameriki je bil N«■ nornsrlca in letaka 34 let in tu zapušča brata, v sta- M!U n-iJ ^ J«P™- rem kraju pa mater, tri brate in štiri sestre. Pokojnik je bil veselega značaja in priljubljen med rojaki kakor med tujerodci. la Clevelenda Cleveland.—Pne H. t. m, je umrla 23-letna Evelyn Šturm, roj. Berhends. Rojena je bila v Clevelandu in tU zapušča moža, atarie in dve sestri,—Avto Je povoail rojakinjo Uršulo MuleJ in jo precej poškodoval, ko je hotela prekoračiti ulico. Čilejska vlada odkrila zaroto Štirje Hitlerjevi agentje aretirani ski, če bo skušala okupirati Siam. Japonci, kakor vse kaže, hočejo dobiti oporišča v Siemu, a katerih bi lahko napadali Singa-por, britako trdnjavo na Daljnem vzhodu, Burmo in Malajakl polotok. Lord Halifax, angldiki poslanik, je imel Že več razgovorov o britako-ameriSki kooperaciji proti Japonaki, Ali Roosevelt in premier Churchill tudi diskuzirata o tem in drugih vprašanjih, je Še vedno atvar ugibanja. Qovorice, da konferi* rata nekje v severnem delu Atlantika, ae vzdržujejo, dasi Še niso bile uradno potrjene ne V Washlngtonu in ne v Londonu. Kje se Roosevelt in Churchill nahajata, ni znano. Značilna je lajava, kateri» je podal Paul V. M c N u 11, ad-minlatrator federalne socialne zaščite in bivši vrhovni komtaar na Filipinskih otokih, On je ia-javil, da Amerika ne sme dopustiti japonake invazije Slama in okupacije Dakarja, glavnega mesta francoske Zapadne Afrl,-ke, po nemških četah. 14Japonci ne smejo postati gospodarji južnega Pacifika In holandske Vzhodne Indije," je re* kel McNutt. "Mi bi se radi izognili vojni z Japonsko, jo potegnili proč od osišča Rim-Berlln, toda tega ne smemo storiti za ceno, ki bi ogražala našo laatno varnost. Naša politika napram Japonski mora biti jasna ln odločna. Povedati Ji moramo odprto, da je njena agrealja že dosegla meje, preko katerih ne M» iti." Melbourne, Avstrellja. 11. avg. —Premier Robert G. Menzies je dejal, da se kriza na Pacifiku poostruje, Situacija na Daljnem vzhodu je n«|>eta in lahko ukre-še iskro, ki zaneti ekaplozijo. Menzies Je podal to izjavo na izredni seji članov svojega kabineta MornariČnl minister William Hughes Je potem rekel, da vojna ali mir na Pacifiku zavl-slta «hI Ja|n>nske Tokio. II. avg.<—Vlada se Je odločila /a Izvajanje provizij zakona splošne mobilizacije v polnem obsegu, kar uključuje tudi državno kontrolo industrij, bor-: /e In vse transportacije, Znamenja kažejo, da bodo vaa razpoložljiva sredstva mobilizirana za vojno. i Bivši angleški minister dospel v Ameriko New Voik, II. avg. — Alfied Duff .Cooper, bivši mlnlater za informacije v Churchillov! vladi, je v spremstvu svoje žene dospel sem iz Lizbone, Portugalska, z letalom Atlantic Clipper. V razgovoru z re|*»rtcrjt je omenil, da m> obetajo važni dogodki na Daljnem vxhodu. Cooper bo ostal dva l««dna v Ameriki, nakar bo odpotoval v Mlngapor, da pirvyarne fio/irijo administratorja te angleške kolonije. Ijetie Petainovi vladi, glede okupacije Dakarja, baze v Zapadnl Afriki, ter drugih francoaklh p»> N «c«'* ne denarnice seščin ,ogražajo varnoat Amen-no je, da bodo ameriški interesi k«, kar je predaednik R«o*velt prizadeti Nemške zehteve, stev-jže priznal. " ~ _ PBOSVETA pbosveta THE ENLIGHTENMENT •iJitll.O IN umtifiA IU»VWII« MABODWV poutosns jsonor* On— ti mmi peSMfcS Mazalna «• ZintUw irUOrr#a Cbimm») ta Kaaa4» k OD na teto uuiupoJku.UMuteUtkU, «a Chicago £7.rT- »7.M - «te M» M 7» hnIMiih laawMra na, Muter-'r*^ rmu*: W Um U«lta4 Statat (•««-».i Ctttaae») ,un> M vmajo poftUjstalju te » aluSsj». to Jo prUoAU poAialee. |iIMMali»« km «a HMOMl —Mi *rU' U* «lil aat ba raloraad. OU-r mTummvu. .««k m •lartet, i»teri. yomm. ate., will faa r«tar»a4 ' kr Mtf NmI«* aa tm. kar m» «tik a PBOSVETA / MM-M S» Lavaiate Arab. Cteaap». IUI or TM KKDMATKD fi GläsöVi iz Oktuai v oktepaiu aa »rtiasrr 'Auaoat lt. 1»«1). pote* » l,n„ M naiff-—r pumanl. «te vaa* te a Um datumom potafcl« rozina IWv*« te paova4fa(m., 4« aa »a« Itet ap yU>l, IM Tiranček Hague odhaja Ameriška zgodovina je na goato posejana z lokalnimi tirančki, ki so se požvižgali na ustavo in zakone v znamenju rečenice: Zakon aem jaz! Politična barva teh mestnih ali okrajnih "bossov" je bila postranka stvar; ni bila politična stranka, ki jim je dala pečat, temveč sta bila njihov osebni karakter in temperament. Njihovo lokalno tiranstvo se je navadno izražalo v tem, da so fanatično preganjali delavske orgunizatorje in delavske agitatorje. - Tipičen lokalni tiranček te vrste jc bil Frank Hague, župan mesta Jersey City, v katerem je skoro četrt stoletja gazil svobodo govora in organiziranja delavcev. Hague je bil seveda ljubljenec lokalnih kapitalistov in cerkvenih reakclonarjcv, katerim je dal vso svobodo in v »ameno je pri njih užival vso zaščito in pOdpo? po za ohrano svoje politične mašine. Hague zdaj odhaja. Kaj ga je strmoglavilo? Delavska nestrankarska liga s pomočjo gover-nerja države New Jersey, ki je Hagueja odre-sal od državnih dohodkov za njegovo lokalno politično kliko; kadar ni denarja, mera klika razpasti, kajti klika ne eksistira iz gole ljubezni do "bossa", temveč zuradi mastnih dohodkov. Zdaj, ko bo Hague brez moči, br*z mašine, ga bo lahko brcniti z županskega stolca. To lahko store zbujeni volilci, ko pridejo primarne volitve. To je nov dokaz, da demokracija se pusti zlorabljati le nekaj času, ne pa za vedno. Prej ali slej mora vsakemu lokalnemu tirančku od-avoniti — pa naj ima za seboj še tako močno podporo reakcionarjev. Volilci se morajo zdramiti v zadostnem številu in to je vse, česar je treba, da demokracija spet slavi svoj dan. naselbin Hvale br. Barbičul Toledo. O.—Spodaj podpisana se prav lepo zahvalim br. Barbiču za njegov dopis o materi. S tem je pokaral, da ima tudi on srce, ako le hoče. Tudi jaz izrekam n^oje iskreno soža-lje naši sestri Pauli Glogovšek. Naj ve, da nas je na stotine, ki čutimo z njo. Kot pravi pregovor, smft ne izbira in ne prizanaša nikomur. Tudi jaz ima sina, ki dela za Pennsylvansko železnico 65 milj od tukaj. Ne mine ure, da bi ne mislila nanj, čeprav imam še tri druge okrog sebe. Mati ima dovolj ljubezni in srca za vse in zraven še za svojega druga. Mi moramo postati popolnoma enakopravni, ako ae hočemo imenovati brate in sestre. Šele tedaj bomo lahko rekli, da smo demokratični. Naše članice so se začele prepozno zanimati za "stolčke", vendar bi nam naši bratje ne smeli metati polen pod noge in nam jemati korajže. Sposobnost naj bi odločala, ne starost in osebnost. Včasih je starejša ženska bogatejša na izkušnjah in tudi na zmožnosti; seveda je pa tudi narobe. Poglejte, kako je v nekaterih tovarnah, kjflr ljudi odslovijo ob 4A. letu starosti, čeprav so tam pustili vsa svoja najboljša leta n so gotovo v tej starosti sposobni opravljati svoje delo. Ali jih boste posnemali? Marsikdo je v svojem 45. letu na višku svoje moči in se ne ustraši mladeni-čev. Torej naj ne bo razlike radi starosti niti ne spola, če hočemo biti vredni imena "sestra", brat". Drugače pa to besedo aamo izrabljamo in nismo vredni demokracije, ker se nam bo gotovo maščevala. Le kadar bodo naši bratje Čutili, da smo jim enake in nam dali priznanje, bomo enakopravni. To je, kar nas boli, ker nas ne znate ceniti. Kar nas je tukaj Slovenk, smo vse državljanke. Gotovo je malo takih primerov po naselbinah. Matilda Valončlč. 666. Se ena o Lewisu O Johnu L. Lewisu zdaj poročajo iz New Yorka, da je podal roko Williamu ("Big Billu") Hutchinsonu in odslej sta spet prijatelja. Hutchinson je veliki "boss" tesarske unije pri Ameriški delavski federaciji in nekoč sta si že bilu dobra z Johnom. To je bilo takrat, ko Je bil John Lewis še kuhan in pečen v republikanskem taboru, v katerem je Hutchin-aon še danes velika glava. Takrat se je John dobro razumel tudi z Billont Greenom in ostalo bratovščino v eksekutivi Ameriške delavske federacije. Vsi no si bili topli brulje . . . Vse to Je bilo preti letom 1935 in pred rojstvom CIO. Saj se morda spominjate, kaj se je zgodilo v tem letu. Nu konvenciji federacije leta 1035 v Atlantic Cityju je bilo, ko sta se Lcwia in Hutchinaon olxleluvalu s pestmi pred vsemi anja m tretji termin, m- je John maščeval. Saj veste kako. Dramatično je naznanil, da ae vtača h republikancem, ki »o edini zmožni potegniti deželo Iz krize In očuvatt Ameriko pred vojno' Big Bill je bil seveda vesel "izgubljenega brsta", ki ae je vmtl korenito potegnjen Objela sta ar in ae razjokala drug drugemu nu prsih To ja» kratek reeume melodrame dvrh biatov (Dalje e aa4aji baioaM Visoka starost Sheboygan, Wla.—Dne 26. julija je Anna Kitzmiller praznovala svojo 83-lctnico starosti. Priredili so ji tri presenečenja. Ko je bila stsra 75 let, je potrebovala očala, zdaj pa čita ča sopise brez očal. Posebno rada čita Prosveto in Glas Naroda. Tukaj je podomače znana kot "Lustikova teta." Torej teta, Vam želimo, da bi dočakali še mnogo let! Frank Saje. Vsakega neks) Weet MiddleaoK. Pa.—V juliju so bili res pasji dnevi. Vročina je pritiskala kot iz peči. Zem lja jo bila vroča, da nisi moge atati na enem meatu in si se moral naglo premikati, du si shladl noge. Sem pa tam je bilo treba tudi kaj v čevelj vliti, kar se je prav prileglo. Dežja ni bilo akoraj nobenega en mesec. Dne 30. julija se Je pa stemnilo, pri čelt) treskati kot za slavu, de* |)u je padal kot bi (¿a iz cebra vlival. Po farmah je napravi veliko škode, ker je voda nosila zemljo s polja; velika koruza je padla na tla in tudi krompirju se vidijo korenine. Glede vročine je vse bolj prijetno v Pueblu, Colo. Tamkajšnji farmar Frank Hegler mi je poslal razglednico, na kateri je slika njegovega kopališča—He-gler's Valley Spring Swimming Pool. Tam si lahko Pueblčani v vročini ohlade noge ali pa celo zlezejo pod vodo. Na vodi je videti tudi barka, da se lahko vozijo tisti, ki ne znajo plavati. Trank pravi, da ima v vročih dnevih veliko obiskovalcev in plavačev, kar je tudi videti na sliki. Odkar sem bil tam, pred 30 leti, se meni niti Franku še sanjalo ni, da bo kdaj tam tako lepo urejeno kopališče. 2c par let se pripravljam, da obiščem svojo staro domovino, kamor sem prišel iz starega kraja pred 40 leti. V moji 30-letni odsotnosti se je v Pueblu že marsikaj spremeni-o. Šmelcovno so {»drli, stari moji znanci so že večinoma pomrli in pravijo, da so tudi vodo obrnili v drugo smer. Kdaj se bo izpolnila ta moja želja, da obiščem moje znance v Pueblu, je še uganka. Heglerjevim pa na tem mestu povem, da mi ni treba več pisati na moj stari naslov, ker sem zdaj tudi jaz na mali farmi in moj naslov je R. IX 2, W. Middlesex, Pa. Res mo-a malomarnost. S Heglerjevimi smo bili prijatelji, pa jim še nisem pisal, da sem se preselil. Oprostite in hvala za pozdrav, »ueblčanom pa priporočam, da ih obiščete in se zatečete v He-glerjevo kopališče, kjer se boste vročih dneh ohladili v stu-denčni vodi. Anton Klemenčič iz Ches-wicka je bil s svojo soprogo na počitnicah ali izletu v Kanadi, »ravi, da je tam videl precej divjačine in ujel Je tudi 100 fun l ov težko ribo. Ampak tista risa bo najbrže tolikšna kot sp druge. Ko bi Tone ne imel svoje spremljevalke s seboj, bi mogoče res ujel kakšno 100 funtov težko ribo na dveh nogah, tako pe je imel—post. V zvezi z njegovo ribo naj povem sledečo zgodbo: Nekoč sta šla oče in njegov 12-letni sinček skozi vas. Sinko zagleda za oglom navadnega 3sa in pravi očetu: "Ali ste videli onega velikega psa? Tolik je kot je naša krava." Oče: "Sinko, tako velik pa vendar ni Veš, tam za vasjo je potok, preko katerega je most. Kdor laže si tam nogo zlomi." Gresta na prej in sinko se zopet oglasi: "No, oče, tolikšen je pa bil kot je tele." Oče ga zopet opozori na most. Ko se mu bližata, pra vi sinko: "No, oče, res je bi eden največjih psov." Oče: "Sedaj bo pa treba čez most." Sinko zdaj pove resnico, da je bil pes le tolikšen kot so drugi psi. Oče "Zdaj si povedal resnico in brez skrbi naprej, lagati pa se ne sme." I Družina Franka Okorna s zetom in soprogo se* je odpeljala v Detroit na oddih in na obisk "švogra" Feliksa Blatnika in seveda tudi drugih. Blatnikov! pridejo skoro vsako leto v Sharon na obisk. Spominjam se, ko jo Feliks enkrat tukaj vrtil no ražnju dva prašiča. Dohri časi ,so bili, kajne? Sedaj pa vse mineva. Tudi tukaj smo se včasih bolj zavrteli, se dogovorili, pripravili provijanta in odšli v šu-nio. Imeli smo "good tirne", stari in mladi. Sedaj se pa vse to pozablja in opušča. Ali mislite, da bomo zato res bogatejši? Vsekakor bomo letos imeli eno priliko udeležiti se domačega piknika, ki bo v šumi pri nas. Naš Slovenski dom v Sharonu namreč letos obhaja svojo 15-letnico in bo v ta namen 31. av gusta priredil piknik s programom. Vabijo se vsi člani in bivši člani Slovenskega doma, da pridete na ta piknik od blizu in daleč, da čim lepše proslavimo 15-letnico doma. Pečenka in pijača bo zastonj. Torej na 31. av gusta vsi na domov piknik. Zadnjič so naši kegljači Slovenskega doma imeli piknik, toda niso marali nežnega spola zraven, namreč svojih * boljših polovic. Potem so pa kegljačice svoje možičke prav t p ko "sfiksa-le" in niso marale niti enega moškega v svoji sredi. Same so si servirale in se tudi zabavale v vodi brez vsake nesreče. Joe Škerjanc, doma iz vasi Pleše pri Želimljah in sedaj sta nujoč v Detroitu z družino, se je 2. avgusta pripeljal z avtonv iSharon na obisk svojega prijatelja Joeva Garma. s katerim sta pred 45 leti skupaj hodila v i olo v Želimlje. Od takrat do se-daj se še nista videla. Tp nepri cakovano svidenje je bilo vese-o. Joe Škerjanc je bil tudi lani v Sharonu z družino, toda Garma ni bilo doma. Da ga vidi, se je letos zopet pripelja semkaj. Obiskal je tudi naš Slovenski dom. Hvala za obisk. Anton Valentlnčič. 262. ————---— urno dodeljene temu ali onemu ali državi Nameni so lahko zmirom in povsod dobri, ali IH^HM tokek. 12. AVf Za oevobedltev primorskih Slovencev New York.—Ko je Jugoslavija napravila zgodovinsko velik, važen in junaški korak, je s tem priklicala nadse maščevanje in brutalno jezo modernega Atile. V tisti junaški potezi pa je tudi zagotovila svojemu ljudstvu bodočnost, zakaj demokratična ljudstva po svetu so ji podala prijateljsko roko in jo zagotovi-a, da bo po tem strašnem zar časnem porazu vstala zopet k življenju, večja, jačja in bolj združena kot kdaj prej. Mi Um od Primorja, ki nam odno zemljo in brate in sestre t'ači tujčeva peta že nad dve desetletji, smo s krvavečim srcem zasledovali tragičen in žalosten potek dogodkov, ki so prinesli jugoslovanskemu narodu tako krut veliki petek. S ponosnim srcem smo vzeli na znanje in prisluhnili, ko je sam predsednik Združenih držav slovesno izjavil vsemu svetu, da Amerika stoji ob strani male, a junaške Jugoslavije. Čuli smo zagotovila Velike Britanije in prepričani, da fašizem in nacizem ne moreta zmagati za dolgo, če sploh, nismo imeli najmanjšega dvoma, da bo Jugoslavija zopet vzpostavljena. Mnogi med nami so mnenja, da zopetno vzpostavljenje države Jugoslavije pomeni že samo-obsebi tudi osvoboditev Primorja in drugih podjarmljenih delov Slovenije in Jugoslavije sploh. Vendar pa v teh časih, ko je krivic nad narodnimi manjšinami toliko, da jih je že skoro težko našteti, ni zaupati zgolj splošnemu sentimentu ali obljubam, da narodne manjšine po tej vojni ne bodo več brezob- Vodttolll ielesnlčsrakih bratovščin, ki ae po«a|a)o s rspigeeetanH UUenk: gUde avliaaja I do. Sodeči od leve na deaaot A. Jaheeien. C. J. Ootf im K. W. Fn ~ --- Uovol In T. C Cashen. Stoječe: A. F. Whitney praktično vprašanje časa more cesto zaobrniti stvari v škodo tistim, ki imajo najmanj besede — manjšinam. Prepričani smo tudi lahko, da bodo razni elementi v državah, ki so si podjarmile naše kraje, deloval! i vsemi močmi na tem, da se ne krši mej, postavljenih po zadnji svetovni vojni. O stališču, ki ga zastopajo reprezentanti takih elementov v Evropi in v Ameriki, in s katerim moramo računati, se bo v bodočnosti podrobneje razpravljalo tako v svrho ; asnosti, kot v doprinešenje zgodovinskih in drugih dokazov, ki dovolj jasno potrjujejo dejstvo, da z delen jem > našega narode, ae je delala in se še dela krivica jucjfctvut katero je dolga stoletja cultiviralo zemljo in stalo na braniku evropske civilizacije. Nafte Primorje nima na sebi nič italijanskega—mi- smo bili navrženi kot nekakšno plačilo za zavezništvo Italiji po zadnji svetovni vojni. M| nismo bili nikdar del Jugoslavije, Jugoslavija sama se je odpovedala pravici do Italiji dodeljenega jugoslovanskega ljudstva. Razmere in praktičnost časa je narekovalo tako. f i Tu pa se porodi potreba delovanja podjarmljenih manjšin samih. Mi sami moramo skrbeti, da bomo pripravljeni delovati ¿a osvobojenje naše narodne manj šine potom informirsnja in potom odločilnih apelov na one faktorje, o katerih vemo, da bodo imeli besedo pri zopetnem urejevanju Evrope po tej vojni. Mi ne smemo čakati, da nam kdo prinese osvobojenje na krožniku; naša dolžnost kot primorskih Slovencev je, da se strnemo v močno organizacijo, ki bo delovala zato, da bosta Trst in Gorica spet naša. Ko smo bili vrženi v koš Italiji, nas ni nihče vprašal, če nam je tako prav, Italijani pa tudi niso rekli, da ne marajo podjarmiti manjšine, četudi "dučeja" takrat še ni bilo na površju. Seveda so bile manjšinam servira-ne sladke obljube in to celo v rimski zbornici Besede ministra Tittonija so v tem oziru zelo značilne. Dejal je: "Z nami združena ljudstva drugih narodnosti naj vedo, da mi z zgražanjem odklanjamo vsako misel tlačenja ali raznarodovanja; njihov jezik in njih kulturne ustanove bodo spoštovane; njihovi upravni zastopniki bodo uživali vse pravice naše svobodoljubne in demokratične zakonodaje; njihovi politični poslanci bodo prisrčno sprejeti v italijanskem parla-lamentu." Zunanji minister Tit-toni je žel za te besede tople ovacije zbornice ... Mi vsi pa vemo usodo našega ljudstva pod Italijo. Napačno bi bilo misliti, da je vse krivda fašizma. Omenjeni minister je govoril 27. septem bra 1919, istočasno in potem vse do "dučejevega" pohoda v Rim so karabinerji vlačili v ječe na še učitelje, duhovnike, intelektualce in inteligente ter sloven ske rodoljube. Po pravici povedano, zadnji žalostni vtis, ki ga hranim iz domgvine, je v verigo vklenjen učitelj, gnan v ječo po karabinerjih—in tedaj še ni bil Mussolini v sedlu! Kaj je zagrešil tisti učitelj? Bil je zaveden Ne, mi ne bi zaupali nobeni še tako liberalni ali demokratični italijanski vladi. Liparski in drugi malarični otoki, kamor je bil obaojen naš narodni intelekt pod Italijo in pod Mussolinijem, da tamkaj žalostno pogine, pe sramotno streljanje v hrbet, in drugo nešteto poniža vanje in tepta nje naroda— vae to se je zarezalo pregloboko, da bi mogla Italija še kdaj vzbuditi v na? zaupanje. Kot narodno manjšino se nas je morilo, raznarodovalo in teptalo tako kiuto, da se mora sramovati vsak italijanaki liberalec, ki si upa tudi samo namigniti, da jugoslovanske manjšine ostanejo pod Italijo, da se tako prepreči zopetno in novo "flikanje" po Evropi. Tisoč in več vzrokov imamo, da spregovorimo lastno besedo v prid osvobojenje, v prid zo-petnega združenja z našo slo-vanako družino. Delovati pa moramo mi tukaj, kajti oni tam preko ne morejo in ne smejo storiti nič drugega nego na tihem želeti, da pride tudi sanje dan svobode in dan obračuna za tla-čitelje, Z ozirom na vae to ae je ^ (Polje aa S strmaL) ^Anton Garde»» Reševanje starega boj Zgodovina, pravijo. » ra(U . , vdrugafni obliki. Sploh „ vsi dogodki zadnjih let a « Pr izza prve svetovne vojij , azhk!"" goršana obUka. 1«, Inok. ^.f pagandna gesla s sli6„imi stremi, orozjajaboljupo^lnjeno^trS',^ Tako se Zdruiene driave u ^ tudi mi zopet nahajam,, v Urju svetovnih dogodkov ™ fe dne, v kateri Amer.ka zopet 1 Odkar j. Hitler zaaadil noTv fl,T"' skaajnu oporturnatičiiemu „v^M* ^r-i'Tsfvoirm0"' m gd s svojim napadom Huuu v naročje Anglije in njenih zavezi t vsi izgledi, da bo ameriško orožje m zepet odločilo usodo Evrope i„ J? vsega ostalega sveta. Poudarjam d*?, nost obstoji, odkar je Hitler napadel H ker, ce si tam ne polomi svojih zob in krempljev s pomočjo ameriškega orožja ¡1 gega materiala ter s pomočjo Angl,J u jih ne bo nikjer drugje polomil. D,jki« Stalin njegov "zaveznik", je bila ta mi bolj pobožna želja kot pa v realmu m« In ker Amerika zopet igra važno, spk ločilno vlogo v tej tragediji človeštva,« v veliki meri na račun svojega naivečiei blema BREZPOSELNOSTI, katerega do še ni znala rešiti in je tudi zelo dvomlji ga bo rešila brez temeljite preuredbe * ga profitnega sistema, vstaja na obzorju vprašanje, kakšno vlogo bo igrala tudi p urejanju sveta, predvsem Evrope po tej ški katastrofi. Vprašanje je, ali bo zop dila Angliji* angleškim torijem in njim gala osedlati Eyropo z novim versajski rom v zelo poslabšani formi in s predt statusom quo, v katerem se bodo v pur letjih ponovno razvile enake razmere, prinesle na površje fašizem in nacizem kar je temu sledilo? To je pošteno vprašanje; s stališča bo sti Evrope in vsega sveta je sploh najvi za slehernega ameriškega državljana, če naj Amerika rešuje Evropo in angle perij vsakih 25 let na način kot je delala svetovni vojni in kot tudi dela sedaj, ti čas, da ameriški narod skozi svojo vla< Spregovori, kako se naj reorganizira 1 kakšna naj bo njena bodoča državna foi sploh kako se naj reši vprašanje kolor ljudstev, ki so si jih podvrgli in jih izka evropski imperialisti. Dokler to dvojno šanje ne bo rešeno pravilno in pravično še ponavljala zgodovina in vsako upa odpravo vojne in za mirno poravnavanj narodnih spornih vprašanj bo ostalo gc zija. Posledice obnovljenega statusa nove versajske pogodbe v pogoršani obli le še strašnejše vojne. Pravilna in pravična rešitev evropskq la in kolonijalnega vprašanja je v DEM TIČNI EVROPSKI FEDERACIJI, v ŽENIH DRŽAVAH EVROPE, ali I označbo že hočete. Druga alternativa, k prinese Evropi mir za daljšo dobo, u ve racij, je njena dominacija po njeni naji ši državi, po Nemčiji, kar je sploh nai lerja in njegovega "narodnega socializmi pak taka alternativa pomeni suženjstvo podložne narode za daljšo dobo, dokler I čija ne skovala več ali manj enotne dt Evrope, kar pa je več kot dvomljivo, d ji kdaj posrečilo. ^ Prav tako zločesta za evropski in» mir je politika ravnovesja sil, katero j«« izvajala v Evropi zadnjih 150 let s p periodičnih vojn. S stališča angleške* rializma je bila ta politika dobra ker izigravanjem zdaj te, zdaj druge drui prvi ali tretji dajala priliko, da je liU jala svoj vpliv in imela odločujočo t* Evropi. Ampak te politike nt « na izvajati v Evropi brez ameriške pcmot Učni dobi; to je pokazala zadnja vujn. tudi današnja. Brez ameriške pomoči bi 1 ki v zadnji vojni skoraj gotovo ne žiru (Dalje na 3. strani) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 12. avgusta MUj Domače resfi. Mlad, slo^ndn ^ Mišmaš. star 1« let, je su, ki je trajala 18 dni. p«dnomu^ plačala mezdo polnoletnega rudarja ^ * unijo. " Delavske vesti. Ameriški ieW>\ pravljajo na stavko , Ameriške vesti. Prva slika p° brr^ bila uspešno rszp«»*lsna inozemstvo Francija J< 1 Poljake; Šlezija bo razdeljena ^ Sovjetska a dejanje k t r.skem za- li p u ' 1 zakona o * / feda v I» ar..., " ^ ,H,mere kazni "»dišče pa ''mililo za- *u 11" "'hJa kt "Amerik, do- Grupa ruskih vojaških Ulalcnv. ki je sestrelila več fronto. ZELENI GRADOVI Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel IVAH JOMTEZ (Se nadaljuje.) V sledečih poglavjih sem zapisal njegovo zgodbo, ki pojasnjuje to uganko, natančno tako, kakor mi jo je zaupal on sam. Prvo poglavje • Zdaj, ko sva zopet pomirjena, je začel Abel, in je obema žal, da sva se sporekla, ne obžalujem več, da je prišlo do tega. Tvojo sodbo sem zaslužil; že stokrat sem ti hotel povedati zgodbo o mojih potovanjih in prigodah med divjaki, toda sem se bal, da bi slabo vplivala na najino prijateljstvo. To je bilo zame vedno tako dragoceno, da sem si ga želel na vsak način ohraniti. Ampak zdaj ne smem misliti na to; zdaj moram misliti samo na to, kako ti bom povedal svojo zgodbo. Začel bom z dobo, ko mi je bilo tri in dvajset let Mlad kot sem še bil, sem bil že do vrstu v politiki in prisiljen bežati iz domovine, da sem rešil svojo prostost in morda celo življenje. SL « ¡É Pregovor pravi, da ima vsaka dežela takšno vlado, kakršno zasluži; in Venezuela ima prav gotovo takšno, kakršno zasluži in ji najbolj pri-ja. Mi pravimo, da je Venezuela republika in aicer ne samo zato, ker ni, temveč ker je pač tako, da mora imeti vsaka stvar svoje ime; in lepo zveneče ime je vedno zaželjivo—zlasti, kadar se išče denar na posodo. Če bi bili Vene-zuelčani, po večini nepismeni kmetje, mešan-ci in nemaniči, izobraženi, inteligentni ljudje, navdušeni za splošni blagor, bi lahko imeli resnično republiko. Tako pa imajo vlado klik, ki druga drugi spodnašajo tla z revolucijami—vlado, ki sicer popolnoma harmonizira z značajem dežele, razmerami in narodnim temperamentom Število izobraženih ljudi,, ki predstavljajo višji rszred, pa je v tej deželi tako nizko, da jih je le malo med njimi, ki niso v krvnem ali drugačnem sorodstvu z vplivnimi člani političnih skupin, h katerim pripadajo. To dejstvo pojasnjuje, zakaj je skoro neizbežno, da smo bili od nekdaj navajeni gledati na zarote in revolte proti vladajoči stranki—proti pripadnikom drugih klik—kot na nekaj povsem naravnega. Razume se, da se izjalovljeni poskusi prevrata kaznujejo, toda nihče jih ne obsoja kot nemoralne. Tako najdete vedno med uporniki može visoke inteligence in neomade-ževanega značaja, ki zavzemajo vodilna mesta v teh pustolovskih podvzetjih. Moj namen pa seveda ni, da bi skušal ugotoviti, ali je tako prsv ali narobe; toda ta dolgočasni uvod je potreben, da boš razumel, kako je bilo mogoče, da sem se dal jaz—mladenič neomade¿evanega značaja, ne vojak po poklicu in brez političnih ambicij, premožen za naše razmere, priljubljen v družbi in ljubitelj zabave, knjig in narave— prepričan, da me vodijo najvišji motivi, po prijateljih in sorodnikih potegniti v zaroto proti obstoječi vladi, katero smo hoteli nadomestiti z boljšimi, bolj poštenimi ljudmi—z ljudmi iz naše skupine. Naša pustolovščina pa se je izjalovila, ker so jo oblasti prekmalu izvohale in v kali zadušile. Naši voditelji so bili tisti čas raztreseni po deželi in nekateri celo v inozemstvu ln nekaj vro-čeglavih mož, ki ao se mudili v Caracasu, je sklenilo udariti, čim so zvedeli, da je zarota razkrita. Udar, v teku katerega je bil ranjen predsednik republike, je pa bil takoj zatrt, napadalci so bili prijeti in nekateri že naslednji dai^ ustreljeni. Jaz sem se tedaj mudil na obisku pri prijatelju, ki je imel svoje |)Osestvo pri reki Quebrada Honda v provinci Guarico, petnajst ali dvajset nulj od mesta Zaraza. Moj prijatelj je bil ar-medni častnik in eden voditeljev naie izjalovljene zarote; dočtm sem bil jaz edini sin moža, ki ga je vojni minister smrtno sovražil. Da so naju dobili v pest, bi najbrž tudi naju mladost ne rešila pred puškami. Zato je bilo treba naglo bežati. Najin prvotni namen je bil bežati proti morju. Ker pa se je zdela pot v La Guayro ali katero koli drugo morsko pristanišče ne severu preveč tvegana, sva se obrnila v nasprotno smer proti Orinoku in vzdolž te reke do kraja Angostura, kjer sva bUa zaenkrat na varnem. Tam sem se pa jaz nenadoma premislil in sklenil, da ne bom zapustil dežele. Se kot otroka me je namreč čudovito zanimala obsežna, domala neraziskana pokrajina, ki jo lastujemo južno od Orinoka—ogromna pokrajina, ki jo pokrivajo prostrani pragozdi, akozi katere se vije nešteto rek,.k§terih ni nn zemljevidu in katere divjih prebivalcev se ni še dotaknil vpliv evropske civilizacije. Te primitivne divjine sem si vedno želel obiskati in sem bil na to tudi deloma pripravljen, ker sem obvladal več indijanskih narečij, ki se govore v severnih predelih Venezuele. Zdaj sem se pa nepričakovano znašel na južni strani reke ln z neomejenim časom na razpolago, kar me je napotilo, da sem se odločil uresničiti svoj davni sen. Tako je moj tovariš sam odrinil proti morju, do-člm sem se jaz lotil priprav za potovanje in nabiranje informacij od ljudi, ki so se kdaj mu-rili v notranjosti dežele po trgovskih opravkih. Moj eventualni namen je bil, vrniti se nazaj ob reki in prodreti v notranjost zapadnega dela Guayane in amazonakega teritorija, meječega na Kolumbijo in Brazilijo ter se kakih šest mesecev pozneje vrniti v Angosturo. Tega, da bi me v tej na pol neodviani in domala divji pokrajini prijeli, se mi ni bilo treba bati, kajti oblaati v Guayan! ao se presneto malo brigale za politične prekucije v Caracasu. Prijazen vladni uradnik v Angosturi mi je pre-skrbel potni list, v katerem je stalo črno na belem, da je moj namen, zbirati podatke o doma-činskih rodovih in rastlinstvu ter druge, republiki koristne informacije, vsled česar se naroča oblaatim, da ml v vaeh ozlrih gredo na roke ln mi nudijo potrebno varatvo. Moja pot je vodila ob Orinoku proti toku reke. Spotoma sem obiskal več belih, pa tudi indijanskih naaelbln na desnem bregu. Po treh mesecih potovanja, med katerim sem videl mnogo ln se maraičeaa naučil, sem dospel do izliva reke Mete. V tem času sem se zabaval s tem, da sem vodil dnevnik, v katerega sem zapisoval svoje dnevne prigode in opazovanja pokrajine in ljudi, na pol civiliziranih in divjakov; in ko je ta dnevnik začel poatajati vae obaežnejši, mi je prišlo na misel, da mi bo sčasoma prav prišel, kadar se bom namreč vrnil v Caracas in opisal avoje prigode in opazovanja v knjigi, ki mi bo lahko prinesla tudi slavo; ln ta misel je bila tako prijetna, da sem začel a podvojeno natančnoatjo opavozatl vse, kar se je nudilo mojim očem. Ampak nameravana knjiga nI nikdar doživela rojstva. Od reke Mete sem se napotil proti naselju Atahapo, kjer se velika reka Guaviare izliva v Orinoko. Toda nI mi bilo usojeno, doseči ta kraj, kajti jedva sem dospel v zanikrno naselbino Manapurl, ko sem zbolel za mrzlico. Tako je bil zaključen prvi del mojega potovanja, ki je trajal šest mesecev in o katerem mi ni treba več pripovedovati. Bolj mizernega kraja za mrzlične bolnike kot je Manapurl ai ni mogoče mialltl. Naselje— skupina zanikrnih kolib in nekaj večjih poslopij lz posušenega blata ln pokritih s palmovim listjem—stoji sredi močvirij, mlak in gozdov, ki mrgole krakajočih žab ln komarjev. Celo zdrav Človek bi tu težko prenašal eksistenco. (Dalje prihodnjič.) PROSVETA vodstvom dičnega našega gospoda ¿upanai Javno je treba izreči, da U barometer za službo ni sposoben! Jaz nisem vajen denuncirati niti me ne veseli, spravljati koga ob kruh, — a — kadar gre za javni blagor, ni mesta za take ozire. Mogoče, da je samobe-ležnik v svojem zasebnem življenju prav dostojna in značaj-na prikazen, in ne dvomim, marveč celo prav iskreno želim, da se mu preskrbi drugod njegovim zmožnostim in nagnjenjem primernejša služba, morebiti pri tramvaju ali pri kaki zavarovalnici ali kjerkoli; da pa za samo-beležni barometer ni in ni, to mora uvideti vsakdo, tudi tisti, kateri ne pritrjuje opoziciji, hinavsko zavijajoči oči in šepetajoči, da so pri podelitvi te samo-beležniške službe odločevali rodbinski in politični oziri! Ali je še kedaj kazal vreme po krščansko? Morebiti tisto, ki se naj po njem ravnajo prebivalci Gavrizankarja, kadar se pripravljajo na božjo pot po odpustke, — našega vremena pa nikoli! Prav čisto nič mu ne vznemirja črne duše, če 10 ali 20 milimetrov več ali manj kaže, nego bi smel pod svojo službeno prisego. Take samovoljnosti smatra menda celo za do-vtlpne! Gorje vsakomur, ki mu še verjame! Naj povem, kaj se je meni samemu pripetilo. - Junija meseca je bilo. Tisto bledo sinje nebo in tisti čisti hladni zrak obetala sta nam sta novitno vreme in sklenili smo, da izletimo v nedeljo preko Skofjeloke (prva postaja pri Ba-lantu!) in Selc (zajtrk pri Sli-barju) čez Jelovco na Kropo, ondu bi se pošteno nakosili in potem se dali potegniti še k Francku v Podbrezje na večer-jico. Izlet osnovan na slovanski podlagi ln brez babovja! Pa pridrvi v soboto zvečer v našo sobico "pri Domačem zajcu" tovariš Vatroalav, ki je od velikonočnega potresa sem vedno razburjen, z vestjo: "Izleta ne bo, barometer v vremenski hišici kaže na 708!" — Splošni nemir! Ozremo se na našega profesorja, — k "Domačem zajcu" zalaja namreč tudi pristen profesor s plešo, očali ln proroško brado, nadomestujoč nam kon-verzacijski leksikon. Profesor zmaje svojo glavo in počasi iz ;avi: "Jaz ne vem, ali" — reče — "708 je zelo nizko; 736 bi bilo normalno; 708 sam še nisem doživel; 708 ne pomeni nič dobrega." Zamislil se je, izprazni svoj vrček in nadaljeval: "Na 708 stalo je živo srebro, kakor nam poročajo viri, tisti večer pred vesoljnim potopom. Bom pa še en vrček pil, Pavla!" Le oni, ki so že kedaj trepe taje pričakovali vesoljnega po Domačem zajcu1- to dejal: "750 je «lo M Oddelek ameriške obreine artiljerlje an manevrih pri Haanu. Cal. topa, morejo umeti naše duševno stanje po strokovnjaških teh pojasnilih našega zanesljivega leksikona s proroško brado! Izlet je bil pozabljen. Vsakdo je mislil le na to, da se s temeljitim zalivanjem trenira za o-bilno močo, ki je z vesoljnim potopom neizogibno zrušena... Seveda je bilo drugi dan, ko sem opoldne dvignil težko svojo bučo z blazin, najkrasnejše vreme; mi pa, namesto da dvigamo vrh Jelovce prapor svobode, smo čepeli pri Alešu, cedili tistega črnokalca, zabavljali na "samobeležnik" in ga tako ogorčeno preklinjali, da nas je Aleš prašal, če smo z Iga doma. To se je resnično pripetilo. Jaz pa pravim: Kdor širi vznemirjajoče vesti, zapeljuje ljudi in jih pripravlja v škodo, sodi po cesarskih postavah na Žabjek, ne pa v vremensko hišico! — Boljše, če svojega posla sploh ne opravlja več, nego na tak obče-nevaren način! To menda "samobeležnik" sam uvideva, kajti že par tednov sploh ničesar več ne beleži, marveč le kar tako brez sledu drsa tisti svoj špiča-sti nos čez črtani papir. Zapazil sem, da se ponavljajo najhujši izbruhi njegove abnor malnosti baš ob ponedeljkih. To me je spravilo na neko misel, katero sem šel takoj razodet našemu učenemu alkohologu drju I. ki je hkratu ordinarjil na deželni blaznici in se torej zanima za vse take abnormalne pojave. Dr. I. me je prijazno sprejel postregel mi gostoljubno s čašo sifona, me pazljivo poslušal in potem izjavil blizo tako, da so škodljivi nasledki alkohola sicer res zelo mnogovrstni, da pa to kar jaz domnevam o barometru nasprotuje nekaterim naravnim zakonom in bi spadalo že med takozvane čudeže, katerih pa on dr. I., dosedaj še ni študiral niti nima iz njih izpita, tako da si s tega stališča ne upa izreči določne sodbe. Bil je izredno vljuden in po menila sva se še marsikaj pri čaši kipečega sifona; izrekel je slednjič nado, da se kmalu zopet vidiva, in pripomnil, da ne bi utegnilo tej nekoliko misterijoz ni zadevi nič škodovati, če bi za vžil jaz zjutraj na tešče neke praške, ki mi jih je zapisal. Na redila sva očividno prav dober vtis drug na drugega. Drugo jutro sem zavžil pra ške, proti večeru pa šel pogledat k vremenski hišici, kako so vplt vali praški na samobeležnik. Kazal je na 756. Profesor, ki sem mu zvečer pri "isriSi acue so nervon*-. troslava Uko p«*^ bil skoraj znilk «Je «hO »ti* koleno naše Pavle Vznemirjeni smo biU, fesor pa nas je potolažil mo zaradi tega sen, ^ rocat, stefana, kajti ^ tisk znaša v resnici le čim samobeležni vremenski hišici po svoj in grdi navadi le laže. Tako si je u nepobol »šast samobeležniška car na lepem izmislila' že škandal, kakor pravi šek, kadar ne zna svoje — pravcati škandal za L no, osobito sedaj, ko dobi tri ali pojutrišnjem unm Nekaj se mora zgoditi!" ljam pa svečano in po preudarku, da jaz ne stor koraka več. Dovolj sem ril za vremensko hišico, Ne bom jih več požiral praškov zaradi nje! Naj gajo tisti zanjo, ki so j vili, ne? Kaj mene br^ Nič, prav nič in še enkr Sicer si lahko kdo zahteva, naj jaz vzdržuj bogvekaj drugega, ne? mer meščansko godbo, sem jo jaz ustanovil? Na zanjo oni, ki jo je ustanoi Zakaj jo je pa ustanovi ne misli več brigati zanjo navijal bi vsak! M AGITIRAJTE ZA PK08 SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA izdaja svoje publikaci. posebno list Prosveta a ter potrebno agitacij« društev ln članstva ln n gando svojih Idej. Nika ne za propagando dragi pornih organizacij. Vi ganizacija Ima običaja» glasilo. Torej agitatorib in naznanila drugih organizacij ln njih se ne pošiljajo Usta Prt» p« TISKARNA S.N.P v- SPREJEMA VSA v tiskarska obrt spadajoča defa Tlake vabila se veselice In shoda. visliaice. časnika, koledarja, letake Ud. v slovanskem, hrvatskem. »Ionih češkem, angleškem Jesiku in drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJU TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI * Via pojasnila daje vodatvo tiskarne.—Cene «meri*, unljsko d.io p» Pišite po informacija na naslovi SNPJ PRINTERY 2857-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAOO, Hi TEL. ROCKWELL 4104 Zoper samobeležnik (Pritožba) Fr. Milčiniki Nerad in le vsled skrajne sile sem vzel pero v roke, a ozirl na javni blagor mi niso dati več mir u in naj gredo torej sledeče vrstice v svet! Nevešč nujnovejšega pravopisa dal sem jih poprej prečita-ti veljavnemu, že večkrat natla-njenemu književniku, ki je, po-polnivži jih z dvema klicajema in enim potn)&ljejem. Izjavil, da m» v tem pogledu godne za tisk, pripomnil je fce, da je oženjen. sietno oženjen ln oče dveh ali tleh otrok in da lz ozlrov na to »vojn družinlco ne more čisto /astonj delati; izpil Je torej na i noj itteun dva litrčka rebul kai me je stalo štiri krajtaije manj nego dve kroni. Naj bo Ni mi žal ne truda ne etroikov in želim le. da oni krogi, v katerih področje upada le-ta zadeva m ki imajo moč v rokah, resno, njihovi važnoatl primerno m hkiatu blagohotno uvažujejo »le-dete vrstice tn potem ukrenejo* kar je treba* (Jre za vremenako Hišico' lliia je predmet Že pog"»tim pritožbam. Ne tajim, da ae je že mnogo storilo v njen prilog. Ali ji ni dal pomeriti zavedni naš magistrat lično drateno suk-njico, da Jo varuje raznih napadov onih neznanih zlikovcev, kateri so Ji koj prve nežne tre-notke njenega bivsnja med nami grenili a kamenjem? ^11 jI nlao obesili toplomera na sahod-no stran, tako da uživa le.aoln-čnejšo stran naših temperatur nih razmer? Ali je nlao po mož nosti razbremenili in Ji za dalj časa odvzeli jeden referat, ne vem kateri; dokaz temu je okrogla odprtina, ki je več nego jedno leto prazna zijala na aeverni strani vremenakega stolpiča? Dostojpa vremenska hišica bi bila te dobrote uvaževala tn s (»osebno pridnostjo in odličnim vedenjem se Ukazala zanjo hvaležno. da o naši vremenakl hiši-, ti tega ne morem poročati! Ne maram biti krivičen in rad priznavam njene dobre laatno-*ti (Kobilo toplomeru ne očitam nič, »lepo In brer hrupa se v. aolčnl goikoti ra/teta — kadar ga zebe, pa krči dostojno in veetno, kakor se je naučil v Mi pri fttiki Ta toplomer je v čaat svojim učiteljem in še mno- go obeta. — Takiato gre uram vse priznanje: točne so kakor ure! —■ Nigrometer in anerojid-ni barometer delujeta skromno skrita za žičevjem, kakor cvete duhteča vijolica pod senčnatim grmom; domnevati je, da opravljata redno svojo službo; natančneje ju opazovati človeškemu očesu ni mogoče zaradi goste dratene mreže. t Ali vse te radovoljno priznane vrline vremenske hišice zatem-nuje uprav v nebo vpijoče poče-njanje samobeležnega barometra! Zbravšt vse avoje morallč-ne sile, ki moram glasno in ope-tovano predočevati, da ga je kupil, pla« al in nastavil naš mestni magistrat, da ga moram torej navzlic njegovim nedostatkom smatrati javnim funkcionarjem, sicer bi mi prerada ušle is pereaa kaka beseda, ki bi jo kazenske oblasti štele za razžalitev straže in, zaplenši ta članek, ohteruapešile njegove plemenite namere* Vendar kar Je res, je rea tn utajiti ae ne de in ne sme ta barometer »amo-beležnik svoje službe nikakor tako ne Opravlja, kakor bi jo moral in kakor bi bilo po pravi' cl pri« «kovat» od uslužbenca ne-tega magistrata pod uglednim WORTHWHILE BOOKS By LOUIS ADAMIC My America ..............................................93.76 The Native's Return.............................................................................. 1.75 From Many Lands......................................... 8.50 Cradle of Ufa............................................. 2.50 Grandsons ................................................ 2.50 Yrrnry'a Justice .......................................... .50 By UPTON SINCLAIR World » End......"................................................................................ 8.00 Between Two Worlds........................................................................... 3.00 American Outpost ......................................................—................ 2.00 Brass Check .............................................. 1.00 Cry for Joatice............................................ 1.50 Goslinrs ................................................. 150 ......................................................... 1.50 Jimmie Hlffina ........................................... 1.50 King Coal »»••••»••••••»««•••»•««•»••»•••»••.•»••••••»•»«• 1.26 Hundred Percent.......................................... 1.00 Money Chancers ......................................... 1.25 Mammoaart .............................................. 2.00 Mountain City ............................................ 2.00 Oil ............................%........................ 2.0o Profits of Religion..........................................60 The Wei Parade...........................................76 They Call Ma Carpenter....................................76 OTHER BOOKS ART of Parliamentary Law.................................26 America'« Way Out (Norman Thomas)..................... 2.00 Deb' (David Kartner).,......*...........................,, .76 Engl I ah-Slovene Reader (Dr. F. J. Eern).......,.............2.00 Karl Mars