*** U> prsisikof. imd -YEAR XXVIIL PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrvdntAkii In opravnilkl prostori: M67 S. Uwud«l« A v«. Offko of Publicatloa: M67 South UwndaU Ari. . Tolophono, Rockw.ll 4904 lista ja 16.00 1«. IM«. at tte paUffl« 1 CH-—. IUiaote. lite t* *W Cou,™. Mank ». 1ITI. CHICAGO, ILL., PETEK, 26. APRILA (APRIL 26J, 1935. Subscrlption 96.00 Yo»rtj., 8TEV—NI! M HER 8.1 AccopUnc« for maillng »t ap«cl_al rpto of po»Ug« provid«d for In retion 1108, Act of Oct. 8, 1917, authoriied on Jun« 14. 1918. evelt obljubuje zaslužek sedmim milijonom delavcem [Vi in pol milijona ljudi na relif nih listah bo prestavljenih k javnemu delu, ta dela pa bodo stimulirala uposlitev drugih treh in pol milijona delavcev v privatnih indusrijah, je rekel predsednik. Kdaj se to zgodi, ni povedal. Re-lifna dela pod vodstvom petnajstih odborov fishington, D. C., 25. apr. — nik Roosevelt je včeraj običajnem sestanku z repor-i izjavil, da gre organiziranje Jnega aparata za relifna h koncu in aparat bo "vsak v teku. On trdno pričakuje, bo "čim prej" prestavljenih in pol milijona brezposelnih ivcev z relifnih list k javnim in ta javna dela bodo po-i, da privatne industrije le druge tri in pol milijona ih. Skupaj sedem mi-inov delavcev! Rosevelt je površno razložil, » bo aparat relifnih del de-Vsa organizacija bo pod tvom starih petnajstih odbo-ali agentur, le trije novi od-so potrebni. Ti trije odbori vodili rehabilitacijo na de-podeželsko elektrifikacijo in racijo avtnihcest in železna križiščih. relifnih del se deli v n kategorij. V prvi kategori-) ceste, ulice, separacija kri-in ekspresne linije; za ta je pripravljenih 800 milijo-dolarjev. V drugi je podežel-rehabilitacija, podeželske in-trije in nove farmske koloni-za te projekte je določenih milijonov dolarjev. Nato pride podeželska elektri-bcija. gradnja in obnova sta-rvanj, razna dela za ljudi z "beli ovratniki", sanitarni načr-regulacija rek in potokov, napi proti poplavam, pogozdovale itd. Za vsa ta dela je določe-h dve milijardi in 700 milijo->v dolarjev. ta v k a ar z e- nalnih delavcev Nesport News, Va. — Radi Wo\itv< :m, najbolj aktivnih pkih delavcev je v tukajšnji ijwlelnk-i Nevvport News Ship-korporacijc je zastavka-200 izui-jenih delavcev. Dasi uiba popolnoma dominira me-oi" gre njena politika za tem, irn uM«'ot mesecev, v svrho, da ne trpijo prikrajšanja na podpori. V-obeh danskih delavskih šolah ao praznovali prihod nove delavske vlade na Norveškem, kar je zelo simbolično za razvoj v Skandinavskih državah. Prosvetno delavsko gibanje je v vseh teh državah močno razvito. Dobrega podpornika ima tudi v delavskih vladah. > nedeljo, •premeni »kalnega svetlobe. pomak-premem- to dela- S vi l ni delavci za splosno stavko Paterson, N. J. — Tudi tukajšnji svilni delavci so se izrekli za splošno tekstilno stavko, če med unijo in podjetniki ne pride do sporazuma. Prej so se za pli- Domače vesti Mladenka umrla De Pue, III. — V bolnišnici St. Margaret v Spring Valleyju je 19. t. m. umrla Pauline Ste-fanich, stara 20 let in članica društva 50 SNPJ. Podlegla je o-peraciji za vnetim črevesjem. Bolna je bila le šest dni in ves ta čas je bila v bolnišnici. Rojena je bila v Ameriki in tu zapušča mater, očima, brata in tri sestre. Homatije pri družbi zlatega rud-, nika Cleveland. — Louis F. Truger, predsednik Come-Back Mining Co., družbe, katera obratuje zlati rudnik v Idahu, poroča o sitnostih, ki jih ima družba z administratorjem zapuščine pokojnega Pa j niča. Zapuščina u-ključuje 150,000 delnic te družbe, toda administrator Gornik še ni razdelil teh delnic med Pajni-čeve dediče, temveč jih rabi v svojem interesu, da ima večino nad ostalimi delničarji in izvršuje stvari, ki jih ne bi mogel drugače. Afera je v rokah zapuščinskega sodišča in kdaj dobe Pajničevi dediči omenjene delnice, se še nič ne ve, toda na podlagi Trugerjevega poročila homatij ne bo konec, dokler bo Gornik razpolagal s Pajničevimi delnicami. Nov grob na zupadu Pueblo, Colo. — -Dne 22. t. m. je tu umrla Ivana Skur, roj.. Gruden, sta«a 45 let in doma iz Rašice pri Velikih Laščah. Za pušča moža in štiri otroke, dru-kje v Ameriki pa tri brate. Sodnik tauHche oproKtil stavka rlce Cleveland.—Tukajšnji slovenski sodnik Fr. J. Lausche je zadnje dni oprostil 20 stavkarlc, čistilk obleke, ki so bile aretirane na piketni liniji pred poslopjem Union Terminal pod pretvezo, da so "kalile mir". Sodnik Lausche je izjavil, da po njegovem mnenju niso stavkari-ce prav nič nevarne javnemu miru, če kakšno stavkolomko na-zivajo za "skebinjo". Centralna unija obsoja H ear sta in Macfadena Milvvaukee. — Na zadnji seji je centralna unija sprejela resolucijo, v kateri obsoja Hear-stovo časopisje in Macfadenove publikacije, ki širijo fašistično propagando. Resolucija poziva organizirano dt-lavstvo in splošno javnost na bojkotiranje Ho-arstovega in Mcfsdenovega časopisja. Predlagali so jo socialistični unionisti. Belgija posnema Ameriko Bruselj. — Z nastopom kos-licijske vlade — tllx-raleev, klerikalcev in socialistov — je tudi Belgija dobila "new deal". Kot simbol so belgijski "newdealer-ji" določili leva — namesto pla-vega orla. Poznavalci ameriškega "new deala" pravijo, da bi bil znak re jene svinje veliko bolj primeren, ker se tudi belgijslU "new deal" najbrž ne bo drugače ob ne ael. Cov. Olson vetiral kupčijski davek St. Paul, Minn — F1oyd B. 01*on, governer Minnesote, fe 2f>. t. m. vetiral novi davčni zakon, ki predpifiuje v glavnem triodstotni kupčijgki davek (Ha(ei* tax). OI«>n je zapisal v svojem ugovoru, ki ga je naslovil na čno taktiko izrekli svilni delavci j zbornico, <1a je davčni zakon kri-v Alient/m nu, Pa. Prvi maj ao j vičen, ker nalaga najt<^.je breme sklenili praznovati z demonntra- na rame onih slojev, ki imajo cijami na ulicah. . .. . j najmanj dohodkov. Omreževanje rudarjev ne gre gladko priH dii :ir*na Državna priči diskredi-tirai Santa Fe, N. M. — (FP) — Iz preliminarne preiskave velikih nemirov v Gallupu, v katerih je bil 4. aprila ubit šerif in dva rudarja in katerim so sledile masne aretacije delavcev po deputiziranih vigilantih, je razvidno, da vse skupaj močno diši po omreienju. Omrežiti namreč skušajo 38 aretirancev, ki so obtoženi umora (deputizirani vigilanti so ure-tirali nad 600 oseb, a so jih morali razeh omenjenega števila izpustiti). Obrambni odvetniki, pet po številu, so popolnoma de-flatirali in diskreditirali deputi-ja Boggessa, eno glavnih državnih prič. Boggoss je trdil o nekem rudarju, ki je takrat delal v jami, da je bil med demonstranti. Priznal je na križnem izpraševanju tudi, da prosekuci-ja vadi svoje priče na način, ki pokazuje omreževalne motive. S svojimi kontradikcijami je pobijal samega sebe in druge državne priče. Zagovorniki so izvojeuali važno točko, ko so sodnika M. A. O-tera takorekoč prisilili, da je dal pravico križnega Izpraševanja vsem petim odvetnikom. Osrednja točka prosekucije je prizadevanje, da postavi na noge svojo domnevo, da so brezposelni demonstrirali z namenom, da okupirajo okrajno ječo in o-svobode svojega tovariša nekega Navarra. Tako trdi tudi policijski komisar iz , Gallupu. Sploh je to edina pretveza, s katero naj bi oblasti opravičile svoj napad na T>rezpoHolne, ki je bil usoden za šerifa in dva delavca. DVE JEKLARSKI KONVENCIJI V PITTSBURCHU Tighe zboruje za zaprtimi vrati REBELI OB STENI n Kingfish" se morda pridruži republikancem Washington, I). C. — Senator Loflg "Kingfish" je rekel te dni, da se z gru|>o svojih pristašev z veseljem pridruži republikanski stranki, če ta stranka prihodnje leto nominira Horaha za svojega pred sodniškega kandidata. Drugače bo Long |M»magal "tretji stranki", če se pokaže, da bo dovolj močna za (mraz Roosevelta. Bolgarski kralj je "najvišja oblast" ♦Sofia, 26. apr. — Kralj Boris bo odslej "najvišja oblast" v Bolgariji. Tako je včeraj naznanil novi premier Andrej Tošev. V kratkem bo proklamirana nova ustava, ki bo uveljavljena in izvajana le po volji kralja. PitUhurgh, 25. apr. — Hoj v jeklarski uniji med "staro gardo", katori načeluje 78-letni Michael Tighe, predsednik unije, in rebeli, ki zahtevajo organial-ranje jeklarske industrije, je porodil dve konvenciji. Eno tvori stara garda", ki zl>oruje za ta-prtimi vrati, drugo pa 40 zastopnikov izključenih unij. Tighe je nedavno izključil 18 krajevnih organizacij, ker vodijo odprt boj proti njegovemu o-trovelemu režimu in ker so na člansko konferenco pred nekako dvema meseci |H>slale svoje zastopnike. Tighe je sklenil, da tem sitnežem, ki zahtevajo, da unija prične z veliko organizatorično kampanjo za organiziranje vseh jeklarskih delavcev, napravi konec in je izključil pretežno večino novih krajevnih unij. R tem si je zasigural dominacijo te konvencije in tudi unije kot take. Rebeli so ga skušali prisiliti s sodnijsko akcijo, da prizna izključenim unijam delegatsk«1 pravice, a so na sodišču pogoreli. Sodnik jim ni hotel izdati in-junkcije. Zdaj so sklenili, da poskusijo z novo tožbo, s katero bodo skušali razveljuvlti legalnost Tigheve konvencije. Ta bi se morala v smislu sklepa lan sko konvencijo vršiti v Cantonu, O. Ker je pa v Cantonu uporni ško gnezdo, je Tighe sklenil premestiti konvencijo v Pittsburgh, kjer se počuti bolj varnega. Po izključitvi so se krajevno unije obrnile do Greena, predsednika Ameriške delavske fede racije. On jim je ponudil fede ralne čarterje, kar so pa rebeli odklonili, ker pravijo, da to nI solucija problema. Tighe Je proti organiziranju jeklarske industri je, ker bi bilo v tem slučaju konec njegovoga režima. Delovni davek v Novi Fundlandiji St. John*s, N. F., 25. apr. Komisijska vlada Novo Fund-landije je predložila zl>ornici na črt, na inidlagi katerega, če bo sprejet, IhhIo morali vsi telesno sposobni mortki od 18. do 60. ii ta starosti i/.vršiti šest dni v letu brezplačnega dela za to an gleško kolonijo. Delali bodo na cestah ali pri drugih Javnih delih. Kdor ne bo hotel delati, s< bo lahko odkupil z dvema dolarjema na dan.' Krzycki svari ^ pred 'čarodejci' Ekonomsko nazastvo vodi v fašizem, pravi delavski vodja PaterMMi, N. J. — "Delavstvo se mora zavedati nevarnosti, ki preti s strani denaruih "vizar-dov" in ekonomskih niazačev, ki ponujajo deželi svoje solucijo e^ konomskih ln političnih problemov", je rekel l^eo Krxycki, podpredsednik Amalgamated Clo-thing Workers unije ln predsednik socialistične stranke. Ce bo ameriško delavstvo sledilo tom mazačem, se bo suašlo v fašizmu, njegovo gibanje bo pa razbito. Krzycki je pričo! s serijo pro-davanj za federacijo svilskih delavcev ln je na otvoritvenem shodu v tem mestu obsojal ekonomsko in politično mazaštvo. "Glavni vzrok za vocino naših potežkoč je najti v tem, kor se organizirano delavstvo noče posluževati politično silo. Izhod iz sedanjega polodkaja ni v delitvi o]>stojoč»gii bogastva, v ugan* janju čarovnij nad denarnim sistemom ali pa colo v davčnih reformah tor ponasiJeh — kakor je vse to potrebno ~ marveč v vzgoji in organiziranju delavstva v smeri, da prevzame v svoje roke vos družabni ustroj. E-dlno v tom jo naša rešitev." Socialistična konferenca v Chicagu Chicago. — Organlzatorično konference za srednji zapad se jo udeležilo 30 funkcionarjev socialistično stranke iz desetih držav. Razpravljali so o metodah za razširjenje socialističnega in unijskega gibanja ter organiziranja brezposelnih. Konferenca so Je izrekla za kampanjo za razširjenje VVIsconsin l/oaderja, tedenskega glasila vvisconsinsklh socialistov. Kakor hitro dobi tisoč novih naročnikov v sosednjih državah, bo list dobil novo Ime in I »ostal strankino glasilo na srednjem zapadu. Stane on dolar na juto in ga urejuje Androw J. Blo-mlller. Illinoiski senat povišal davke "Sales taxM poraste na tri odstotke Klika k m/c troj« trn*k e A Ivi, Okla., ki m«ftke. ko je na*dtrino i»)ti praSni vihar. o nI morale natakniti Springfleld, III. — Illinoisks višja zbornica je v sredo kapitulirala jKid pritiskom governerja Homerja in islglasovala 'M proti H za povišanje kui^ijskejta davka (sales tax) z dveh na tri višku in ga zavrgla. Državna uprava bo zdaj zavihtela bič nad to zhor-iro, da se ne bo mogla izviti. llorner zahteva |H»vlšanje tega davka, da država dobi letnih Ki milijonov dolarjev za relifnl "klad. Tak Je ukaz federalne relif ne administracije iz VVashing tona, drugače Illinois ne dobi federalnega deleža /a relif. Omenjeni davčni I*»vlšek pa prit»e»e IHuo okrog 20 milijonov. Kje bo uprava v/.ela preostanek, ni še znano. Mehiški rudarji v gladovnem pohodu Menico Clty. Okrog HOO rudarjev v državi JaliNCo, kjad« na delavsko pravic« in akademsko svobodo, njegovo laži o sovjetski Rusiji in njegov žlngolstlčnl nacionalizem aa preračunano prisadevanje, da saplete Ameriko v fašiiem Iu vojno. In Langova zveza s Človekom, katerega jo socialistična stranka vedno smatrala za javnega sovražnika št. 1, jo Izdajstvo socialističnega gibanja, kl je vodno obsojalo tako noosnova-ne in krivične naimdo (na sovje-to). "Oficlelno je stranka Indorsi-rala prizadevanje Rusijo v kreiranju ekonomsko podlago za socialistično družlio in pozvala delavstvo, naj stoji ua straži proti kapitalističnim napadom na sovjetsko Rusijo," Zadnja izdaja Sis-ialist Calla, ki ga je pričela izdajati Thoma-sova skupina, pa v uvodniku zahteva izključitev Langa Iz socialisti! ne stranke. Proti nJemu jo tudi "stara garda", ne toliko radi člankov kot takih, marveč vsled tega, ker Je šol k Hearst u in postal orodjo v njegovi fašistični kampanji. Komunistični kongres v Moskvi Moskva, 25. apr. — Due 1. maja se začne v Moskvi sodmi kongres komunistično intoriiacl> onale, kateri *e ni vršil žo dolgo let. Kakor poroča Pravda, pride na ta kongres 13 delegatov iz Združenih dr?av, 22 delegatov iz Anglije, 25 Iz Skandinavije, precejšnjo število delegatov iz (Vhosluvakijo, ftvice In Belgije ter 40 delegatov iz Francijo. Fran< o»ka del« garlja bo največje Socialistična inter-nacionala se preselila v Belgijo Bruio-lj, It« lgi)a. Delavska iu n^M-iHljMf ieiiM internacionala (drugu) je lireselilg glavni stran ix ('uri h h, Avl««, v glavno mesto Belgije. To je storila na j ve/ radi visoke švicarske valute in pa tudi vsled t«-ga, ker »e je ren-trum mm iallsti/iiega gibanja premaknil i/, »red n Je v zapadno K vro|K>. Italijanske čete odhajajo v Afriko Rirn, 25 apr — Ii Noapla Jo včeraj odšlo nadaljnjih 14,000 vojakov v Afriko, PH08VETA PROSVETA THE ENLIGHTENMBKT •uiilo iu uitnina ILOVIMU KABOONI J »KOT« Ortmm ti amd tolhhli m (»•»•• OkU-«.) 1» IU—4» MM mm«. MMmi«"«. »M » » t* ctmm it.m m mtm wi». mm w m »■••» •» * ■iiM«ft»M— ftmi tof tU U«iU4 luia l»"1t CkUm—t trni fr-a-fr HM »•> »••» Cktofi m4 Clnn |7W par r*. lurmtgm MM»l»a M M r««. Cm« Ihiiih UakmpUl im lltakM m m H"**«4ai Utarsra« «mWm *■. »■»■>. tu-, vili Im MJ, mU* * mM ■ 14......... «U»H Htiivt M n». k«' IM Mik ■ h4wi 1'KUHVETA MIT-«« I* L«>»4aU A*».. ChUmm*. IMmtU. mimim or tnk nuiiatrd rumm P»'13S . - TT--- mm-----• . - uta. - • Oalum « • ikUpuH. •• primer < Narek ar. sat, |»l. 4» ••< «i i« I Irm Jitumot n pOUkl* n*- a M »M U»« M u»Uvl. Sramota! Veriga Hearstovih časopisnih cunj je zadnje dni objavila nekakšno "razkritje" gladovnih razmer v sovjetski Rusiji in avtor tega spisa je židovski socialist Marry l4ing iz New Yor-ka, ki je pred dvema letoma obiskal Rusijo. Koliko je v Langovih člankih resnice in koliko pretiranosti, to ni zdaj vprašanje. Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji je lang dovolil demagogu Hearstu, da je izkoristil in zlorabil njegove članke v svoji propagandi, ki je naperjena enako proti socialistom kakor proti komunistom v Ameriki in katera noče poznati nobene-razlike med demokratičnim socializmom, kakršnega uče razumni amerlAki socialisti. pa med ruskim komunizmom. To je vprašanje! Hearst bi rad bil nekak ameriški Hitler ali Muasolini in kdor mu daje potuho ali mu celo pomaga pri njegovi kampanji proti radikaliz-mu vsake vrste, ni sam nič bol ji kakor Je on. To velja tudi za socialiste a la Lang! Ako se hoče socialistična stranka obvarovati tega madeža, mora takoj obložiti in izključiti Langa li svojih vrst. Smatramo, da nobeno delavsko gibanje na svetu, uključivši sovjetsko politiko, ni nad stvarno kritiko, ampak to kritiko naj vrše delavci sami — in prav nič ni treba, da bi za to najemali največje burbonske demagoge kot je Hearst! Glasovi iz naselbin Zanimive beležke VVashingtonski vrtiljak "Nswdealskl". vrtiljak v VVashingtonu se veselo vrti, ni pa vse veselo in ov. Ako bi "neudealovcl" is stili le burbonce, ne lo bilo še tako hudo, ampak s tem, da (leatijo politične nasprotnike — obrnem tejiejo tudi brez|M>aelne delavce, ki nimajo nič skupnega s pokrajinskimi politikami demagogov in bur-Itonce\. Skratka: relifni sklad ne bi smel biti politična liat i na za nikogar, proti nikomur in P•• \ se preiskati < i »m I « aa en dan j v tednu in ni,č ne kale ns bolje. V jcklarnah še zadnje tedne še prilično dela. am|>ak ena teh je |H> par tednih obratovanja spet zaprla vrata in vrgla dosti delavcev v krušne vrste. Jo»eph Snov, 13. Veatl U Kanade 1 N. VVaterford, l\ II., N. H.. ( an. V eseli me. da se tlma vendar enkrat pomika od nas. ker Je hlla prav čudna VČasi to-pl«». drugi dan pa mraz. da je vse pokalo ali pa lil«» ko is škafa. dne v* in i:i. marca pa tako aneiilo, da je \ tej okolici vrglo IH lokomotiv s tira. v nekaterih slučajih samo lokom«itive. pri drugih pa kar cel tlak, ker je bilo preveč snega. Radi tega Je bit v«a promet za par dni ustavljen. P 12 en domačin ubit. To je fr # rudar v času 2 let. ki Je hll po la»ttn krivdi ubit Največ doma činov, mladih in tudi starejših (zadnji Je bil 46 let star) imajo tisto navado, kadar svoje delo Izvršijo, da poskakajo na v'lak, naložen s premogom, ki vozi kut bliskv in se peljejo ven iz maj-ne, samo da so prej doma- Vožnja na ta način je nesmiselno rfs-kirsnje življenju in je tudi strogo prepovedana. Bilo je ob 9:30 zvečer, ko so^ ae 4 tovariši skupaj peljali ven. Ubiti je bil tretji na huntih, za njim je bil še eden, kateri je videl, da je tovariš pred njim padel doli, nato je zadnji čakal na primeren prostor, skočil doli in šel nazaj pogledat kaj je a tovarišem. Našel ga je na sredi proge vsega razmesarjenega Hitro je po najbližjem telefonu poklical pomoč. Ponesrečenega so hitro odpeljali v bolnišnico, a je že med potjo umrl. Kompanija je že lansko jesen uredila, da na stranskem tiru, ki je samo za osebno vožnjo (back deep) od 12. opoldne do 11. ponoči, pelje vsako uro ep vlak ven. Kdor je svoje delo izvršil, se lahko tam pelje ven.varno. Ob 8. popoldne, kd se menja šiht, peljejo pa 4 osebni vlaki gori in doli, ravno tako ob 12. ponoči. Pa vseeno ne bo dolgo, ko bo zopet kateri padel. Pne 16. aprila se je pripetila na Allan sh^ft u, mala maj na, last Accadla Coal Co. v Stellar-tonu, Nova Scotija, eksplozija, ki je zahtevala sedem življenj. Ker so se v eksploziji vsi dohodi porušili, je fešilno moštvo delalo 54 ur neprestano, da so prišli do mesta, kjer je bila nesreča. Našli so vse mrtve, zasute pod premogom in kamenjem. Prvi dan so še upsli, da mordu dobijo Žive, ali drugi dan so že vedeli, da ni mogoče, da b{ še kateri ostal živ, Leta 1918 je bila na tej majni prva eksplozija in bilo je 88 mrtvih. Naslednje je lista vseh večjih nesreč zadnjih 02 let v pto-vinci Nova Scotija: L. 1873 Drummond Colliery SO mrtvih, IStfO v Alblon Mine 44. 1SS6 v Val« C«llicry 13, 18U1 v Spčfaghill 123, 1S09 v Csltrionia 11, 1011 V Syd-n«y It. 8 3, 1917 v N«w Watsrford At. 12 S2 In od r«*ftlln«ga inoAtvn 3, 1918 v Allanshaft H8, 1930 v Victoria At. 2 7, 1931 v Victoria At. 4 0, 1932 v Mapi« Uaf AU 4 6 mrtvih. Dne 17. aprila se je pripetila v Heathertonu, N. S., železniška nesreča. Lokomotiva in 5 vagonov Je šlo s tira in se prevrglo okoli 50 čevljev črez napis. Pri tem so bili inženir, kurjač In 2 potnika ubiti in več ranjenih. Zraven teh je bilo 9 trempov na vlaku in od teh 3 ubiti. Za vzrok nesreče še ne vedo. Mesto Sydney bo od 29. julija do 4. avgusta praznovalo svojo 150-letnico. Reklama za to slavno** je v teku že celn zimo In se bo še nadaljevala, do omenjenega tedna. Vršile se bodo razne tekme na suhem, na vodi in v zraku. S tem mislijo izvabiti sem vse vzhodne Z. D., posebno pa mesto Boaton. Kur bo mene osebno najbolj zanimalo, bo kolač, ki bo »ehtal 150 funtov. Z delom je bflo po zimi tsko, da so nekatere nujne obratovale po 5 dni na teden, druge pa |M> 2 do 8 dni na teden. Po veliki-noči se pa začne s polno paro, vsak dan. v vseh majnah. Denar, kar se ga bo zaslutilo, pa bo šel povečini k Fordu, b C'hryslerju in k drugim motornim kompa-nijam, ostalo v Nova Scotla Lfker trgovino. Herman Drabeach, 5M. Po praznikih v metropoli Cleveland, O. — In spet smo čakali vstajenje in ponovno od-re|epje. "Menda smo bili odrešeni Ut tisoč devetsto in še parkrat, kajti toliko let je že poteklo, otfkar je Krist umrl, in od takrat se ponavlja vstajenje in odrešenje vsako leto, že 1902 leti. V svetopisemskih evangelijih je zapisano, da je Krist trpel in umrl, da je odrešil ves človeški rod. Vprašanje pa je še vedno na dnevnem redu, ali smo že kdaj bili ali Brno sedaj ali bomo v bodočnosti odrešeni, pa bili to dobri kristjani, slabi kristjani, drugoverci, pogani ali brezVertlr beli in črni, rjavi in rdeči. Kot se razvidi, velikanska ma? sa, razen peščice parazitov, kapitalistov in izkoriščevalcev, tava v obupu, pomanjkanju in vsestranski revščini. Torej kje je odrešenik In njegovo odrešenje? Kakopak, obljubljajo posmrtno odreševanje! Da, da, vemo, da je svet še poln ignorance, paraziti in zavajalci se pa prav prešerno režijo tepcem-, ki čakajo dobre čase in nebesa,,na "drugem" svetu. In baš i^ti paraziti se požvižgajo na tista nebesa, o katerih pojejo stupidnim. O-benem pa imajo sami dobre čase in nebesa na tem svetu — na račun ignorance! Na praznik velikenoči je bil lep dan. Sijalo je krasno pomladansko sonce. Res, prlčetek vstajenja narave! Na slovenskem fa-dioprogramu so peli cerkveni pevci velikondčne pesmi o ale: iujl In Tone Grdlna nam je obujal spomine na tiste čase, ko smo v stari domovini obhajali velikonočne praznike, ko smo se zbirali pred farno cerkvijo, v cerkvi so prepevali alelujo, v zvoniku ao potrkavali zvonovi, spodaj po cesti se je vila procesija, v kateri so mladi fantje nosili nebo, pod katerim so stopali duhovniki. Na vse to nas je spominjal Tone v svojem govoru na radiju. Gotovo se spominjamo na marsikaj iz stare domovine ob takih prilikah. Spominjam se leta, ko sem bil potrjen k vojakom, da služim Franc Jožefu. Pa se je dogovorila četvorica nas potrjenih fantov, t da bomo nosili tudi nebq v procesiji. Ljudje so se pričeli zbirati pred cer kvijo in vprašanje je bilo, kdo bo nosil nebo. Naša četvorica se je sicer nekaj pripravlja s tem, da se ga je malo nasrkala, pa ne preveč. Vseeno menda dovolj, ker smo se malo obotavljali, potem pa prijeli vsak za en drog neba in nesli v, strahu, kako bo šlo. Ker »e je procesija vila na dolgo In široko, največ seveda po slabi poti, kakor je v navadi pri nas na Krasu, kjer je mnogo kamenja, da se ti kaj lahko spotakne aH spodrsne kjer koli, se je tudi to pot kar naenkrat eden Izmed nosačev spotaknil, in sicer največji, cela rogov i la. ki se ga je tudi precej nasrkal, ter imdel na kolena, nebo pa se je seveda tudi udalo, nagnilo in nuslonilo na glave duhovnikov. Kaj sedaj? Procesija se je ustavila. Duhovniki nas ao karajoče motrili t sveti jezi, mi pa sn»o osramočeni sprejeli njih bodice. S pomočjo nekega fanta se je naš spotaknjeni nosač akobacal na noge, nebo smo spravili v red PETEK, 26. * William Gatvin, vodja delavr cev, kl so »Istavkali v newyor-škem podjetju National Biacuit Co. in smo vsi zmedeni, rdeči ko rak, krevljali naprej, dokler nismo prilli do nekega drevesp, ki je razprostiralo precej predrzno svoie veje skoro do tal poti. Nebo je menda hotelo, da se je na moji strani zapletlo v predrzno vejo. Cukanl in cukam, pa vse zaman. Nebo se je zapletlo in šele neki dolgin, ki je pel pri cerkvenem zboru, nas je rešil iz te strašne zadrege s tem, 1 da. je stopil na zid in razpletel zamotani orna me nt neba. Ej, kako so nas grdo gledali in zmerjali duhovniki, seveda spet v sveti jezi, drugi bližnji ljudje v procesiji so se nam pa zaničljivo posmehovati. Seveda sem bil jaz in moji trije sonosil-ci silno zmedeni, tako da nismo vedeli kot hodimo in kje se nas glava drži. Kljub vsem tem za- prekam in neljubim nezgodam smo nebo srečno prinesli nazaj v cerkev ter ga postavili v odmerjeni prostor, in sicer tako nerodno, da se je držalo precej zveženo, poleg tega pa je kazalo, da se je v nesreči raztrgalo, ko se je zapletlo v tisto ošabno vejo. Vidite, predragi, tako pride človek po nedolžnem v zadrego, škripce in veliko blamažo ter sramoto. Mi štirje fantje od fare smo se hoteli prav pošteno postaviti, pa taka smola, ker smo ga tako temeljito polomili z nebom, nerode nerodne. Povem vam. da je bilo zame to prvič in tudi zadnjič, ko sem si zaželel nositi tisto nebo, ki se je tako grdo zapletlo v ošabno in prevzetno vejo. Spominjam se, da se nisem par mesecev po tistem dogodku skoro prikazal pred našo slavno občinstvo. Ta spomin spada med slabe spomine, *katere človek nerad pogleda ali pregleda v svoji skrinji lepih in nele-pih spominov iz davne dobe mladih let. (To se je pripetilo na Telovo, ne na velikonočno nedeljo.) Na velikonočno nedeljo 21. a-prila je klub št. 49 JSZ priredil plesno vdselico v S.DJD. Tlečem, da je bila udeležba velika, četudi je v začetku kazalo bolj slabo. Potem je prišlo mnogo ljudi in imeli smo fino domačo zabavo. Ljudje so se zabavali po svoji volji. Vsi so bili veselo razigrani. Obiskala nas je tudi Cvelbarjeva družina iz Sharona. Pa., v spremstvu elevelandske Cvelbarjeve družine. f)boji so moji stari prijatelji, ki jih nisem videl že 12 let. Oba Jožeta Cvelbarja in njih soproge so vedno veselo razpoloženi ljudje, da je v njihovi družbi prav luštno. Upam, da se vidimo v kratkem. Anton Jankovich. 147. i«M»eph H« rn«. predsednik ' e etri*ra* nitje koMgreaae zbornice. Poročilo o unpell igri Detrolt, Mkh. — Lep pomladanski dan je bil pri nas na velikonočno nedeljo, kakor nalašč za naš program, na katerem je bila igra "Revček Andrejček", |M>tem pa ples In prosta zabava, ki se je končala y pondeljek zjutraj, prav po slovenski navadi. Udeležba je bila velika, velf-ko večja kot smo prjčakoyali. Občinstvo je bilv Jako zadovoljno ter veselo razpoloženo. Mnogi so se izrazili, da H radi *« kaj takega videli. Nek s j tnkegu gotovo pr de bolj pozno ali pa zgodaj v pi ihodnji sezoni. Slovenski pevski in dramski s bor Slavec se najtopleje zahvaljuje vsem rojakom in n^faki-nj«^ v Detroitu in okoliri za veliko udeležbo, obenem pa kTičet Na veselo svkienje na prihodnji prireditvi! Vsi pevci In člani zbora se vs-bijo. da se udeležijo seje. ki se 1*0 vršila dne 12 maja ali 2. ne deljo v mesecu ob 2 pop^dnr Udeležite «e gotovo, -krr bomo reievall \ažne zadeve. • Anton Kotaclrh. leti ^RIU Tehnika moriSvat Dve mednarodni komisiji preiskuje tj učinke moderne motorizirane J U ^ ljenje v morju in njiju izsledki s«, ka, . kovani. Se prad kratkim « niao i^1 Urfiti, od kod razne skrivnostne b2S mnoiestvena umiranja med morftoT^ floro, ki ne prizadevajo hudo samo oL bitu, temveč tudi ribarstvo in druge / sfce ftroke, ki s< preživljajo z morjem Sedaj pa ao odkrili krivca, ki lJud. v splošnem niso vedeli. Ta krivec i. * katerim mažsjo stroje modernih ladji ma atrupeni ostanki tega olja. Majokateri mornarji ali potniki »o kakšna tragedija se dogaja n. pr * „a. se spuščajo, nič hudega sluteč, v mi oljno sled, ki ostaja za plovečimi ladi»m se hočejo ptice spet dvigniti — ne morei oljni ostanki modernih lsdijakih strojev zlepjli krila, da na morejo leteti, in jih dajo, Ptice ostajajo na slepečem da na njem poginejo, ali pa jj,h toki in priženeJb na obalo, kjer jih časa ista kajti ptica, ki ne more leteti, »e ne mor" hraniti in je zapisana smrti. Na sto tisoče ptic pogine tako vsako da bi ljudje o tem kaj vedeli. Toda motor na olje ima še hujše m Prav tako kakor ptice umirajo od taft strupenih oljnih ostankov, ki padajo JH> na dno, tudi ribji roji, ki zaidejo v otrovan pas. Danes si lahko že bolje m| mo skrivnost, zakaj so mnoge točk«, ki pred nedavnim slovele po svojem ribjem stvu, mahoma' ostale brez rib, s čimer premnogim ribičem ogromna škoda, jih je mavričasti Strup, ki prehaja v mofl čedalje večji množini v isti meri, kakor motorizirana plovba. A ne samo direkta di indirektno učinkuje ta strup. Pod njej vplivom odmira tudi morsko rastlinje, por alge in druge rastline, ki rabijo neštev ribjim vrstam za hrano in drst. V aadnj tih so se na mnogih krajih, posebno nem morju, čudili od kod skrivnostni zen alg". Danes vemo, da bi se lahko z večjo u|»rt nostjo imenovala "oljna boJezen".| Odpomoč proti temu zlu beveda ni izvd na ta način, da bi prepovedali promet z ra nimi ladjami in z oljem. Je pa neprim lažja in učinkovitejša na ta način, da t vse ladje, ki olje uporabljajo, zlepa ali« prisilile zbirati svoje oljne ostanke do na njih pristanišč v posebnih posodah ali p opremiti z aparaturami, ki bi olju uničile gove škodljive lastnosti, preden bi prii morje. In ta predlog menita obe komisiji staviti mednarodnemu strokovnemu in čilnemu svetu. Ni dvoma, da bosta uspeli m Zmernost v jedi in pijači prin dolgo življenje Osebe, ki bolehajo na srcu učakajd li kakor vemo, Metuzalemova leta. Seveda | potrebno, da žive zelo previdno in si to srce. Ne smejo mu naprtiti dela* ki ga samo zdravo srce. Pod delom je umeti tudi delo, ki ga i srce opravljati v zvezi s prebavo. Ce pr obremenimo prebavila, obremenimo s tem srce. Pametna jed in pijača pa nam ga p< ga čuvati. Človek s srčno boleznijo ne jesti pretežkih in preostrih jedi, pred vieo ne sme jesti preveč ali vsaj preveč hki Zdrava oseba si lahko privošči dva obilnaol na dan, človek s srčno bok*znijo pa naj je l večkrat, a vselej po malo. In pri tem m počasi in naj jed dobro prežveči, da <«ivi želodcu čim več dela. S tem seveda ni rd naj strada, le preveč požrešen naj ne W. Prav tako naj preveč ne pije. Cim več jemo, tem več tekočine pride v kri in i h skozi telo v obisti, iz obisti pa kot ksč ii^ To pogajanje tekočine skozi telo mora <1* I jati seveda srce in čim več pijenw>. te» ima potem dela. Zdrav človek popije v urah normalno poldrug do dva litra teM kave, juhe, vode itd. Tega nuj * srčno bolni, ki naj bo s pijačo čim M ren. Pri tem pa spet ne sme pretiravati, kakšno izpiranje telesa z vsakokratnimi * nimi množinami vode ali še bolje s vsebuje dovolj vode za vsako žejo, je u" ( zelo koristno. Natrij namestil radija Angleški raziskovalec dr. Cockcroft je s prrr k«l<*« 1 In doguali na naši srmlji* A nje na dnu zemeljskih ocean vse potankosti zgodovine ns vtfkefa rodu? AH so te «*fVr vseh krlžer m težav In lrpl>eni tin človeštva? — — — iB 14 Msssr 2 - M li r"". Z 26. APRILA^ t j j , ><#ffrrff r f f f r f f f rtf rrwtw< « j . Vesti iz Jugoslavije (Izvirna porq£ila is Jugoslavije.) Sodrug dr. Henrik Turna )|i>ia. 10. aprila J 77-Wni eden pionirjev sloven- Realističnega gibanja, J alpinec. Pred nekaj t;Je prehladu, v petek 5. ^jeigrudilv svoii od> pisarni, prepeljali so «i Zdravniki s, ugotovili hudo menico. ki ji j(> danes dopoldne ^ podlegel, Zapušča sest »i in hčer. odvet- na Sovi« o .smrti sodruga Turne vso Slovenijo. Ni J« brže osebnosti med nomi. ki bila tako znana in pnljublje-po vsej Sloveniji. Delavsko nje je izgubilo v njem odlic-. |odfUga, govornik*, PPM* ,|ja člankarja, kulturno živ-it Slovencev pa je izgubilo dobrega sr delavca, saj je »j ni kulturna panoge, kjer ai bil mnogo tli vsaj nekaj lil. Bil je kulturni delavec, kanih imamo malo Kar never-, je, da je n i>c! dr. Turna iko moči. da je zmogel toliko ki najglasnaie ?o\ori. kaj izgubili z njim. Vse r.jego-publicistično in znanstveno ,, kar ga je objavil in kar ga objavil, je tirno ogromno obsežno, da se človek čudi, da poleg vsega tega mogel sploh ■.Turna izvrševati Se odvetniš-poklk* do zadnjega, da je do njega pridno zahajal v plani-da je hodil predavat delav-v Ljubljani in na deieH, in i spričo vsega tega duševnega telesnega napora še tako rut. živ, veder in pokončen na-Ijub svojim 77 1. Bil je od-ien jurist, bavil se je mnogo z ikoslovjem, izrazoslovjem, pe-ogiko, filozofijo, znal je mno-jezikov, pisal članke v vse foče revije, poznal literaturo glasbo, prepotoval vso sloven-liemljo do zadnjega kotička, »plezal.vse naše Al|>e, izvršil mo drznih novih plezalnih r. zbiral na svojih romanjih raze in besede za posamezne jio-vt v alpinskem svetu, za obli-ffora, zbiral dolgo vrsto let tu- raznih zeli in rož — v Pfovi zapuščini je ohranjen iiren botanični slovar — pre-toval skoraj pozabljeno Bene- 0 Slovenijo, priobčeval ravno dnje mesece opis te jmkrajine, lUvil karJo Beneške Slovenije j« natisnil . . , j,, še bi lahko Sevali in ne I>i našteli vsega, je ogromno delo in zelo ver-1 to" je, Ha so mu največ zdravil moči dajale planine. Kajti 1 to delo je opravljal do zad- l'rav <«| pisalne mize, za kro je presedel toliko ur in Trii^ci v bolniško etih dneh umrl. Se o tednom si .srečal na ce-občudoval t«, ravno posta-t ni prav ni«- u-prožni korak. ,v •»' dvorani si se vedno slišal J/a/''/il y> Gornika in bra-** kakdr pf« d 1,-tj ■"B* pretrfl ... 01, vsemu temu , J.u predstava. «' wio o utru- io Samomor. — Na cesti pri Ve liki Nedelji so našli mrtvega šoferja Franca Janžekoviča iz Ptuja in smrtno ranjeno njegovo zaročenko, natakarico Viktorijo Gabrčevo iz Ituja. Gre za samomor. Natakarica in šofer, oba usluž-bena v Ptuju, sta se seznanila že pred nekaj leti in sta se zelo lepo razumela. Kaj ju je zdaj gna- v smrt, ni znano. uspe Izpred izrednega sodišča Trst, 22. marca 1935.—Pred izrednim sodiščem v Rimu je bilo obsojeno večje število anti fašistov iz Genove in Savone Vseh' skupaj je bilo obsojenih 18, ki so dobili skupnb 110 l#t ječe. Zaradi amnestije pa so jim odšteli vsakemu po dve leti. V Kobaridu je goriška pokrajinska obrtna organizacija uved la v propagandne namene uradno poslovanje vsak prvi in tretj torek v mesecu, "da bi takb čim uspešnejše razvila svojo pomoč v korist obrtnikov in malih in-dustrijcev v tej coni." V Šempasu na Vipavskem se je učiteljstvo po višji naredbLz vso vnemo vrglo na propagando med domačini. Priredilo je v p*r tednih že nekaj propagandnih predavanj o sindikatih, korpora-cijah itd. Proslava "dopokvora" v Divači Divača, marca 1935.—Preteki mesec je priredil "dopolavoro" iz Divače, Vremske doline, Sko-cijana, Rodika, Lokve in iz dru gih okoliških vasi večjo proslavo v Divači. Potekla je v znamenju vseh fašističnih proslav z godbo, govornicami in brez navdušenja. Mussolinijevo pozo je zavzel prosluli paša sežanski ca« valiere Grazioli. Ljudi se je zbralo še precej, to pa vsled načina in vsled prisiljenega tira nja k proslavi. Vsi člani "do-polavora" so namreč prejeli povabilo na ime in vsak je moral to vabilo pri prihodu na proslavo izročiti v pisarni. ' Tako so lahko ugotovili kdo se ni udeležil te komedije in s tem so ga seveda vzeli v poseben zapisnik in posebno kontrolo. Večji del programa je spopolnil ples, ki so se ga pa udeležili največ le priseljeni Italijani in le malo mladine, ostali pa so se polagoma po razgubili na domove. Lesene barake za Abesinijo Gorica, aprila 1935.—Ajdov, ski podjetnik in podešta Rizatto je dobil naročilo od vojaških oblasti za napravo in dobavo 30 lesenih, zložljivih barak. Poaa-m«*zna baraka bo dolga okoli 45 m in 8 m široka ter bo vsaka stala 18.000 lir. Obenem je dobil tudi nalog za dobavo 15.000 komadov neke vrste praktičnih stolic. Barake kot stolice morajo biti gotove v najkrajšem času in odposlane v Abesinijo. Mehika v mnogih strajkov i Stavke to zajele več dr* iav in ponekod •o splošne •tv nega polirijukega napada na brezp»*elne \ Iam AngeUmu, CaJ. Mežico City. — (FP) — Skoraj po vseh industrijskih krajih Mehike je izbruhnil velik stavkovni val, ki je vrgel vladi v naročje cel kup razrednih vprašanj, katerim se ne more izogniti. Ta val zna doseči vrhunec v generalni stavki, o kateri bo delavska federacija sklepala te dni C26. aprila). Federacija bi imela ukrepati o splošni stavki ie 20. aprila, a je vprašanje odložila za en teden v upanju, da bo v tem času prišlo do poravnave nekaterih stavk in da se izogne posledicam, ki nastanejo i generalno stavko. Poziv za splošno stavko izvira iz stavke delavcev pri Huas-teca iPetroleum Co. v Mata Re-dondi, Veracruz. Po izbruhu te stavke je pa nastala cela vrsta stavk in simpatičnih stavk, ki divjajo liki prerijski požar. Stavka pri Mexican Light & Power Co. (kanadsko podjetje) v Tampicu je na primer povzročila simpatično stavko vseh e-lekrarskih delavcev v državah San Luis Po t os i, Guanajuata, Nichoacan in Querentaro. Posledica je, da so paralizirane vse industrije. V rudarskih okoliših stavkarji dovolijo rabo elektrike le za obratovanje seaalk, da voda ne zalije rovov, vsi drugi električni vodi so mrtvi, V tampiškem okrožju je absolutno vse zastavkalo; tudi hotelski in restavracijski delavci so šli na simpatično stavko. Bojev-no razpoloženje delavstva je razvidno v slučaju neke oblačilne tovarne, ki je priznala vae zahteve stavkarjev. Komaj pet minut po zmagi so ie odšli na simpatično stavko z elektriškimi stavkarji. Stavka cestnih železničarjev v Mex|co Cityju je dobila narodni odmev. Razne delavske in kmetske organizacije so formi rale ''Narodni solidarnostni od bor", ki zbira podporo za stav karje. Za stavkarje kolektajo ce 16 šolski otroci. S stavko so zagrozili tudi železničarji pri Mexican Railway Ltd. (tudi laat kanadskih kapitar istov). Zahtevajo plačilo za nedeljsko delo in nekatere spre membe v kolektivni pogodbi. Družbo bi to stalo okrog 105,000 več na mesec. Uniji je odgovorl-a, da tega ne zmore, pripravljena je pa dati manjšo vsoto, če se delavci odpovedo drugim za fitevam. Unija je odgovorila, da e pripravljena sprejeti ponujeno zvišanje mezd, ne mara se pa odpovedati pravici do nadaljnjih zahtev. Ker je družba to odklonila, je stavka oklicana za 26. a prila. Ves ta val industrijskega no-pokttfa bo pa sigurno dosegel vi šek na prvega maja, ko bo prenehalo vae delo po vsej Mehiki. raznovanje tega mednarodnega delavskega praznika je sicer zadnja leta postalo običaj v M«' liki, toda še nolx*nkrat niso bi tako obširne in živahne pri prave za praznovanje Prv te evoJeeM v dom«« laa Farmarji ie dolgo Čakajo — r e l i f a Monteagle, Tenn. — Tennes-seeški gorjanci, "hribovci", "hill-billies" ali kakor ie hočete, že dalj časa premišljujejo, kaj prav za prav naj vladna kooperacija pomeni. Za ljudi v okraju Grun-dy, kjer je 95'* prebivalcev na relifu, je to zagonetka. ker jim je vlada ie zdavnaj obljubila finančno pomoč za ustanovitev zadružne tovarne za preierve, denarja za nabavo strojev pa ni od nikoder. , O pač, denar ima državni relifni direktor, ampak ga noče izročiti "rdečkarjem". Taka zadruga. Čeprav bi ljudem pomagala na noge, bi bila po njegovem mnenju nič drugega kakor — boljševizem. In Čp so v Wa-shingtonu pripravljeni financirati tak "aovjetizem", bo pa on, ki je boljši demokrat kot na primer Hopkins, gledal, da se aaj takega ne zaredi v tennesseeš-kih ^ribilL_ "Radihalizem" plantažnih delavcev Montgomery, Ala, — Share Croppers unija, ki pravi, da ima 10,000 članov v Alabami, Go-orgiji in Miasissippi, zahteva skrajšanje delovnika na 10 ur in zvišanje pM na 10 centov na uro ali en dolar na dan. Na bombažnih poljih zdaj delajo od zore do mraka,« od 14 do 16 ur za plačo od 50 do 75 centov na dan. Med to organizacijo in Southern Tenartt Farmers unijo, ki i-ma glavno zaledje v Arkansaau, kjer je v hudem boju z bogatimi plantažniki, so v teku razgovori za skupno akcijo. OIh* organizaciji rušita tudi rasne predsodke in organizirala skupaj črnce in belopoltce. Slovenska Narodna Uitaaov|)aaa 9. aprila 1*04 HI HHBE Podporni Jednoti Inkorp. 17. junija 1907 e driavi lll.no.. Tel. Koeknell 4904 1657-59 Lswnti«le Avo„ Ckleego, IIL GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNIODSKK: VINCENT CAINKAR. predsednik.... 1667 S, L»wndsle Ave., Chicago, IIL KRED A. VIDER, «1. Ujnik.........2rt67 S. Uwndsle Ave., Chlengo, IIL LAWRENCE GRAD1SIIEK, tsj.bol.odd. HM7 S. Lawndale Ave., ChUstro, IIL JOHN VOGRICH, gl. blagajnik.......5M67 S. Uwndale Ave., Chicago, III. FILIP CODINA, upravitelj gUtils... ,M67 S. Uwndale Ave., Chicago. IIL JOHN MOLEK, urednik glanila......2057 S. Uwndal« Ave., Chieago, IIL ODBORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.....UM E. 74th St., Cleveland, O. JOHN E. LOK AR JR., drugi podpredsednik. I m K. 170th St., Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSEK: MATI! PETROVIČU, predaedpik............fittft E. MOth St., Cleveland, O. ANTHONV CVETKOVIC1I..............t>83 Seneea Ave., Biooklyn, N. Y. JOHN OLIP....................14U S. Proupect Ave., Clarendon H lil« IIL POROTNI ODSEK* JOHN GORSEK, predsednik..............414 W. Hay St., Sprlngfiold, IIL ANTON SU1«AR...................................Box 27, Anna, Kana. JOHN TRCEIJ...................................Ho* m, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ..................................Rox fl|, Parkhlll, Pa. FRANK BARB1CH..................16010 Parkgrov« Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODMKK: FRANK ZAITK, predsednik................S08U W. Mth St., Chicago, HI. FRED M ALG AI..............................Central Park, Peru, IU. JACOB AMBROZ1CH......................418 Pieree St., Eveletb, Minn. rOlORI-lirnimhimn a ■ lavnimi ••Ikarnlkl, ki MaS a al. ara*«, aa irll takatai VSA 1'ISMA. ki aa aaaatata aa »aala «1. pr» mogel izhajati eno leto, če bi ga ne podpirali finančno in politično prav tisti ljudje, katere pri vsaki priliki izda", pravi Minnesota U-nlon Advocato, glasilo central-1 mora n srni imeni /,u |fklnr»ko unijo. ne unije. "Zdaj llonrat udriha i hi organiziranem delavstvu. Prihodnji teden bo mog<*V odprto zahteval vzpostavitev fašistične vlade, ki naj napravi konec njegovim namišljenim "rdečkar-akim zarotam", zaključuje ta list. DAJK NOVO MOT IN 2IVUKNJK SLABOTNIM l.Jdiljf. ki a«. alalH.litl V«|n| iMtaralmll aH ilniglh v« roki .v, il,dM prani* I Jane Mlravja In |n«lanaj«i niu^nl, ur llvahnajll pu vlivanju KI KI A TON K. NIIUA TONK Ja luduvlu. »dravllu aa Ika in laiMka aradnja »tarnati. Napravi Jih in.WM.jia In Miravajla in p«iv»«a ajlk »m.4-miatl »a dalo Ali•• ataalarl In unam.i«ll. ta. •MJ na puaalilt« |M«lmaltf NIIOA-TONK Ta* kuj pu par dnavlli Ualala ia>aalll vallbu ia> kuljlanja NIHiA TONK aa prmlaja v vaah laliarnali. Na Joniljiu. pmiarmlli Nl^imw«i •/ m h^m Public'Service Company OV NOSTH1SH ILLINOIS ' Bolnik je omahnil, odprl oči In legel na zemljo. Jakop je potiho vstal, odiel v kodo in prinesel kratek kožuh; ogrnil je z njim bratranca in sedel poleg Sofje. Rdeči ogenj je razj»osajeno smeje razsvetljeval temne postave in človeški glasovi so se zamišljeno zlivali s tihim treskanjem plamena. Sofja je pripovedovala o svetovnem boju ljudstva za pravico do življenja, o davnih kmečkih vstajah na Nemškem, o žalostni usodi Ircev, o junaštvih francoskega delavstva i v mnogoštevilnih bojih za svobodo . . . V gozdu, odetem z mehkim nočnim baržu-nom, na mali ravnici, ograjeni s tihim drevjem) pokriti s temnim nebom, poleg razposajenega ognja, sredi začudenih senc — so vsta-jsli dogodki, ki so pretresali svet sitih in brezmejno pohlepnih, drugo za drugem so se vrstila ljudstva, ki so izkrvavela v neštevilnih bojih, in se omenjala imena bojevnikov za svobodo in pravico. Tiho je zvenel zamolkli glas Sofije. Kakor da bi prihajal iz daljne davnine, je budil nade in zaupanje in ljudje so molče poslušali njegovo godbo — veliko |>ovest o svojih bratih po duhu. Gledali so v suho in bledo obličje ženske, odsmihali se smehu njenih sivih oči in pred njimi je vse jasnejše sijalo sveto delo ljudstva — neskončna borba za svobodo in enakost. Človek je videl svoje želje in misli v daljni davnini, zastrti s krvavo zaveso, sredi neznafiih drugorodcev, z umom in srcem se je spajal s svetom, v katerem je opazil svoje prijatelje, ki so posvetili svoje boje za pravico z . neskončnim trpljenjem in ki so prellli cele potoke krvi za zmagoslavje novega, svetlega in radostnega življenja . . . Rodilo se je in raslo čuvstvo duhovnega sredstva . . . — Ni več daleč dan, do vzravnajo delavci vseh dežel svoje glave in poreko: zadosti nam je! Takega življenja nočemo več! — je uver-jeno zadonel Sofjin glas. — In tedaj se zruši dozdevna moč silnih po svojem pohlepju, zemlja jim uide izpod nog, opora se jim zmakne ... — Tako je! — je pritrdil Ribin. Mati je poslušala z nasmehom veselega začudenja. Videla je, da je vsa rezkost, vsa dol-goveznost, vse kar se ji je zdelo na Sofji odveč, izginilo in utonilo v gorečem, enakomernem potoku njenega pripovedovanja. Ugajala ji je nočna tihota, igranje ognja, Sofjin obraz, zlasti pa stroga pozornost mužikov; nepremično ao sedeli, v skrbeh, da ne zmotijo mirnega pripovedovanja, da ne pretrgajo svetle niti, ki jih je zvezala s svetom. Od časa do časa je kdo položil oprezno drva na ogenj, in ko so se uaipali roji iaker in dim iz ognja, je odganjal iskre in dim od ženskih. Enkrat je Jakop vstal in tiho prosil: — Počakajte, prosim . . . Odhitel je v kočo in prinesel obleko; z Ignacijem sta molče zavila ženskam noge in pleča. In Sofja je nad^jevala, risala dan zmage, budila ljudem vero v laatno moč, dramila vzajemnost z vsemi, ki žrtvujejo svoje življenje neplodnemu delu za glupe zabave prenaai-čenlh . , . Besede matere niso vznemirjale, a čuvstvo, ki ga je zbujala Sofja s svojim prl-|H»vedovanjem v ostalih, je napolnjevalo tudi njene prsi a pobožno mislijo na ljudi, ki hodijo ne glede na opasnosti k onim, ki so vkovani v verige dela, in jim donašajo |s>šteno spoznanje in ljubezen do resnice. — Bog pomagaj . . . — ai je mislila in zatis-nila oči. Ob Jutranjem žaru je Sofja utrujena obmolknila in se smeje ozrla po zamišljenih, rs*-žarjenih obrazih. — Caa Je, da greva! — je dejala mati. Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroll • t Nadaljevanj«.) Zaslutil sem bil okoli dvajset dolarjev. Plačal sem hrano iti stanovanje in ostalo ml le par dolarjev. Nisem bil baš posebno srečen, ko sem storil prvi korak ln se odprav il v Ameriko in najbrž tudi ne bom v bodočnosti. To sem lahko sklepal, ker srni že peti dan delo izgubil. Ker sem bil raz«*- aranja že navajen, a cm skušal tudi tega junaško prenesti: ufial »em. da se Imi že kako preokrenilo in da bom dobil drugo enarja-lit dela nisem imel, |>oleg tega m-tm bil pn m- odrei*n od svojih ljudi' daleč v tuji deželi. Tuhtal sem, kaj bi storil in kim bl se obrnil. Nešteto misli ml je rojilo po glavi, pa nobena pričenjajo, se še niso pričela. Končno je prišla pomlad In t njo gorkejši dnevi in lettše vreme Z inancem sva še vedno tavala dan za dnem po ulicam ln >»kula delo. Vse sva pretaknila, |h» v «eh tovarnah sva |s>gledala m |s«v»«nI so nama rekli, da ni-Imajo dela. IU bila prava. Nsposkd »tm t te-' Nekega dne »\a dobila »a*il< — Cas je! — je trudno pritrdila Sofja. Nekdo od mladeničev je glasno vzdihnil. — Skoda, da že gresta! — je z nenavadno mehkim glasom dejal Ribin. — Lepo govorit«. .. . Nekaj velikega je v tem, da zbujate v ljudeh sorodstvo duš! Ce vemo, da hoče na milijone ljudi isto, kar mi ... se poboljša naše srce ... In v dobroti tiči velika sila! — Dobrota je sirota! — je smeje dejal Je-fim in urno akočil na noge. — Caa je, da odideta, Mihajlo, da ju nihče ne vidi . . . Ce razdelimo spise med ljudstvo, bo oblast preiskavala, odkod so se pojavili. Nemara se kdo spomni« da sta bili romarici tu ... — Hvala ti, mati za tvoj trud! — je dejal Ribin. — Vselej se spominjam na Pavla, kadar te vidim ... Mehak nasmeh mu je šinil v široki obraz. Hladno je bilo, a on je stal golorok, z odpetim ovratnikom in razgaljenimi prsi. Mati je ogledovala njegovo orjaško postavo in mu svetovala: — Obleci se — mraz je! — Odznotraj me greje! — je odgovoril. Vsi trije fantje ao stali ob ognju in tiho be- sedovali, a pod nogami je ležal bolnik, odet s kožuhom. Nebo je bledelo, sence so se tajale, * listje je trepetajoč čakalo solnca. — Na zdravje! — je dejal Ribin in segel Sofji v roko. — Kje vas je dobiti v mestu? — Kar mene poišči! — je dejala mati. Mladeniči so počasi, drug za drugim pristopili k Sofji in ji molče, neokretno in prijazno segli v roko. Iz obrazov jim je sijala zadovoljnost in hvaležnost, in to neznano čuvstvo jih je spravilo v zadrego. Od neprespane noči suhe oči so molče upirali v Sofjin obraz in prestopali z noge na nogo. — Ali ne bodete pili mleka pred odhodom? — je vprašal Jakop. — Ali ga je kaj? — Je dejal Jefim. , — Nekoliko . . . Ignacij je v zadregi šinil z roko v lase in dejal: — Ne . . . razlil sem ga . . . Vsi trije so se zasmejali. O mleku so govorili, a mati je čutila, da mislijo o drugem, želeč brez besed Sofji in njej vse dobro. To je vidno ganilo Sofjo in jo spravilo v tako zadrego, da ni dejala kot potiho: — Hvala vam, sodrugl! Spogledali so se, kakor da bl jih bila ta besedica narahlo zadela. Oglasilo se je zamolklo pokašljevanje bolnika. Oglje na grmadi je pogasnilo. — Na zdravje! — so polglasno dejali kmetje, in bridka beseda je dolgo spremljala ženski. Počasi sta šli v Jutranjem svitu po gozdni stezi; mati je izpregovorila: — Lepo je vse to . , . kakor v sanjah je lepo! A ljudje hočejo resnico, ljuba moja, hočejo! Podobno je, kakor, v cerkvi pred prvo mašo ob velikem prazniku . . . svečenika še ni, temno in tiho je v cerkvi, a narod se že zbira . . . tam prižgo svečo pred podobo, tu svetilko in preganjajo temo, razsvetljujoč hram božji. — Zares! — je veselo odgovorila Sofja. — Le da je tu hram božji — ves svet! — Ves avet! — je ponovila mati in zamišljeno zmajala z glavo. — In lepo ste govorila, moja draga . . . močno lepo! A jaz sem bila v strahu, da jim — ne bodete všeč . . , Sofja Je molčala, potem pa je tiho ln otožno odgovorila: — Preprosto moraš govoriti z njimi . . . t Dalj« »rB»4atl«.) ■MMBHanu no delo pri nekem Judu, ki je tbiral staro šaror,—- vse od ši-vanke do |M»lomiJenega avtomobila. Te stare ropotije je imel velik kup ter čakal na čas, ko se bo trg <*lprl, da bo vse skupaj spravil v denar. Pri njem sva delala samo dva dni in pol. Rekel je, da naju več ne potrebuje In nama izplačal pičel zaslužek Zopet sva bila potisnjena med brezposelne in vržena nt cesto. Godrnjala in preklinjala sva kapitalistični sistem, ki ne dopušča. da bi vsi |M>trebni imeli delo. Pretekla sta dva tedna od ča-sa. ko sva z znancem izgubil^ delo pri Judu. Dolg za hrano in stanovanje Je rastel. Plačati je bilo treba, toda denarja ni bilo. Tam. kjer sem bi na hrani, so me začeli |M>stranl gledati In obenem siliti, da moram ob nedeljah V cerkev, tam moliti in prositi !fc>ga, naj ml pomaga it zagate, v kaleri sem se nahajal. Ako sem hotel biti še nadalje na hrani pri omenjenih ljudeh, aem se moral ukloniti njih volji. Tako sem neke deževne nedelje odpravil v cerkev k službi boiji, samo da sem Imel mir in več kredita pri omenjenih ljudeh. T<*la v cerkvi nisem bil prav-|Nisebno raxpolnšen ta mo» litev ; različne misli so mi rojile po gtati ter me »pominjale na žalosten položaj. Zato nisem mo-gel moliti, biia mr m mogla pri- FI08TITŠ praviti, da bi postal pobožen ln tudi preveč bedasto se mi je zdelo, moliti lesene svetnike in jih -prositi pomoči. Ljudje, pri katerih sem bil na hrani, so se za nekaj dni pomirili in me niso več tako pisano gledali. Toda zabičevali so mi, da za neverne Tomaže, med katere spadam tudi jaz, ni prostora pod njihovo etreho. Zopet sem stikal za delom pred raznimi pisarnami, tovarnami in vsepovsod« kjerkoli sem se nadejal, da bi kaj dobil. Moj znanec je imel večjo srečo, kajti delo je dobil in tako sem moral zanaprej sam pohajati okoli. Ker se je v naselbini nahajal tudi neki rojak, ki je bil oženjen z mojo teto, mi je končno on dobil delo. Zai>oslen sem bil v neki livarni, toda jaz se nisem smel ozirati, kakšno je delo, pač pa hitro prijeti zanj in nekaj za služiti. Delo je bilo ponočno in plačano od kosa. Prevažal sem železo na samokolnici, s katerim so i-meli drugi vešči livarji opravek in vse drugo pripravljati livar jem in odvažati proč, kar so iz-gotovili. Delo je bilo težko in naporno, roke sem imel vse žulja ve takoj v prvih dneh. Nekega tovariša sem vprašal, ako se mora vedno tako težko delati livarnah. On ml je povedal, da to je kontraktno delo, plačano od kosa ln da pri takih delih se mora povsod trdo delati .Sicer se pa več zasluži nego pri lahkih delih. ' Tisto dek) sem opravljal le nekaj dni; nisem mogel dalje vzdr-žati, ker je bilo pretežko, poleg tega pa je bila hrana pri tistih ljudeh tako slaba, da sem bil večkrat lačen nego sit. Torej ne bi bil mogel že zaradi hrane dol go vzdržati pri tako napornem delu. Nekega dne mi je bil gospodar, pri katerem sem bil na hrani, kar v loncu prinesel jedačo v tovarno. Jaz sem mu rekel, naj kar v kot postavi, da bom že potem zavžil, ko bom malo počival. Gospodar je delal v neki pa pirnici, kamor se mu je mudilo. Ko je odšel, sem odložil vročo lopato, ki se je ugrela od hitrega dela, ko sem premetaval prst, kar je bilo tudi kontraktno delo. Pograbil sem lonec, katerega je gospodar prinesel, da se pokrep-čam, kajti bil sem dovolj lačen. V loncu je bilo kislo zelje, nekaj žgancev in majhen košček govedine. Ko sem tako gledal v lonec, se mi je približal neki Poljak, moj sodelavec. Hotel je videti, kaj mi je prinesel moj gospodar. Ko sem mu pokazal, se je začel na glas smejati in nor čevati. Rekel je, da je moja hrana taka ko v starem kraju, kjer smatrajo kislo zelje za pri-boljšek in pravo slaščico. Mene je popadla jeza in pograbil sem lonec z jedjo in ga treščil v nek kot v tovarni, da se je vse razletelo. Potem mi je Poljak dal nekaj prigrizkov od svoje jedi, da sem potolažil lačni želodec. Naslednji dan sem pustil tisto težko delo. Odšel aem bil pa tudi od tistih ljudi, ki sem bil pri njih na hrani ter se preselil k teti na stanovanje in hrano. Tako so me vedno spremljale vsakovrstne sitnosti in se me držale. Vedno sem bil postavljen iz dežja |>od kap. Nekega dne sem prejel pismo od strica iz Clevelanda, ki se je tam nahajal že en mesec. Sporočil mi je. da dela še ni dobil in da bo še par tednov j)očakal v Clevelandu. Mene Je vprašal, če aem dobil delo in če sem še na starem prostoru na hrani in stanovanju. Jaz sem mu ml pisal in pojasnil svoj položaj. Da sem delo že imel in izgubil, da sem brez denarja, na stanovanju in hrani pa pri teti. Nadalje sem mu pisal. ako bo on v Clevelandu delo dobil, naj ga še meni preskrbi, potem i*»m prišel za njim. Začel sem zopet stikati ta delom in tavati okoli, toda dobil nisem nič. Se tisti ga niso mogli dobiti, ki so bili fte več let v A-nreriki, kako naj bi ga dobil jaz "greenhom*, ki nisem bil vešč angleškega jetika! De bi mi bil kdo drugi delo preskrbel, tega Ugleda tudi ni bilo. Zato sem se kar udal v usodo in čakal, j>a naj pride kar hoče. Kmalu sem prejel drugo pi-»mo od strica. Pisal mi je, da dela ne more dobiti in da bo odšel it Clevelanda v rudnike in poskusil delo pod zemljo. V neki rudarski naselbini je bila njegova seatra <»tiroma moja druga teta, ki mu je pisala in pojasnila tamošnje razmere. Cez par dni sem prejel pismo od strica iz Bradleyja, O., kamor se je bil preselil. Sporočil mi je, da je delo dobil in kakor hitro bo spoznal razmere in bo prilika pokazala, da bi tudi jaz dobil delo, ml bo takoj pisal, naj pridem za njim. . ' (Dalje prihodnjič.) Irci t luči humorja ________ CDagens NyketerStockhulni) Celo Angleži simi, ki se jim pač ne more očitati, da bi bili preveč nežni do prebivalcev zelenega otoka, priznavajo Ircem njihove dejanske vrline; zlasti pa cenijo njihov način pripovedovanja sočnih zgodbic, zabelje-nih s posebnim satiričnim duhom. Takšna je na primer dogodivščina z Ircem, ki je izgubil svojo pravdo pred vrhovnim sodiščem v Washingtonu. Od-hajaje iz sodnega poslopja se je ves pobit ustavil pred alegoričnimi sohami Modrosti, Zmernosti, Dobrote itd., razj^ostavljeni-mi po parku okoli najvišjega sodišča. Ko je prišel do kipa Pravice, se je pa porogljivo zasmejal : "Tak tukaj torej počivaš! Sicer sem res šele danes izvedel, da tO Vil več na svetu; da je tu tvoj grob, pa vidim Šele zdaj." fn druga, o mladem irskem priseljencu, ki se je bil ravno izkrcal v Ameriki. Njegovi rojaki, ki so se bili že zdavnaj priselili, ga vprašajo, kaj misli in kako. "Prišel sem, da si bom med vami pošteno služil svoj kruh." Tedaj stopi k njemu neki star Irec, mu toplo stisne roko in pravi: "Ljubček moj, potem boš pa kmalu milijonar, zakaj med nami se ti pač ni treba bati konkurence !" a Irci v svojem humorju posebno ljubijo grozotno snov. Tako je neki visok irski uradnik opazil, da mu je sluga pripra vil črno obleko, čeprav je bil zu naj najlepši poletni dan. "Mislil sem, da misli gospod iti na pogreb gospoda župnika," se opraviči sluga. - "Kaj še!" odgovori njegov gospodar. "S tem pa nikakor nočem reči, da bi bil zoper njegov pogreb." Na nekem političnem shodu Lloydu Georgeu na čast, govornik ni mogel slavnega državnika dovolj nahvaliti. "Sama Previdnost božja nam ga je poslala! Za britansko cesarstvo je Lloyd George isto, kar je bila Jeanne d'Arc za Francoze." "Potem ga pa sežgimo na grmadi!" vzklikne tedaj navdušeno neki irski poslušalec, e Znano vam utegne biti, da se katoliški in protestanski Irci zelo dajejo. Tako je imel neki u-gleden irski katoliški odvetnik iz Dublina razpravo v Ulstru, središču protestantov. Ko gre s postaje, vpraša nekega delavca, kje je cerkev. "Tamle, blizu glavnega trga." odgovori vprašanec in mu pokaže protestantsko cerkev. "Že res . . . toda . . . rad bi vedel, kje je ona druga cerkev," sili oprezno odvetnik. "Aha. staro cerkev imate v mislih?" meni delavec. In mu pokaže drugo cerkev, takisto protestantsko. "Niste me razumeli, prijatelj . . . Rad bi vedel ... kje se zbirajo katoličani?" "V |>eklu, gospod, v peklu! t.. Kje vraga naj bi se j>a drugod?!" Evo vam koj druge podobne, s to razliko, da si je tu katoličan privoščil protestanta. Dogodek se je zgodil v Livar-poolu; neki Irec je ves vesel srečal svojega znanca, rojaka. "Kaj pa ti tu T ga vpraša in mu stisne roko. "Kaj pa počneš v teh hudih časih gospodarske krite?" "O, ne moreš si misliti, kako prijetno delo imam! Ne samo da so me najeli, da {»omagam podirati neko staro protestantsko cerkev: še plačajo me za to!" e Alkohol igra v irskem vsakdanjem življenju prav tako važno kakor nesrečno vlogo. Za dokaz tole kratko zgodbico: Neki irski protestantski škof je inkognito nadziral svojo škofijo; zato se ni vozil v svojem avtomobilu, temveč si je najel izvoščka. Med vožnjo pa vpraša kočijaž svojega neznanega gosta: "Na oko bi vas človek imel za duhovnika. Da niste nemara pastor?" Da^si prihrani učinek za konec razgovora, škof ni hotel koj odkriti vseh kart. Zato odgovori : "Njega dni sem bil res pastor . . . Zdaj pa nisem več." "Da, da," prikima sočutno kočijaž, "njega dni sem tudi jaz imel svoje konje in kočijo. Bil sem sam svoj gospodar ... O, kje so tisti časi! .. In z vzdihom globokega obžalovanja doda: "Ta prekleti alkohol je vsega krlV! O saj ni samo vas pogubi!, tudi mene je spravil na kant!" Za sklep pa še tole zgodbico o vrlem irskem vojaku, ki je v svetovni vojni ujel nekega visokega nemškega častnika: "Ali ste poročeni? ... Ali imate ženo?" vpraša angleški svojega ujetnika. Ozlovoljeno mu odgovori častnik po nemško: "Nein! (Ne.)" "Nine?" odreveni Irec. "Devet žen imate, pa ste se zmerom brez železnega križca prve stopnje? .. . Vašega cesarja pa res ne razumem! .. ." samec Želim se seznaniti z starosti od 24 do 50 let? ženi ve. Samsko i„ Jlt ^ ko. Jaz stanujem na f "" brem kraju. Tukaj r^S kor v starem kraju, p, naslov: A. Pouse, H No 9 906, Kelso, Wash ° f NAZNANI litfiai cenjenim naročnikj rojakom širom l\ s \ tl ^ . • nailian da smo preselil, > * Brooklyna, N. y., v M VVISCONSIN. Razbija, ,1 tukaj 11 tarok rajnko in ameriik to na isti način kakor du^ Brooklyna. Splošno ,,a (,o bol pravno, posebno prevoznina U cenejša ker tukaj m.io 'nekako dini Zdr. držav ter v bližini slovenskih naselbin, o ttm nimo natančnejše v cenikih Pišite takoj po seznam 8U« skih in ameriških semen, a iate nujno rabite, lahko „»r«i spodaj navedenih, katere »0 iT Ijane od tvrdke Sever & c«. tran—Zelje zgodno aji polB0 ron—Rožmarin—S a I a t a |Mrt Salata kamenita glava—Salata ški biser glavnata Kndivja « rumena ali zelena zimska—K« kisanje—Radič, rudečka.,t ali a Korenje—veliko svetlo rumeno mare fine domače—(Jrah »ladk Petršilj—Fižol "Cešnjevec" " ličar" # aU "Ribničan"-B tednika In............... 8.S0 t tednike In............... 1.4« 4 tednike la............... l.M I tednikov In.............. nič Za Rvrapo Je. Za Cieero In Ckieage ji 1 tednik ia............ 1 tednika in........... » tednika In........... 4 tednike ia........... B tednikov in.......... ........$9.00 Ispolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denar)« nli Order v planin ln al naročite Prosvete, liat, ki Jo vaša lastnina. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti flu I alt če to preseli proč od drvilno in bo tahteval sam svoj list tednik,! moral tisti član la dotične družine, ki jo tako skupno naročena m Proaveto, to takoj nasnaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati vaoto listu Prosveta. Ako tega ao store, tedaj mora upravniitvo datum sa to vaoto naročniku. PROSVETA, SNPJ, M57 Se. Lawnda1e Ave* Čhlssge. m. Priloženo pošiljam naročnin« aa liat Proaveto vaoto f. 1) Im«.........................................& drui<»a M..., Naslov Uotavlto tednik In ra pripišite k moji naročnini od sledečih flaae 1 drnlinet *) ............................................ČL dreštfa * I) ............................................čl. druiOa M- 4) ............................................Cl. dmitfa K 5) ............................................CL dmitfa a. Meete ................................ .Drftava ................ N«v naročnik.........................Star .................... TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča jA Tiska vabila za veaelice In shode, vizitnic«, I knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrv«_ slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeaiku m TRINERJEVO 6RENK0 VINO odpravi »lah apel it In očinti kožo mozolje> Naročita Mladinski list najboljši mcae&ilk ca tk» a niko mladino I VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CU^ 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOPA V SVOJI TISKARNI Va« pojasnila daje vodstvo tlakan* Cono emerne, enijeko dole prve vrsta PUite po informneljo aa našlo* S.N.P.J. PRINTER* M57-M SO. LAWNDALE A VENI I Telefon RackwHI 4f©< CHICAGO, IU« ffca so šobo aa