Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Leto XXXII. Št. 242 (9547) Cena 150 lir TRST, nedelja, 17. oktobra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarn: «Doberdob» ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi Lažni branilci tržaških interesov V zadnjem času so krogi ekonomske in politične -desnice v Tr-s pomočjo desničarskega tr-oskega italijanskega dnevnika ra-zvili širokopotezno akcijo za ustanovitev tako imenovane «integralne proste cone» v okviru tržaške po-vajine. v preteklih dneh so se njihovi emisarji pojavili tudi po s ovenskih vaseh na tržaškem Kra-su in skušajo prigovarjati dòma-c>vb (tudi z razdeljevanjem tisko-Vln y siabi slovenščini in z vabili Po javnih lokalih) naj pri določe-ni notarjih p Trstu podpišejo Pe^° za ustanovitev take cone. ri tem skušajo prikazati inte-Bralno prosto cono kot nekakšno In-' Koromandijo, v kateri bi bi-} na mah odpravljeni vsi socialni xn gospodarski problemi in kjer ! o občanom na razpolago po Kkih cenah vse, kar potrebujejo v vsakdanjem življenju. Za pred-? av'tev peticije in ustreznega za-onskega predloga, potrebujejo po-u niki 50.000 podpisov in na ne-owiem zborovanju v Krožku za u uro in umetnost so se pohva-**’ d? Je Peticijo pri poverjenih morjih podpisalo že 25.000 obča-”ou. Afcdja naj bi se zaključila 31. ?.• ko naj bi število zbranih P pisov doseglo potrebno višino. ,a^no smo prepričani, da se udniki «integralne proste cone» znri°nca meseca kljub vsem pri-evanjem ne bodo niti približali s rehi» 50.000 podpisov. Demo-va ično prebivalstvo v tržaški po-nrea]mi ni namreč tako naivno, da ? .k* vedelo, kaj se pravzaprav j, n})a za to pobudo. Demokratični s Predobro pozna organizacije tn lMdi, ki stopili so v zadnjih mesecih na plan predvsem s svoji-. ' P°segi proti ratifikaciji osim-j ! sPorazumov med Italijo in n T!aVij° ’n Uživajo podporo albolj konservativnih in desni- j ine h ^rogov i* tržaške pokra- niv-a ludl v Pomeni, da bi pobud-niih T6S 30.000 podpisov, bi ... ?Va zamisel o integralni prosti vadi n<1 tržaškem zanesljivo pro-Kvr a V Puriumentu in na ravni kat°T-S^e. gospodarske skupnosti, Bri pritiče v takih primerih žadom ief.eda i'1 ^ se je že odločno e ,a za ureditev italiiansko-moslovanske industrijske cone na vrn ,ein Krasu. Med «integralno sloS ° cono>> in «industrijsko provi, COno>> gre namreč za alternativo rešitev Praktično druge. saj uresničitev ene izključuje uresničitev bud-J.-i,- h ■ koteremu stremijo po-tki «integralne proste cone», io ^raZa^n^a^kdl in desničarskih prerit dfdijonske družbe in ki Zavijajo zadnjo rejo za poli--„,,e omoicije nekaterih posameznikov na Tržaškem. hl tem 9°sP°dom bil dejan-rf, - pri sycu socialni in gospodarski g našega področja, bi njihove ameve veljale konkretnim opem_ šaiT ™strumentom in ne olaj-o-m integralne proste cone, fci se bolj potlačile že tako skro-slnm Vdjetniški elan tržaških poslovnih krogov in ki so poleg vse- ; nJedanjem kovnem trenutku . lP te v deželi Furlaniji-Ju-?,n 1 rafini skrajno netaktne in ■Dnirf1? V nasPr°tju z razvpitim - ° ‘zmom, s katerim se po-sajoj fej pa je v ^sivu s£?m0 veza za patriotizem, lastnih re- akcionarnih interesov. Resnične koristi Trsta in njegovega prebivalstva niso v posebnih ugodnostih, ki naj bi mu jih podarila integralna «prosta cona» na škodo drugih mest in državljanov v Italiji, pač pa v ustvarjanju novih pogojev za razvoj tržaških produktivnih zmožnosti in sil, čemu so v prvi vrsti namenjeni prav osimski sporazumi o nadaljnjem razvijanju gospodarskega sodelovanja med sosednima državama in sosednima področjema. Cilj, ki ga zasledujejo pobudniki «integralne proste cone» je, kakor rečeno, povsem drugačen: njihova prizadevanja so uperjena predvsem proti osimskemu sporazumu, ki jih s poravnavo zadnjih odprtih, vprašanj med Italijo in Jugoslavijo izpodkopava tla in z ustvarjanjem novega ozračja sodelovanja in sožitja ruši njihove reakcionarne in anahronistične načrte. Jasno je, da takim «branilcem tržaških interesov» demokratični Trst in z njim seveda tudi naši ljudje, ne bodo šli na tako prozorno nastavljene limanice. ODMEVI NA VLADNE UKREPE 0 OMEJITVI KREDITOV Sedaj zahtevajo «začasno» ukinitev draginjske doklade Minister Ossola je dejal, da bi morali za šest mesecev ukiniti dra-ginjsko doklado na vse dohodke, ki presegajo tri milijone lir letno Bo vrednost lire v prihodnjem tednu ponovno strmoglavo padla? RIM, 16. — Sinočnji sklepi medministrskega odbora, ki se je sestal skupaj s predsednikom vlade, o strogi omejitvi kreditov so zbudili veliko pozornost v vseh političnih in gospodarskih krogih. Po današnjih komentarjih je razvidno, da si nihče ni pričakoval tako hudih omejitev na kreditnem področju za zavarovanje vrednosti lire. Mnogi tolmačijo te odločitve predsednika vlade ter finančnih in gospodarskih ministrov kot «novo» gospodarsko pot vlade, ki naj bi se usmerila predvsem na kratkoročne, toda učinkovite ukrepe, tako na področju zmanjšanja zasebne porabe, kot na področju zmanjšanja denarne likvidnosti bančnih zavodov in gospodarskih podjetij. Nekateri so to novo potezo označili za nevarno, čeprav nujno, ker zna še bolj zaostriti deflacijsko politiko, se pravi pomanjkanje denarja tudi v proizvajalne namene. Vlada je sprejela te ukrepe v pričakovanju ponedeljkovega odprtja deviznih trgov, na katerih se bo lira predstavila «nezaščitena». Včeraj je zapadel ukrep o 10-odstotnem davku na valutne menjave, ki je veljal od začetka oktobra, ko je vrednost lire strmoglavo padla. S tedanjim ukrepom je vlada uravnovesila vrednost domače valute, toda samo začasno. Kaj se bo zgodilo v ponedeljek je težko napovedovati. Ve pa se, da so skoraj vsi uvozniki zavlačevali plačevanje svojih obveznosti v tujini, dokler je veljal odlok o lOodstotnem obdavčenju kupljenih valut in da bodo skušali sedaj navaliti na tuje valute, kar zna povzročiti ponovni padec vrednosti lire. Po nekaterih podatkih, naj bi uvozna podjetja, zlasti petrolejska, odložila nakup valut za okrog 700 milijonov dolarjev. Razumljivo je, da v ponedeljek ne bodo nakupili vse te ogromne vsote tujih valut, vendar pa se bo želi "furia niji“-“j J Hfski Trajiai' v prihodnjem tednu na italijan- Z OBČNIM ZBOROM KONČANO 4-DNEVNO ZASEDANJE SLAVISTOV Slovenski slavisti obsojajo nasilje nad koroškimi Slovenci V posebni izjavi protestirajo proti diskriminiranju slovenskega jezika v odnosih z javnimi oblastmi v deželi Furlaniji - Julijski krajini v zvezi z najavljenima sodnima postopkoma proti prof. Samu Pahorju in dr. Dolharju in v zvezi s preprečevanjem pošolskega pouka slovenščine v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini PORTOROŽ, 16. — Z občnim zborom Slavističnega društva Slovenije se je danes končalo štiridnevno zborovanje slovenskih slavistov, ki je — kot znano — en dan potekalo v Trstu v znak potrditve enotnega slovenskega kulturnega in jezikovnega prostora in pozornosti, ki jo slovenski slavisti posvečajo vprašanjem zamejskih Slovencev. Odraz te pozornosti sta bili tudi dve izjavi, ki so ju sprejeli na današnjem občnem zboru. Prva obsoja nasilje nad Slovenci na Koroškem v zvezi s «preštevanjem posebne vrste», druga pa se nanaša na pravico do rabe slovenščine v odnosih z javnimi oblastmi v de- IliiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiMiiimiiiiiMiiiiiKiiiiiMiiiiiiiiiiiiHiimiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuimMHiiiiMMiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiMniiii MNOŽIČNA KAMPANJA PROTI «RADIKALCEM» SE STOPNJUJE OBSEŽNA ČISTKA NA KITAJSKEt «Dazebao» z imeni zaprtih voditeljev tudi na tujskem oddelku pekinške univerze PEKING, 16. — Sedaj ni več nobenega dvoma o tem, da je bila «radikalna» skupina, ki jo je vodila Maova vdova čang čing razbita , in politično likvidirana. Na pekinški univerzi «Peita» so namreč člani revolucionarnega komiteja razobesili nekaj «dazebao» z imeni zaprtih šanghajskih voditeljev tudi na dvorišču,, v katerega imajo dostop tuji ' študentje. Slednji so tako lahko obvestili tuje časnikarje in diplomate. Po u-staljeni kitajski tradiciji pa bo uradno sporočilo o dogodkih verjetno objavljeno šele tedaj, ko se bo politični spopad končal. Skoraj nobenega dvoma ni. da obstajajo v nekaterih kraj;h trenja in da je sedaj skrb partijskega vodstva s Hua Kuo-fen- gom na čelu, da sprožijo množično «razčiščevalno kampanjo» proti radikalnim elementom. Teh ni bilo malo, predvsem v javnih ustanovah in na vseučiliščih, O «čistki*'“ poročajo iz vseh večjih mest države. V Šanghaju, ki je bil vedno glavno oporišče Maove vdove in drugih «zarotnikov» pa se množijo ljudske demonstracije v podporo partijskemu vodstvu. Pravijo, da na ulicah mrgoli ljudstva in da so «vse črne, kot mravljišča». Ljudje nosijo rdeče zastave, vzklikajo partijskemu vodstvu in proti izdajalcem, pri tem pa sproti kritizirajo tudi krajevne voditelje, ki so sledili njihovi liniji. Tako je na primer ljudstvo na ulicah obkoUlo za več ur občinsko palačo in vztrajalo iiiimiiiiiiiuiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiniiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiii V TOREK SEJA 10 SINDIKALNE FEDERACIJE Določitev oblik boja proti vladnim ukrepom Pogajanja z vlado o tarifah javnih storitev RIM, 16. Zasedanje izvršnega odbora sindikalne federacije, ki bo v torek in sredo, bo glavni sindikalni dogodek v prihodnjem tednu. Izvršni odbor se bo sestal, da določi oblike sindikalnega boja proti vladnim varčevalnim ukrepom, za naložbe in večjo zaposlitev. Med delavci vlada veliko nezadovoljstvo zaradi ukrepov, ki so hudo prizadeli njihove dohodke in zaradi neizvajanja politike o zagotoviti delovnih mest in večji zaposlitvi, v okviru naporov za rešitev hude gospodarske krize. Na zasedanju bo imel poročilo v imenu CGIL, CISL in UIL tajnik UIL Benvenuto, o katerem so se dogovorili v tajništvu sindikalne federacije. V njem bodo tudi predlogi za-spremembo nekaterih vladnih ukrepov ter podrobna obrazložitev sindikalnih stališč do vpra- »luiiiiii, ■iiiiiiiiiiiiiuum ■iiiiiiiiiiiiiiniiummmuuumnmMUMinimuimmimiimuiiinuiiiimiiiiMiiiiiii KONFERENCA 0 RODEZIJI 28. OKTOBRA Nkomn .narodnega sveta (ANC) lišča V ri poc*P^’a zmerna sta-retn' k° lk0r zadeva Pr‘stop k nes v"JU, rodeziiske krize, je da-sniirrXi gl5vnem mestu Zambije Pristala' da ■i® britanska vlada konfet na ,odi°žitev ženevske ?. bododi ustavni ure- KonfP^eZlje- sicer za tri dni. Konferenca se je imela začeti čela S" 'J pesnici pa se bo pri-tek ’ /?^to^ra- Neuradni zače-tobra n!nanja b° pa že 21 • ok-' afriških voditeljev.hteVala SkUPÌM nuV dlPlomatskih krogih'v Londo-PotrdUiVeSt ° tridnevnem odlogu žavni11 se.sestane.io v Lusaki dr- aVnj Poglavarji Tanzanije, Bot- svane, Mozambika, Angole in seveda Zambije, to je peterica držav, ki so se postavile na radikalno stališče v odnosu do Smithovega rasističnega režima. Na sestanku bodo obravnavali zdajšnji položaj v Rodeziji. V zadnjih dveh mesecih sta bila že dva takšna sestanka. Iz Washingtona je medtem prišla vest, da je ameriško zunanje ministrstvo odločno zanikalo trditve lista «Washington Post», po katerih, naj bi ZDA v primeru neuspeha ženevske konference vsestransko, toi’ej tudi z Orožjem podprle rodezijsko belo manjšino; k temu naj bi skušali Američani prisiliti celo nekatere druge zahodne države, v prvi vrsti Francijo. sanja premične lestvice, davčne politike, cene bencina in tarif javnih storitev. Odločali bodo tudi o stavkah in je pričakovati, da se bodo za sedaj izognili vsedržavni splošni stavki. Po izjavah nekaterih sindikalnih voditeljev, naj bi določili štiriurno razčlenjeno stavko po posameznih deželah ali po posameznih delovnih strokah. V prihodnjem tednu se bodo sindikati večkrat sestali z vlado in z njo razpravljali o vprašanju povišanja električnih in telefonskih tarif. Na tehnični ravni pa se bodo sindikati pogovarjali z vlado o pripravi zakona «o pravični stanarini» in zakona o zaposlitvi mladine. Gospodarski dokument socialističnega vodstva RIM, 16. — PSI je objavila gospodarski dokument, ki so ga sprejeli na zadnji seji vodstva stranke. V njem zahtevajo «več dela in več žrtev, toda več produktivnega dela in več pravično porazdeljenih žrtev, da se korenito spremenijo politični odnosi in gospodarstvo v državi». Socialistična stranka pravi, da j'e sedanja kriza zelo huda in da je ne bo mogoče hitro premostiti. Zato opozarja, da se boj proti inflaciji ne sme izčrpati zgolj v konjunkturnih ukrepih, temveč se mora voditi v okviru novega načina izkoriščanja gospodarskih sredstev za dosego gospodarskega in socialnega razvoja. Prav tako socialisti zavračajo politiko omejevanja porabe in kreditov, če ni usmerjeno k ustvarjanju pogojev za pospešitev proizvodnje in povečanje zaposlitve. toliko časa, dokler ni vojska s svojimi tovornjaki odpeljala ne-znanokam dva visoka funkcionarja, simpatizerja «'radikalne» skupine. Enako se dogaja v Pekingu, kjer so baje aretirali na vseučilišču in na strojni fakulteti visdke funkcionarje. čistka poteka po ministrstvih in kulturnih ustanovah. Dopisniki s Kitajske poročajo, da je opažati pred palačami veliko ljudi, skozi okna pa je slišati glasove govornikov in vztrajno ploskanje. Domnevajo, da poteka čistka v, vseh uradih in partijskih organizacijah. Razumljivo je/ torej, da do konca čistke in normalizacije stanja ne bo kitajsko vodstvo izdajalo uradnih sporočil in nobene uradne verzije. «Dazebao» pa kažejo tudi določeno ostrino do «zarotnikov», čeprav so bili prav Čang Čing in njeni pristaši tisti, ki so te ostrine v osebnih kampanjah naučili kitajske množice. Tako nekateri «dazebao» prikazujejo Maovo vdovo kot čarovnico, ki bljuje strup, drugi pa na vešalih. Kljub tako okrutnim slikam pa vse kaže, da je na Kitajskem mirno. Dopisniki poročajo samo o simbolični prisotnosti vojske na ulicah glavnega mesta. Na vsakem križišču je namreč oborožen vojak, ki mirno in hladno opazuje ljudi, ki hodijo po svojih o-pravkih. Prav ta mir nekako demantira tudi glasove, ki jih širijo tuje a-gencije. Japonski list «Asahi šim-bun» na primer poroča o tem, da so bili trije člani «šanghajske skupine» ustreljeni v trenutku a-retacije, medtem ko je Maova vdova Čang čing za zapahi. Bolj pa je verjetno, da so zaprti vsi štirje, sicer bi ne bila kampanja proti četverici tako ostra. Druga japonska agencija «Kio-do» pa poroča, da ni izključena tretja rehabilitacija Teng Hsiao-pinga, Čuenlajevega namestnika, ki ga je radikalna skupina pred nedavnim onemogočila. Tang je bil pred tem že dvakrat odstavljen, vsakokrat na pobudo radikalcev (prvič med «kulturno revolucijo»), nato pa brez besed rehabilitiran. Tudi ni izključeno, da računa na svoje pristaše v zmerni struji, saj je bil pred kulturno revolucijo celo tajnik partije in torej drugi za Maocetungom. skih menjalnih trgih pojavilo veliko povpraševanje, kar bo postavilo državno banko pred hudo izkušnjo. Bojijo se, da bo morala «Banca d’Italia», da prepreči prehud padec vrednosti lire, izčrpati velik del svojih valutnih rezerv, ki jih je obnovila v zadnjih desetih dneh. V takih primerih se običajno pojavijo tudi špekulanti z valutami. In prav zaradi slednje nevarnosti, ki predstavlja največjo grožnjo za liro, je vlada omejila kredite, tako da italijanske banke ne bodo smele dajati predujmov v lirah tujim bankam, hkrati pa je «Banca d’Italia» prepovedala ostalim bankam dajati kratkoročne kredite, ki jih ob podobnih priložnostih najemajo razna podjetja, da lahko z njimi operirajo pri valutnih menjavah. V tem okviru in v splošnem «vzdušju varčevanja» je minister za zunanjo trgovino Ossola izjavil, da so dosedanji ukrepi o omejitvi zasebne porabe nezadostni in da bi bilo treba «začasno» ukiniti najmanj za šest mesecev izplačevanje draginjske doklade vsem • delavcem in uslužbencem, ki imajo več kot tri milijone lir letno dohodka. Kam meri minister Ossola ni težko uganiti. Draginjska doklada, oziroma ustroj na osnovi katerega izračunavajo vrednost posamezne točke, sta v zadnjih dneh tarča največjih napadov Confindustrie in vsega zasebnega kapitala, češ da sta glavni vir inflacije. Gre pri tem za poskus odvzeti delavcem instrument s katerim jim je bila do sedaj krita izguba kupne moči plač zaradi stalnega naraščanja cen potrošne-ga blaga. O položaju na Koroškem je v uvodu govoril predsednik delovnega predsedstva občnega zboifa prof. dr. Boris Paternu, izjavi, ki so ju vsi prisotni soglasno odobrili, pa je prebral prof. dr. Matjaž Kmecl. Sprejetju izjav sta sledila referata dr. P. Winklerja in dr. Brede Pogorelčeve c strokovnem izpolnjevanju učiteljev slovenščine in o rabi slovenščine v javnosti. Po volitvah, na kate- Še tretji proces zaradi slovenščine Videmsko sedišče bo pojutrišnjem sodilo našemu stanovskemu tovarišu, glavnemu uredniku «Novega Matajurja» in znanemu beneškemu kulturnemu in javnemu delavcu Izidorju Predanu. Obtožnica mu očita, da je «širil neresnične in tendenciozne vesti». Prekršek naj bi obstaja) v tem, da je Izidor Predan prinesel v tiskarno besedilo za lepak, v katerem so beneška slovenska kulturna in emigrantska društva izrazila-svoj protest. ker je karabinjerski podčastnik v vasi Šči-gla fantom zborčka «Nediški puo-bi» prepovedal slovensko petje. To je poleg skorajšnjih procesov proti prof. Samu Pahorju in dr. Dolharju že tretji proces, na katerih se bodo morali trije italijanski državljani slovenske narodnosti zagovarjati v zvezi z rabo slovenskega jezika. Po kakšnih poteh hodi italijansko sodstvo? Članek o tem berite na goriški strani! V OKVIRU VARČEVALNIH UKREPOV V Iliniu zasedanj« ustavnih sodišč RIM, 16. — Od 20. do 22. oktobra do na italijanskem zunanjem ministrstvu tretji kongres evropskih ustavnih sodišč. Navzoč bo tudi predsednik republike. Poleg predstavnikov Zahodne Nemčije, Jugoslavije, Avstrije in Italije se bodo kongresa udeležili tudi predstavniki organizacij, ki imajo- v drugih državah nalogo, da varujejo ustavnost in zakonitost. En teden na mesec brez sveže govedine? RIM, 16. — V okvir varčevalnih ukrepov, ki naj bi jih vlada sprejela v bližnji prihodno ti, naj bi vključili tudi omejitev prodaje govejega mesa. O govejem mesu, ki predstavlja visoko postavko v primanjkljaju plačilne bilance, je govor vsakokrat, ko se plačilna bilanca in sploh gospodarstvo znajdeta v hudi stiski. Do sedaj noben DARUJTE ZA ŽRTVE POTRESA! V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo prejeli: V UREDNIŠTVU: Nameščenci Primorskega dnevnika in ZTT 1.292.600, Suhadolc Peter 16.800, tvrdka Im-pexport (Dušan Košuta) 100.000 lir. NA NAŠ TEKOČI RAČUN PRI TKB: Franc Milič 15.000 lir. ZA TOLMINSKO: Tvrdka Impexport (Dušan Košuta) 100.000 lir. POVZETEK V uredništvu 1.409.400 lir Na naš tekoči račun pri TKB V Gorici 500 N-din Za Tolminsko 15.000 100.000 21.000 100.000 prejšnja vsota 1.645.400 39.314.321 SKUPAJ 40.959.721 lir Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu. UL Montecchi 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20, v Gorici, Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki. ukrep še ni preprečil Italijanom, da bi se odoovedali govejemu zrezku, ki ga poznajo dejansko šele nekaj let. Znano je, da je bila Italija do nedavnega na spodnjem mestu lestvice porabe govedine na prebivalstvo. Dejstvo na je, da je prireja goveda v Italiji sorazmerno na potrebe skromna in da je treba meso uvažati. Sedaj napovedujejo, da bodi o-mejili prodajo govedine na nekaj dnevov v tednu ali pa, kar naj bi predlagal minister za kmetijstvo Marcora, naj bi v prvem tednu v mesecu ukinili prodajo sveže govedine in prodajali samo zmrznjeno meso, perutnino, zajčevino itd. Da bi privadili potrošnike na večjo porabo zmrznjenega mesa, ga bodo prodajali (najboljšo vrsto) po 3.500 lir kilogram. Meso bo prišlo iz skladišč gospodarske skupnosti in ga bo mesarjem delila državna ustanova ALMA. Tc so sicer načrti vlade. Kako bodo na to odgovorili potrošniki bomo šele videli. Dejstvu je, da imajo družine, ki so v stanju, da lahko kupujejo sveže goveje meso, tudi hladilnik. Zato mnogi ne verjamejo v veliko učinkovitost teh ukrepov. Jutri stavka avtonomnih železničarjev RIM. 16. — Avtonomni sindikati ’ železničarjev so ponovno napovedali enodnevno stavko, ki se bo začela jutri ob 21. uri in zaključila ob 21. uri v ponedeljek. Sindikalna federacija železničarjev je označila to stavko za de-magoško in neodgovorno, ki škoduje skupnemu boju železničarjev za obnovitev delovne pogodbe. rih je bila za predsednika Slavističnega društva Slovenije ponovno izvoljena prof. dr. Breda Pogorelčeva je bila razprava, v katero so posegli tudi člani Slavističnega društva v Trstu. Med drugim so načeli vprašanje priznanja jugoslovanskih univerzitetnih diplom v Italiji oziroma italijanskih v Jugoslaviji in izrazili upanje, da bo to vprašanje zadovoljivo rešeno v okviru osimskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, za kar se bo morala takoj po ratifikaciji sporazuma v rimskem parlamentu sestati posebna komisija. Ob koncu zborovanja so slovenski slavisti zbrali za žrtve potresa v Beneški Sloveniji nad 2 milijona starih dinarjev. izjava o Koroški Izjava Slavističnega društva Slovenije o položaju slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem se glasi: 600 slovenskih učiteljev in profesorjev slovenskega jezika in književnosti z vseh šolskih stopenj na svojem strokovnem zborovanju v Portorožu in Trstu ter na svojem občnem zboru svojega SDS od 13. do 16. 10. 1976 ponovno protestira zoper obnašanje republike Avstrije oz. njenih političnih oblasti do slovenskega življa na Koroškem. Slavistično društvo Slovenije je takšno ogorčenje javno izrazilo že nekajkrat v pretekbh letih, še posebej poudarjeno pa ga izraža v današnjem trenutku, ko je avstrijski politični cinizem za ta del dosegel svoj višek: bodisi z nameravanim preštevanjem, bodisi z utemeljevanjem in razlaganjem tega preštevanja, bodisi s pretepaškimi ali tiho represivnimi policijskimi nastopanji zoper manjšino, bodisi s političnim podleganjem enemu najbolj nazadnjaških in s Sodobno Evropo popolnoma nezdružljivih elementov svoje družbe, to je provincializira-nemu, pa prav v provincializmu toliko bolj zagrizenemu in brezobzirnemu recidivu hitlerjevskega nacifašizma, utelešenega v zbirki različnih hajmatdinstovskih organizacij, njihovih javnih nastopov in pogromov (npr. znani Tafel-sturm). Kar zadeva nameravano preštevanje, menimo, da je takšno preštevanje politično dejanje zoper avtohtonost in suverenost celotne slovenske narodne skupnosti. Koroška je bila pred poldrugim tisočletjem in potem še tisoč let zibelka prve slovenske srednjeevropske kulture in prvih oblik slovenskega javnega, knjižnega jezika, bila je eno nezamenljivih središč sodobnega slovenskega narodnega preroda pred poldrugim stoletjem in kasneje in zato je sleherno dejanje zoper njeno avtohtono slovensko prebivalJvo in kulturo obenem dejanje zoper slovensko kulturo, SR Slovenijo oziroma slovensko narodno skupnost sploh. še več: je obenem dejanje zoper najbolj avtentično koroštvo, pa naj je to koroštvo slovensko ali nemško. Koroška duhovna in širše družbena tradicija namreč ne pozna tistega sovraštva, na katerem temelji nameravano preštevanje. To sovraštvo je za Koroško politični in ideološki uvoz, superstrat iz 19. stoletja, danes že zdavnaj atavizem, tuj celo interesov, sodobnega kapitala, kaj šele demokratičnim socialističnim družbenim nazorom. Tisto, kar je resnično, avtohtono duhovno koroško sporočilo. je istovetno z najbolj plemenitim in resničnim evropskim humanizmom. pa naj gre pri tem za Gulsmana, Jarnika. Janežiča, Ma-iarja. Prežiha, Lipuša. Messnerja ali za Perkoniga. Handkeja, Jon-keja, Turrinija. Scharfa. Kiti eden velikih koroških kulturnih duhov, ki so pognali iz resnične koroške tradicije, ni po svojih nazorih niti približno enak hajmatdinstovskemu besednjaku, ideološkemu, političnemu ali celo materialno represivnemu arzenalu. Preštevanje na Koroškem, je torej preštevanje tega. do kod že se je Koroška izneverilu svoji resničnosti, zraven seveda pravi demokraciji in človeški podobi. Za Slovence se že vsaj od popiebiscH-nih in gestapovskih časov naprej natančno ve, kje z se so: s preštevanjem se bodo manifestirala za Avstrijo neizmerno usodnejša vprašanja. Žal se tega v Avstriji zavedajo predvsem neoblastvene skupine demokratičnih državljanov. Njim izrekamo slovenski slavisti vse priznanje in zahvalo: ne samo za to, kar delajo za svoje «tujce v domovini», za «svoje» Slovence in Hrvate, marveč za celotno demokratično Evropo jutrišnjega dne. Med nerešenimi vprašanji slovenske manjšine na Koroškem in hrvaške na Gradiščansker pač zmeraj znova — kot učitelji slovenščine — poudarjamo zlasti vprašanje šolstva; pa ne samo. kar zadeva učence oz. njihove starše, ki so podvrženi šikanozne-mu prijavljanju za pouk slovenščine ter številnim ozadnim. skritim, nizkotnim, toda perfidnim pritiskom za ta del, marveč tudi kar zadeva učitelje, za katerih dodatno strokovno usposabljanje nikakor ni poskrbljeno (kakor . : je to delno že uredilo v Italiji). S tem v zvezi ponovno poudarjamo svoje stališče: vsaj tisto, kar je bilo za slovensko manjšino na Koroškem dobro bodisi v obliki obljub bodisi dejanj pred prebiscitom 1920 in pred sk'enitvijo avstrijske državne pogodbe 1955, bi moralo bili dobro tudi po plebiscitu in po 1955. letu. Evropska zgodovina pozna zelo malo primerov tako cinično in naglo snedenih obljub, kakor se je to že dvakrat zgodilo na Koroškem. Tako slovenski slavisti skupaj z drugimi delovnim; ljudmi SRS in SFRJ zahtevamo od republike Avstrije, da odstopi o nameravanega manjšinskega preštevanja in da kar se da dosledno in naglo uresniči določila avstrijske državne pogodbe, šs posebej njenega 7. člena. Obenem podpiramo stališče SFRJ in SRS do tega vprašanja in izražamo podporo slovenski in hrvaški manjšini v republiki Avstriji, pa tudi vsej tisti dtmokra-(idili javnosti v republiki Avstriji, ki ve, v kakšna zgrešena in tudi usodna dejanja se ta čas odločajo vodilne avstrijske politične stranke.» Izjava o položaju slovenščine v deželi Furlaniji ■ Julijski krajini Izjava SDS o položaju slovenščine v Italiji in o položaju beneških Slovencev v tem trenutku, pa se glasi: 600 slovenskih učiteljev in profesorjev slovenskega jezika in književnosti, zbranih na strokovnem zborovanju v Portorožu in Trstu od 13. do 16. 10. 1976, protestira zoper dejanju italijanskih oblasti, ki mimo duha in določil osimskega sporazuma ponovno poudarjeno diskriminirajo slovenščino kot e-nakopraven javni jezik slovenske manjšine v Italiji. Pri tem imamo v mislih oba sodna procesa zoper dr. Pahorja in občinskega odbornika dr. Dolharja, nekatere trdovratne oblike takšne diskriminacije pri poskusih uvajanja pošolskega pouka slovenščine v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini, pa tudi tiste in takšne posredne oblike, kakršne se žt vnaprej skrivajo v akcija,i za tako imenovano «integralno prosto cono» ipd. Ni treba posebej poudarjati, da so vsa takšnu dejanja v današnji Evropi popoln atavizem, saj ne služijo ničemur, so le izraz tistih ne najplemenitejših in ne najbolj človeških instinktov, ki jih je evropska zgodovinska izkušnja zadnjih dvesto let nepreklicno prepoznala kot nekoristne, še več, kot usodno škodljive in nasprotne vsakršnemu progresivnemu razvoju. V tem smislu torej različni sodni procesi in akti šolskih oblasti zoper slovenščino v Italiji niso le vsak posebej droben, a dovolj viden demanti osimskih sporazumov, marveč so vsak posebej tudi zmeraj znova cokla demokratičnemu razvoju celotne Evrope: pa naj je organizirana po interesih sodobnega kapitala ali v smislu socialistične demokracije. V istem trenutku izražamo vso možno podporo hudo preskušanim beneškim Slovencem in jih prosimo. naj kljub številnim zapovrstnim udarcem vztrajajo o svoji ožji domovini, naj sledijo socialnim in narodnim programom svojih izobražencev, ki so z vso moderno pronicljivostjo, zagnanostjo in zanosom že doslej dosegli pravo duhovno prerojenje Beneške Slovenije. TRŽAŠKI DNEVNIK - SE 0 AFERI OSNOVNE ŠOLE PRI DOMJU Z ODKRITIM DOGOVARJANJEM JE LAŽJE DOSEČI SPORAZUM Med včerajšnjim srečanjem na županstvu so se sporazumeli za začasno rešitev - Primeri stikov odbora staršev šole v Donadonijevi ulici Kaže, da se je napetost v zvezi za stisko slovenske šole pokazal s problemom osnovne šole pri Dom- : popolno razumevanje in izrazil že-ju, ki je privedla do hudih sovini- ljo, da pomaga k njeni rešitvi. Skle-stičnih in protislovenskih izbruhov, ! njeno je bilo, da predstavniki star-nekoliko polegla, čeprav ostaja v šev slovenske in italijanske šole vseh še zmerom občutek, da so za temi izlivi nestrpnosti, ki so pogojevali tako grobe žalitve, tisti krogi, ki bi radi za vsako ceno skalili odnose prijateljskega sožitja in miroljubnega sporazumevanja med različnima, v teh krajih živečima narodnostima. V zvezi s temi dogodki so se včeraj na županstvu v Dolini sestali župan Švab, odbornik za šolstvo Sancin, didaktična ravnatelja za slovenske in italijanske osnovne šole Škrinjar in Sattler ter šolski skrbnik Fidenzi. Po daljši proučitvi problema pomanjkanja učilnice za italijanski razred, so seznanili delegacijo staršev, ki je čakala pred županstvom skupno obiščejo odgovorne oblasti. Odločitev je treba vsekakor toplo pozdraviti. Na naših šolah 132 učencev in dijakov več kot lani! Šele te dni smo lahko dobili dokončne podatke o številu vpisanih za šolsko leto 1976-77 na vseh slovenskih šolah, od otroških vrtcev do višjih srednjih šol na Tržaškem. Za šolsko leto 76-77 je vpisanih na vseh šolah skupno 37C5 učencev in dijakov, to je 132 več kot lani. V otroške vrtce je vpisanih 832 o-trok (34 več kot lani), v prvi razred osnovne šole 298 (21 več kot lani), v vse re-zrede osnovne šole pa 1348 (19 več kot lani), srednje šo-l- oLiskuje 814 dijakov, te-'čaje in višje srednje šole pa •711. Število vpisanih v otroške vrtce se je povečalo pred- konca letošnjega leta. Omenil je trdi, da bi to zadrego tudi v bodoče ugodno rešili, če bo vladni komisar ugodil prošnji uprave za pri-sp'vpk, s katerim bi občina zgradila nov otroški vrtec pri Domju in b; tako sprostila še dva razreda v tamkajšnji šoli, Sam šolski skrbnik Fidenzi se je zavzel za rešitev problema in bo nastopil pri pristojnih organih. Župan Švab je še naglasi1, da bi v prihodnje obe šoli lahko šli skupno v konkretne akcije, za , katere bo dala pobudo občina, tako da ne bo ostalo le pri medsebojnem spoštovanju temveč, da se m°d seboj tudi sodeluje in spoznava. Starši so potrdili, da je potrebno večje medsebojno sodelovanje med narodnostno manjšino in večino. Nato so si prisotni predstavniki oblasti in starši ogledali šolo, ki je izzvala toliko polemik, v kratkem pa bodo šolski razredni sveti sprejeli formalno stališče do te rešitve. V zvezi z dogajanjem na šolskem področju moramo istočasno omeniti tudi dejavnost staršev otrok šole in vrtca v Donadonijevi ulici. Odbor staršev, za katere se je tekoče šolsko leto začelo z znanimi razburljivimi dogodki, svojo akcijo prizadevno nadaljuje. V torek so se njegovi predstavniki udeležili seje rajonske konzulte, kjer so obrazložili svoj problem in svoja stališča. Na seji sami o šolski problematiki sicer ni bilo veliko govora, pač pa je bil ustanovljen odbor za šolo, v katerega so bili sprejeti tudi slovenski predstavniki. V petek pa so bili povabljeni na sejo zavodskega sveta italijanske šole Gaspardis, ki je v istem poslopju s slovensko. Z i-talijanskimi starši so vzpostavili tesnejši stik prav med zasedbo šole in v precejšnji meri tudi po zaslugi nove ravnateljice. Zavodski svet je V četrtek bo v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu javna razprava o reformi RAI, ki jo organizira krožek za družbena vprašanja Henrik Tuma. Ta rgzpray.a, z. delo aktualno temo, ki zanima javno obveščanje tudi med Slovenci, se bo pričela ob 20. uri. ■•••" # Vodilni odbor tržaškega odseka I-taiijanskega združenja za pomorsko pravo je v počastitev spomina pokojnega podpredsednika L. Legata razpisal natečaj za podelitev študijske nagrade v višini 100.000 lir za diplomsko delo o pravu, gospodarstvu ali zgodovini pomorskega prometa. V poštev pridejo diplomska dela, ki so jih v akademskih letih 1972/73, 3973/74 in 1974/75 zagovarjali ... , ... študenti na pravni, gospodarski, poli- ta so se včeraj sestali v Centi i tični, filozofski fakulteti ter na fa-v Bun l kulteti za tuje jezike in slovstva na tržaški univerzi. Prošnje za priglasitev na natečaj je treba nasloviti na rektorja univerze najkasneje do 30. oktobra letos. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom GOSTOVANJE LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Svetlana Makarovič SOVIČA OKA Režija in obnova predstave MATJAŽ LOBODA Osnutki za lutke in sceno JAKA JUDNIČ Pesmi uglasbila SVETLANA MAKAROVIČ Glasbena oprema in rritedba FRANCI OGRIZEK Izvedba lutk JANKO ŠTELE Izvedba kostumov DÈCA ŠTUPMK VOJKO ŠTUHEC SALKO BAŠIČ Tehnično vodstvo CIRIL JAGODIC Ponovitev jutri, 18. t.m., ob 15.30 in ob 17.30. PREDSTAVI RAZPRODANI Ponovitev v ponedeljek, 8. novembra ob 15.30 in ob 17.30. Izvedba scene DELO DEŽELNIH KOMISIJ Včeraj v Centi sestanek z župani iz Benečije Člani pete komisije deželnega sve- «Na železnici je bomba» a bila je le... neslana šala Zaradi neslane šale je bil včeraj za dve uri ustavljqp železniški promet na tržaški postaji. Malo pred 17. uro je neznanec telefoniral železničarski policiji, da je na progi med Trstom in Grljanom bomba. A-genti ,so nemudoma ustavili promet •na progi in natančno pregledali tračnice, vendar brez vsakršnega uspeha. Promet je ponovno stekel ob 19. uri. POLITEAMA ROSSETTI Ob 16. uri Garinei in Giovannini «Amori miei» Jaie Fiastrija z Or-nello Vanoni. Duiliem Del Pretejem, Gianricom Tedeschijem. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. 20 odst. popusta abonentom Teatra stabile. Zadnja ponovitev. STALNO GLEDALIŠČE Sezona 1976/77. Osem odrezkov za deset abonmajskih predstav. Rezervacije pri Osrednji blagajni, Pasaža Protti 2. VERDI Pri gledališki blagajni se sprejemajo od 9.30 do 13. in od 16.30 do 19. ure rezervacije abonmajev za operno sezono 1976/77. Medtem ko abonenti prejšnjih sezon lahko potrdijo rezervacije za rede A. B, C, D, E in, S, je na razpolago ljubiteljem glasbe nov abonma za šest predstav. Razna obvestila Tržaška narečna skupina «E, Toti» bo uprizorila danes, 17. oktobra, ob 17.30 v nabrežinski občinski telovadnici, opereto v dveh dejanjih «LA PANCOGOLA E L'ARCIDUCA», ki sta jo napisala Bruno Cappelletti in Ruggero Paghi uglasbil pa jo je Galliano Bottiglioni. Ljudski dom Križ — Danes, 17. t.m., ob 17.30 bo skupina «Teatro popolare La contrada» uprizorila R. Da mianija- in C. Grisancicha «A casa tra un poco» v dveh dejanjih v tržaškem narečju. Vstopnina 1000 lir. Predstavniki študentov v svetu fakultete za književnost in filozofijo v Trstu sklicujejo ponoven sestanek vseh slovenskih študentov fakultete v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 v Ul. Università 7. Nadaljevali bomo razpravo o predlogih svetu za obravnave manjšinske problematike na fakulteti v akademskem letu 1976/77. Kino čin in gorskih skupnosti, ki jih je prizadel potres. Pregledali so položaj, ki je nastal po novem sunku 15. septembra, zlasti v luči priprav na izglasovanje novega deželnega zakona o popravilu poškodovanih stavb, namesto dosedanje norme štev. 17. Sestanka v Čenti so se udeležili tudi župani občin Bardo (Sinicco), Fojda (Calledoni), Neme (Matiuzza) in Tipana (Tomasino), ki so predstavnike deželnega sveta o-pozorili na specifične potrebe vasi v goratih predelih potresnega območja, člana komisije Štoka (SSk) in Lovriha (KPI) pa sta se na srečanju zavzela za ohranitev kulturnih značilnosti vasi v Beneški Sloveniji tudi po njihovi obnovitvi in za priznanje širših pristojnosti krajevnim gorskim skupnostim. Iskrena voščila IDI in NACJOTU BOGATCU ob 25-letnici poroke. Leila, Rožica, Mauro in Norina Še danes ogled «Expomodela Ib Na sejmišču pri Montebelu se bo drevi ob 21. uri zaključil 1. vsedržavni salon modelarstva «Expo-model 76». Občinstvu bo razstavna dvorana dostopna neprekinjeno od 10. ure dalje. Ob 18. uri bo v paviljonu manjša slovesnost, na kateri bodo podelili nagrade in priznanja za najlepše eksponate. Poleg nagrad, za katere se je opredelila posebna strokovna žirija, bodo predstavniki «International Plastic Mo-dellers’ Society» porazdelili tudi o-sem nagrad razstavljavcev tistih modelov, ki bodo deležni najširšega priznanja med obiskovalci. Ti bodo lahko glasovali do 12. ure, nakar se bo začelo štetje «preferenc». Razstave SLOVENSKA SKUPNOST - TRST sklicuje za soboto, 23. oktobra, ob 16. uri m nedeljo, 24, oktobra, ob 9. uri na sedežu v Ul. Machia-vellli. OBČNI ZBOR Prometni nesreči Vabljeni člani, kandidati in , ... , ... podpisniki list Slovenske skup- V Trstu se je včeraj v zgodnjih nosti popoldanskih urah pripetila prometna nesreča, v kateri je zadobil hu- Predsedstvo občnega zbora de telesne poškodbe 23-letni jugoslovanski državljan Ivan Bičanič iz Nove Gradiške. Ko je okoli 14. ure j Bičanič prečkal cesto na semafor- j skem prehodu za pešce pred glavno avtobusno postajo na Trgu Libertà, ga je s fiatom 124 podrl 29- stanzi je razstava del Edoarda letni Giovanni Persico iz Ul. Lucio i vette, ki jo je pripravil muzej Vero 4. Pri padcu je Bičanič udaril j volHIa. z glavo ob tlak in obležal na tleh v nezavestnem stanju. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. V poznih popoldanskih urah pa je 35-letna Maria Grazia Colini iz Ul. D’Alviano 70 s svojim dostavnim vozilom fiat 850 na prehodu za pešce v Videmski ulici podrla 79-letnega Francesca Gabriela z Grete 16. Tudi njega so sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo zaradi pretresa možganov Arision 15.30 «Stop a Greenwich Vil-lage». Igra S. Winters. Barvni film. Prepovedan mladini pod. 14. letom. Mignon Ì5.00 «Eva nera». Igrata Lara Gemser in Jack Palance. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Nazionale 15.00—22.15 «Afrika erotica». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 15.00 «Brutti, sporchi e cattivi». Igra Nino Manfredi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice — Otroška matineja ob 10.00 in 11.30 «Quei temerari sulle loro pazze, scatenate, scalcinate carriole». Fenice 15.30 «Barry Lyndon». Igrata Marisa Berenson in Ryan O'Neai. Excelsior — Otroška matineja ob 10.00 in 11.30 «Jogy, Cinty in Bubu». Excelsior 15.30 «Mr. Klein». Jeanne Moreau in Alain Delon. Eden 16.00 «Mimi Bluette — fiore del mio giardino». Igra M. Vitti. Barvni film. Prepovedan mladini Ritz 16.00 «Novecento - atto 1». Igrata Robert De Niro in Gerald Depar-dieu. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 15.30 «L’Italia s’è rotta». Igra D. Di Lazzaro. Barvni film. Capitol 15.00 «Napoli violenta. Igrata M. Merli in U. Lenzi. Barvnt film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 15.00 «Paperino & C. nel Far West». Barvni risani film Walta Disneya. Sledi risanka «Pecos Bill». Moderno 15.00 «Operazione Ozerov». Igrata Tony Curtis in Roger Moore. Barvni film. Filodrammatico 15.00 «La coccolona». Mladini pod 18. letom prepovedan. Impero 16.00 «L uomo che cadde sulla terra». Igra David Bowie. Bary-ni ..filtn.,,.Prepovedan mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 14.30 ,«Baby sitter ! uri maledetto pasticcio». Igrata Maria Schneider in Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ideale 15.00 «Piedino il questurino». Igrata Franco Franchi in Rosita Pisano. Barvni film. Astra 15.30 «Agente 007: una cascata di diamanti». Igra Sean Connery. Abbazia 15.00 «Un gioco estremamente pericoloso». Igra Burt Reynolds. Radio 15.00 «Gli ultimi giorni di Pompei». Igra S. Reeves Volta (Milje) 16.00 «Il vento e 11 leone». Igrata Sean Connery in Can. dice Bergen. Barvni film. V unietiiostni guieiiji paia«.« Co De- Re- • Jutri se bo pričel pouk v otroških vrtcih v Ul. Italo Svevo in pri Magdaleni, v naselju Altura. Oba vrtca bosta razčlenjena v tri sekcije. Izleti •SPOT pnreai ■>- m r. iiuvefuòra dvodnevni avtobusni izlet na otok Cres z ogledom Malega in Velikega Lošinja Prenočevanje s polpenzionom v Malem Lošinju. Vpisovanje v uradu ZSŠD1. Ul. Geppa 9, tel 31-119 do z6. oktobra. Prosvetno društvo «Ivan Grbec» v škednju priredi v nedeljo, 7. novembra, izlet v Škofjo Loko, Poljane in Cerkno. Vpisovanje za izlet bo v društvenih prostorih ob delavnikih (ra zen srede in sobote) od 17, do 18. ure ŠD Kontovel izreka svojima igralkama Lilijani in Nadji iskreno sožalje cb smrti drage mame Lojzke. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage Sergie PeccSiier per, Tonini se zahvaljujemo sorodnikom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremljali na zadnji poti in na katerikoli način počastili njen spomin. Družini Tonini in Žerjal Čampore, Boljunec, 17 oktobra 1976 Večer zborovske pesmi v organizaciji p. d. «Valentin Vodnik» je doživel izjemen uspeh, zlasti po zaslugi odličnega zbora «La Montanara» iz Fivizzana. Toskanski pevci so brežansko publiko navdušili z izvajanjem svojih pesmi. Prijetno presenečenje pa so napravili vsem, ko so v pozdrav zapeli slovensko «Moje dekle mi je pošto poslala». Oba brežanska zbora «V. Vodnik» in «F. Prešeren» sta se tudi dobro odrezala. Goste sta pozdravila Vojko Kocjančič za p. d. «V. Vodnik» in Klavdij Palčič za Slovensko prosvetno zvezo, zahvalil pa se je njihov predsednik Vittorino Moratti. Dolinski prosvetarji so goste sprejeli že popoldne, pod večer pa je bil na županstvu sprejem za delegacijo zbora iz Fivizzana, kateri se je pridružil župan tamkajšnje občine Boiardi. Slovesnost so popestrili pevci okteta «Majenca», župan Edvin Švab pa je v spomin na gostovanje v Dolini poklonil relief grba dolinske občine (na sliki). O gostovanju in prireditvi, zlasti o njenem globljem pomenu, bomo poročali v prihodnjih dneh. V. K. ŠD BREG se zahvaljuje vsem pevskim zborom, članom in posameznikom, ki so s svojo požrtvovalnostjo prispevali, da je naš praznik tako dobro uspel. ...............................................................................................mn....... ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. DANES, nedelja, 17. cktobra MIRA Sonce vzide ob 6.24 in zatone ob 17.16 — Dolžina dneva 10.52 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 13.51. JUTRI, ponedeljek, 18. oktobra LUKA I tagalli in gospodinja Ester Balbi, sprevodnik Mario Lonza in delavka Vreme včeraj: Najvišja tempera-tura 18.3 stopinje, najnižja 13.2, ob Včeraj - danes 18. uri 13.2, zračni pritisk 1002.4 mb pada, vlaga 87-odstotna, brez vetra, nebo oblačno, padlo je 7.6 mm dežja, morje skoraj mirno, temperatura morja 19-4 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. oktobra 1976 se je v Trstu rodilo U otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 66-letni El vino Apostoli, 87-letna Anna Deganut, 8CF letna Frida Krischan, 71-letna Carmela Candussi, 90-letni Giovanni Sain, 81-letna Veneranda Mosetti vd. Bonifacio. OKLICI: delavec Emilio Delben in gospodinja Concetta D'Arrigo, delavec Enrico Goglia in trg. pomočnica Diana Lumiani, uradnik Franco Rossetti in učiteljica Marina Starich, hišni pomočnik Livio Liessi in trg. pomočnica Doris Sil-lich, finančni stražnik Domenico Violante in delavka Amalia Cirillo, bolničar Sergio Dalino in učiteljica Maria Biondi, uradnik Sergio Can- Nella Apollonio, težak Marcello Mettulio in trg. pomočnica Maria Guštin, kirurg Giuseppe Geppini in kirurg Giovanna Raffin, univ. štu- MUŽŽMŠfO'» VOùFtfJF f FOTO - KINO MATERIAL dent Diego Rebek in univ. študentka Annamaria Fioriti, delavec Pietro Sema in trg. pomočnica Marina Fieghel, finančni stražnik Vincenzo Porfino in gospodinja Luigia Spinelli, uradnik Edgardo Bussani in učiteljica Lucia Cecchi, delavec Bruno Grisonich in delavka Adriana Rodriguez, mehanik Sigfrido Sai-massi in delavka Gina Maestri, ra-diotehnik Mario Bortone in estetist-ka Rosanna Batic, uradnik Mauro Antonini in Susanna Turco, železničar Beniamino Moscarda in gospodinja Elisabetta Breznik, delavec Gianni Colja in delavka Loredana Meton, učitelj Silvano Zorze-non in medicinska sestra Rossella Solito, trg. pomočnik Boris Janežič in gospodinja Danica Arh. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All'Angelo d'Oro, Trg Goldoni 3; Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Due Lucci, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Gmeiner. Ul. Giulia 14; Manzoni, l^argo Sonnino 4; Inam - Al Cedro, Trg Oberdan 2. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni , poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tei. 225 141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121: Se stian: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 54 69 24 59 14 CAGLIARI 65 5 87 34 64 FIRENCE 2 29 48 31 6 GENOVA 68 37 73 15 60 MILAN 7 68 63 25 86 NEAPELJ 48 73 31 41 23 PALERMO 44 1 77 21 45 RIM 88 73 43 68 60 TURIN 13 66 85 35 59 BENETKE 83 40 n 30 12 ENALOTTO X 2 1 2 1 X X 2 i 2 2 2 KVOTE: 12 točk - 18.603.090; 11 točk - 450.000; 10 točk - 39.400 Ur. ZAHVALA Ganjeni ob izrazih sožalja ob smrti našega nepozabnega JOSIPA PODOBNIKA se vsem, ki so se pridružili žalovanju, iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala osebju podjetja Podobnik, ravnateljstvu ter osebju Hranilnice in posojilnice na Opčinah, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Družine Podobnik, Fava in Marotti Trst, Ljubljana, 17. oktobra 1976 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ZAHVALA Ganjena ob tolikih izrazih sočutja ob nenadni izgubi drage mame JOŽEFE ŽERJAL se zahvaljujem sorodnikom, županu, upravi in uslužbencem občine Dolina, darovalcem cvetja, prispevkov in vsem, ki so mi bili ob strani ob tako težkem trenutku in vsem, ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Hči Milka Boršt, 17. oktobra 1976 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA za sezono 1976-1977 REPERTOAR V ABONMAJU Franček Rudolf: Neznani Benečan: Thornton Wilder: Režija Ivan Cankar: Carlo Goldoni: ZA OTROKE Carsten Kriiger - Volker Ludwig: Svetlana Makarovič: PONOVITVE Frank Wetìekind: Josip Tavčar: Aldo Nicolaj: Georges Feydeau: KOŽA MEGLE (igra v dveh dejanjih). Krstna uprizoritev. Jože Babič BENEČANKA (La Venexiana). Prvič v slovenščini. Prevedel Ciril Kosmač. Režija Mario Uršič TUDI TOKRAT SMO JO SREČNO ODNESLI . . . (The skin of our teeth). Prvič v slovenščini. Prevod in režija France Jamnik TUJCI V DOMOVINI ali strah ima velike oči. Krstna uprizoritev dokumentarne drame. Režija Mario Uršič POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja. Režija Mile Korun. Gostovanje SLG iz Celja PAHLJAČA (H ventaglio). Prevedel Vladimir Koch. Režija Mario Uršič. Gostovanje PDG iz Nove Gorice GLASBENA KOMEDIJA. Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba SVEČANOST BO V SOBOTO PRED STARO OSNOVNO ŠOLO V SEŽANI Vnete priprave na osrednjo proslavo ob 50 ■ letnici smrti Srečka Kosovela Odkritje spomenika - Bogat kulturni program - O kraškem pesniku bo govoril Ciril Zlobec ■ Koprska založba «Lipa» izdala zbirko «Moja pesem» ■ Spominska značka in barvna razglednica - Odprli bodo tudi pesnikovo spominsko sobo Mali oglasi ZAMENJAM dvosobno najemno 70 kv. m veliko stanovanje v središču Ljubljane za podobno na Primorskem. Ponudbe: AD IT - 61001 Ljubljana, p.p. 171. REPERTOARNI gledališč VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) MAKS ŽVIŽGAČ. Režija Marijan Bevk SOVIČA OKA. (Marionete). Režija Matjaž Loboda. Gostovanje Lutkovnega gledališča iz Ljubljane POMLADNO PREBUJENJE IGORJU UGAJA BACH STARA GARDA CHAMP1GNOL ALI VOJAK PO SILI NAČRT PREDVIDEVA GOSTOVANJA VSEH SLOVENSKIH POKLICNIH Red F (sindikalni — druga sobota po premieri) Red G (okoliški — popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Podrobnejši podatsi bodo sicer znani šele v torek, ker bo v zvezi s tem v Sežani tiskovna konferenca, vendar lahko že danes damo približno sliko osrednje proslave ob 50-letnici smrti slovenskega pesnika Srečka Kosovela, ki bo v soboto ob 11. uri v Sežani pred prenovljeno staro sežansko osnovno šolo-rojstno hišo našega kraškega pesnika. 0-srednja proslava bo obsegala slavnostni govor, bogat kulturni spored, odprtje pesnikove sponrnskc sobe ter odkritje spomenika pesniku. Kakor smo na pristojnih mestih zvedeli, bo slavje začel predsednik občinske skupščine občine Sežana Boris Bernetič, nakar bo o pesniku spregovoril predsednik republiškega odbora za proslavo, slovenski pesnik Ciril Zlobec. Pozdravu in govo~u bo sledil kulturni program, na katerem bosta nastopila otroški in mladinski pevski zbor osnovne šole «Srečka Kosovela» iz Sežane, ki bo pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel tri pesmi, in mešani pevski zbor PDP «Svoboda» iz Izole, ki bo pod vodstvom M. Šlo-sarja prav tako zapel tri pesmi. Povsem naravno je, da bosta oba zbora pela pesmi Srečka Kosovela, saj je teh veliko. Srečko Kosove! je nam-eč tisti slovenski pesnik, ki ga slovenski skladatelj najbolj u-poštevajo pri svojih skladbah, saj je kakih dvajset slovenskih skladateljev uglasbilo doslej kakih petdeset njegovih tekstov, njegovih poezij. Tudi recitatorji in sicer Tržačanka Mira Sardočeva, Ljubljančana Rudi Kosmač in Polde Bibič ter Mariborčan Rado Pavalec bodo recitirali Kosovelove poezije. Odkritje spomenika bo zaključilo osrednjo proslavo. Spomenik Srečku Kosovelu, ki ga je iz istrskega belega kamna napravil slovenski kipar Janez Pirnat, bo odkril predsednik republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Mitja Ribičič. Ker gre za svečanost ob petdesetletnici smrti tako rano umrlega, hkrati pa tako pomembnega slovenskega pesnika, je gotovo, da bo prišlo v soboto dopoldne v Sežano veliko ljudi iz vseh predelov Slovenije, pa tudi iz našega zamejstva. V soboto bo torej osrednja proslava. Toda kot je bilo v začetku av-/ gusta na seji republiškega pripravljalnega odbora sklenjeno, bo proslava 50-letnice smrti Srečka Koso-] vela trajala1 leto dni in se predvide-J va v tem okviru več zadevnih ma- . " v .-.<č (*-**lV V v V* . : ". Red I (mladinski) Red J (mladinski) CENE ZA ABONENTE: premiera Parter I. (sredinski sedeži) 17.000 lir Parter II. (ostali sedeži) 14.000 lir Balkon 5.000 lir nifestacij, o čemer smo ob času že pisali. Neposredno ob sobotni osrednji proslavi pa se predvideva izdaja barvne razgledn:ce Srečka Kosovela, ki bo na voljo na sobotnem slavju, nato pa v spominski sobi na sežanski osnovni šoli «Srečko Kosovel» ter na Kosovelovem domu v Tomaju, kjer je kraški pesnik pred petdesetimi leti umrl. Nadalje bo izšla Kosovelova značka in podobno kot je bilo ob stoletnici rojstva Ivana Cankarja, bo tudi ob Kosovelovi obletnici nalepljen po vsej Sloveniji lepak s podobo našega kraškega pesnika. Ob 50-letnici pesnikove smrti je izšla tudi knjiga z naslovom «Moja pesem». Izdala jo je koprska založba «Lipa», pripravil pa jo je dr. Anton Ocvirk, ki je v knjigo zbral ves pesniški del Kosovelove ustvarjalnosti, ki kaže izrazite moderne tendence. Izhodišče te zbirke so pravzaprav Integrali. Knjiga obsega dela iz prvega Kosovelovega obdobja ter Uste pesmi, ki so s svojo obliko in vsebino že napovedovale Integrale. Kot je znano, so Integrali že izšli. ponovitve 9.000 lir 5.000 lir Stalno slovensko gledališče razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 lir. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 lir. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno. Vpisovanje abonentov od 19. do 23. oktobra od 8. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma, UT. Petronio 4, tel. 734265 ter od 26. do 30. oktobra v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 732487. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko v času od 18. do 23. oktobra od 8. do 14. ure v Kulturnem domu. ABONMA V GORICI Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (EMAC). Vpisovanje abonentov od 19. do 30. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495 ter v Katoliškem domu. Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko od 19. do 23. oktobra. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev. CENE ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV I. sedeži 10.000 lir (parter in balkon) II. sedeži 7.000 lir (parter in balkon) Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir ; at ( ..Rfjirr.vfrlo ev rrtoys» flfaoifvrrn (..> ® Jutri, ob 20.30 se bo na sedežu v Ul. Caprin 18/1 sestala šentjakobska rajonska konzulta. Razpravljali bodo o zdravstvenih in socialnih problemih rajona. Še o seji dolinskega občinskega svela Zaradi pomanjkanja prostora je bil v poročilu o seji občinskega sveta v Dolini izpuščen poseg Mihaliča (KPI), ki je prosil za pojasnilo o zbiranju podpisov za integralno prosto cono. Župan Švab mu je potrdil, da je občina prisiljena po zakonu zbirati podpise, čeprav odločno nasprotuje temu zakonskemu predlogu, ki je očitno pobuda tržaške nacionalistične desnice. Glede na ta problem, bi lahko še dodali, da je večja skupina italijanskih staršev šole cd Domja včeraj ob priliki sestanka na županstvu z županom in šolskim skrbnikom, podpisala za integralno prosto cono. V včerajšnjem poročilu o seji dolinskega občinskega sveta je bil pomotoma naveden naf-očen podatek prodaje zemljišča, okrog 5000 kv. metrov, ki v resnici znaša 500 kv. metrov. Konzulta za vzhodni Kras in dvojezičnost l V ZGONISKI OBČINI Prejeli smo in objavljamo: Dne 7. t.m. me vaš časopis, med Opisovanjem srečanja, ki je bilo ve-cer Prei v Bazovici med urbanistično komisijo konzulte, posebej omenja ' zvezi z nekim dogodkom organiza-ClJskega značaja. Predvsem moram pojasniti, da so ®. „za to srečanje dogovorili urbani-, lcna komisija in predstavniki od-ora, ki združuje razne organizacije raških vasi in ob tem sklenili, naj o srečanje v ožjem krogu, z vabili , ae v obliki zborovanja. To je bi-0 rudi jasno podčrtano v vabilu, ki ^ern ga poslal odborniku, načelnikom vetovalskih skupin ustavnega loka hnu • nskem svetu- konzul ti za za-ani Kras, združenju rejcev in mecki zvezi (edinim organizmom, a, kat”ere smo se dogovorili, da jih P og odbora povabimo na srečanje ne- ker bi obravnavali ne vero zat nf tajnosti, temveč preprosto *er se je hotelo načeti določen Pioblem g tehnično-političnega vidi-ter priti do točnih rešitev). Glede na ožji značaj, ki bi ga mo-o srečanje imeti, mi je občina sem i° vprašal, sporočila, da so ■ ^e Slede prisotnosti tolmača in pisnikarja. Ob tem sem se povezal nekim konzultorjem iz Bazovice, mi je zagotovil, da bi bil neki do- iai; PnPravljen neuradno preva-Ì ' j zaP*snik pa bi ravno tako wla Jv Poskrbel eden od kònzul-j. v’ Ždelo se mi je, da je na ta v- ® zadeva pozitivno rešena, pred-1 -S,e:, ker °k Podobnih priložno-stavljèn PI’°blem tolmača sploh po- Medtem pa se sprejetega dogovo-,1 ™ »Poslovalo v celoti, tako ker se ie c Sikrbel° za tolmača, kot ker se le sestanka udeležilo veliko več ljudi n» Jlh le bil° Povabljenih, zara-ia,nf Je bl1 sesta"ek bolj podoben ajnemu zborovanju, na katerega ni i ice od povabljenih pripravljen. ,da je k temu v bistvu fswm°,gel tudi vaš časopis, ki je lnhi^a j6, rjavil, da se srečanja rahk0 udeleži prebivalstvo, kar ie očitno netočno. Verjemite mi, da ni-am namena polemizirati zaradi te- slia °®°jkf’ k' ’mam za spodr-ijaj na delu oziroma za nesporazum med konzultorji, tudi če so bile zame kobe *Ce tEga Vir preceišnje §ren- iw°^Žda me vsekakor solidarni- ’ 1 ,so mi j° istega večera izra-zm razni predstavniki odbora, s katerimi vzdržuje konzulta že dolgo casa plodne stike in katerim je do-o znano moje globoko spoštovanje Pravic slovenskega prebivalstva. Predvsem pravice izražanja v materinem jeziku. _ ?,b. te™, z željo, da bi dokončno a1 Ls tem.incidentom, vas provo bl v Prihodnje preverili vse su, ki zadevajo dejavnost konzul-• s podpisanim, ter s tem prepre-m ' ™°rebitne neprijetne nesporazu- ■ s svoje strani se obvezujem, da Pom v prihodnje bolj previden s svojim zaupanjem do svojih kolegov | konzultorjev. Z najboljšimi pozdravi | predsednik dr. Sergio Zanmarchi. Op. ur.: žal nam je, da je stavek v našem članku iz dne 6. t.m., ki pravi, da se bo si'eéanja udeležilo tudi. krajevno prebivalstvo, tako zagrenilo predsednika vzhodnokraške konzulte dr. Zanmarchija. Ob tolikšni občutljivosti potem lahko tudi razumemo, da ni malomarnost ali sovražno razpoloženje do slovenskega prebivalstva tisto, ki je preprečilo, da na srečanju ni bilo uradnega slovenskega tolmača, temveč so Slovenci sami krivi, ker si ga niso sami poskrbeli. Toda kljub temu, ne da bi se spuščali v podrobnosti glede nesporazumov med konzultorji, moramo dodati, da je prisotnost uradnega tolmača načelo in pravica, za kršitev katere ne more biti takšnih opravičil, kakršna navaja dr. Zanmarchi v svojem pismu, ki je seveda izključno v italijanščini, kot so bila v italijanščini vsa vabila slovenskim organizacijam, čeprav bi to moralo tudi potekati v duhu dvojezičnega poslovanja ali spoštovanja do slovenskega prebivalstva, ki ga dr. Zanmarchi, kot sam pravi, globoko čuti. Dejstvo, da ni potekalo srečanje v «ožjem krogu», kakor bi bilo moralo, še ne pomeni nekaj negativnega. Nasprotno, pomeni, da je vladalo in še vlada za obravnavano temo veliko zanimanje med prizadetim slovenskim prebivalstvom, ki že dolga leta zaman čaka na ustrezno in pravično rešitev urbanističnih problemov na Krasu, medtem ko občinske oblasti nasprotno načrtujejo na Krasu in na koži Kraševcev tako imenovane javne parke za potrebe mesta. Šola s celodnevnim poukom se mora nemoteno razvijati Upravitelji računajo na dodelitev prispevka V časovnih terminih, ki jih določa deželni zakon 42/71 s poznejšimi popravki, je zgoniška občinska uprava, na predlog posebne šolske posvetovalne komisije, vložila prošnjo za dodelitev prispevka za poslovanje šole s celodnevno zaposlitvijo. Priloženi proračun predvideva izdatke za skupno 65 šolarjev na o-snovnih šolah y Saležu in Zgoniku v višini 15,5 milijona lir. Omenjeni znesek je neobhodno potreben za polno in dosledno delovanje in u-resničenje te šolske inštitucije, ki se je v zgoniški občini prejšnja leta dobro obnesla in ki ima tudi drugod gotovo bodočnost. Šolarji bodo tako deležni tople hrane (kosilo in malica), nudili jim bodo razne didaktične pripomočke in bodo kooptirali specializirane mentorje za razne dopolnilne dejavnosti, od »i LIJ UiLl>»*?%!^,osjorom [ej.os v. m oakr.tega prosto Z.vgčjim„pokri£im;pr e morejo razpolagati, dajalcem sadja in zelenjave, ker jih1 nim. ne morejo^razpofagan, ker so v o-stalih razstavnih halah ESPOMEGO shranjeni umetniški predmeti, ki so jih prinesli s potresnega področja. Prireditelji razstave razmišljajo že tudi o značaju prihodnjih razstav ter nameravajo nanje povabiti jugoslovanske pro:zvajalce kmetijskih strojev in domače trgovce s kmetijskimi potrebščinami, semeni in podob- V petek so se razstavljavci sestali na sedežu zveze trgovcev ir. se pogovorili o najrazličnejših vprašanjih, ki se pojavljajo s prireditvijo te gospodarske manifestacije, z njenim finansiranjem, reklamiziranjem pri nas in v Jugoslaviji ter so organizacijsko breme zaupali specializiranemu podjetju. Pokroviteljstvo nad sejmom bodo prevzeli trgovinska zbornica, goriška občina, deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA in kmetijsko nadzorništvo. ....................................................n..................................................................... OB 160-LETNICI ROJSTVA Pesnik in zbiralec narodnega blaga Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski Od leta 1953 je na njegovi rojstni hiši spominska plošča Ledine so prisojna vas na gorski planoti severno od Idrije. Pred prvo vojno so spadale pod občino Žiri, te pa pod sodni okraj Idrija, oziroma pod glavarstvo Logatec, s j pravi, nekoč je bila to še Notranjska, že skoraj 70 let sem pa tudi Ledine štejemo k Primorski. V tej prijazni vasi se je pred 160 leti, 16. 10. 1016, rodil Anton Žakelj, ki ga literarna zgodovina omenja v zvezi s Kranjsko Čbelico, za katere 5. številko (1848) je prispeval večino od 14 objavljenih ljudskih pesmi. Bil je torej marljiv zbiralec, pa tudi sam je rad pesnil. Prav njegov zapis nam je ohranil tako lepe in pomembne stare ljudske pesmi kot sta Mlada Breda in Mlada Mojca. Žal se je nekaj njegove zapuščine že zgubilo. Njegovo življenje in delo je doslej najbolj temeljito raziskal prof. Janez Dolenc, rojak iz Poljanske doline, ki že mnogo let poučuje v Tolminu (Loški razgledi 1956). Njega je Žakelj predvsem zanimal, ker je bila tudi Žak-ljeva mati doma iz Poljanske doline in sicer prav iz hiše, ki je dala slavnega slovenskega slikarja Antona Ažbeta. Bila je izredno nadarjena kmečka ženska in je sinu, ki je postal «gospod», v njegovih mladih letih povedala na stotine ljudskih pesmi in pripovedk. Spomin na Antona Žaklja se je v njegovem domačen, kraju kmalu zabrisal. Odšel je z doma za svojo SKPD Mirko Filej iz Gorice priredi danes, v nedeljo, 17. oktobra, ob 16.30 v Katoliškem domu CANKARJEVO PROSLAVO Sodelujejo: pisatelj Alojz Rebula, gledališki igralec Stane Raztresen, pevski zbor Mirko Filej in skupina skavtov in skavtinj. Vabljeni duhovniško službo in tudi mati je pri njem umrla. Na mogočnem Žak-Ijevem domu pri Veharju v Ledinah, kjer imajo v «hiši» še vedno čvrst star strop z vrezano letnico 1713, še živi rod Žakljev, in se priimek ni izgubil. Ko je pred 50 leti prišel v Ledine za župnika sedaj že pokojni Janko Žagar (doma iz Hrušev-ja pri Postojni), je začel zbirati še preostalo Žakljevo zapuščino. Želel pa je tudi, da bi slavnemu rojaku, ki je s pesniškim imenom (po tedanji navadi slovenskih ali «ilirskih» domoljubov) Rodoljub Ledinski proslavil svojo rodno vas, postavili tudi spominsko ploščo. V ta namen je dal vklesati ploščo, a ravno po letu 1927 se je fašizem v svoji raznarodovalni strasti še stopnjeval in tako ni bilo več možnosti, da bi ploščo na slovesen način vzidali. Dolgo let je bila shranjena v župnišču in potem za glavnim oltarjem v cerkvi. Šele osem let po končani vojni, poleti 1953. je bila ob 50-let-nici gasilskega društva tudi slovesnost z odkritjem spominske plošče na rojstn. hiši Antona Žaklja. Slavnostni govornik je bil dr. Ivan Grafenauer, med gosti pa so bili tudi France Bevk, Milko Matičetov in drugi. Ognjevit nagovor, menda zadnji pred smrtjo (saj je umrl še tisto leto), je imel priljubljeni Etbin Kristan, ki se je bil tiste čase za vedno vrnil iz Amerike. TOMAŽ PAVŠIČ Boj za zdravo okolje tudi v Vidmu Po številnih vznemirljivih novicah o zastrupljanju okolja, zastrupljanju na delovnem mestu in vseh mogočih prekrških v tej zvezi, so se končno zganili tudi pri nekaterih krajevnih upravah. Tako si je videmski župan v spremstvu občinskega zdravnika ogledal tovarno Snia Viscosa v mestu, kjer predelujejo klorove spojine. Župana je zanimalo predvsem zastrupljanje, kateremu so podvrženi delavci v notranjosti o-brata. O pomanjkljivih ukrepih za zdravje zaposlenih, je občinske organe opozorilo predstavništvo tovarniškega sveta na srečanju prejšnji mesec. V oddelku, ki si ga je župan ogledal so delavci podvrženi stalnemu zastrupljanju z živim srebrom, ki se izloča med tehnološkim postopkom. Ob zaključku so ugotovili nujnost, rekonstrukcije obstoječih naprav, da se prepreči uhajanje strupenih snovi in še posebej živega srebra. Urediti pa je treba nujno čiščenje odpadnik voda, ki jih zdaj spuščajo v vodne tokove. Filatelistična razstava V kulturnem centru Stella matu-tina so sinoči odprli filatelistično razstavo, ki jo je priredil goriški filatelistični in numizmatični krožek. Razstava bo odprta danes in jutri. Ploščad za kotalkanje -glavna skrb PD Vipava V petek se je sestal odbor pro-svetrifefa' društva- «Vipava» na Peči. Na dnevnem redu sta bili dve glavni točki. Odborniki so razpravljali o obračunu poletnih prireditev ter o bodočem delu. Kakor je bilo pričakovati, so na zadnji seji razpravljali predvsem o zgraditvi primerne ploščadi za kotalkanje, kjer bi mladi s Peči in tudi iz drugih krajev lahko razvili pošteno in primerno obliko rekreacije. Pravzaprav moramo pripisati, da so Pečani že zavihali rokave in da so tudi že stekla dela na kraju, kjer bodo postavili ploščo, to je v bližini prostora, kjer so se do sedaj zvrstile razne prireditve, ki -jih je pripravilo prosvetno društvo «Vipava». Na petkovi seji so se menili, kako čim bolje organizirati vse akcije in predvsem prostovoljno delo, da bi že do prihodnje sezone usposobili ploščad. Odborniki računajo, da se bodo vaščani, tudi tokrat odzvali ter z udarniško -akcijo zagotovili skupnosti nov koristen objekt. Če lahko sodimo po minulem delovanju, potem jim bo to tudi uspelo! Nov župan v občini Foljan 38-letni Gino Zorzenon, dosedanji načelnik komunistične svetovalske skupine, je od včeraj novi župan v Foglianu - Redipuglii. Izvoljen je bil na to mesto na včerajšnji seji tamkajšnjega občinskega sveta z desetimi glasovi socialističnih in komunističnih svetovalcev, medtem ko so zastopniki KD oddali bele glasovnice. Zorzenon sledi Luigiju Gal-biatiju, ki je nenadoma umrl pred nekaj tedni in ki je bil župan v tej občini več kot 15 let. Neda Dornik je v petek povila brhko hčerkico Matejko. Srečni mamici in očetu Eriču De Roccu čestitajo oče, sestri in nečakinje. zal tudi pevcem, ki so člani pevskega zbora Nediški .puobi, naj utihnejo, češ da motijo goste v lokalu in kršijo predpise. o javnem redu in miru. Gosti v lokalu se z marešalom niso strinjali in so zahtevali, naj fantje kar pojejo, ker jih radi poslušalo. Prav nič nas ne motijo, so mu rekli. Če nas že kdo moti, potem ste to vi, gospod marešalo.» Do sem dejstva, kot nam jih je nanizal Izidor Predan, navedena brez olepšavanja in brez dodajanja. Dejstva, ki če jih povežemo z drugimi oblikami pritiskov na različne nastajajoče prosvetne skupine v Benečiji, kažejo na preračunan učinek. Po dogodku v gostilni je kvestura poslala odločbo lastniku, da mora gostilno zapreti za nedoločen čas. V njej ni bilo besedice o tem, da je lokal zaprt zaradi petja slovenskih pesmi. Ker je bilo zastopnikom beneških društev jasno, da gre za napad na pravico uporabe slovenskega jezika, so se dogovorili, da takšno ravnanje javno obsodijo. Po beneških vaseh so nalepili lepak, v katerem so poudarili, da predstavlja zapora gostilne pritisk na beneške Slovence, ter so v okviru svojega omikanega protesta zahtevali izvajanje členov 3 in 6 italijanske ustave. V zvezi s tem dogodkom sta bili pred sodiščem v Vidmu doslej dve sodni razpravi, ena proti lastnici lokala Eldi Raiz, druga pa proti njeni sestri. Lastnico so oprostili, ker v trenutku, ko se je zgodilo «kaznivo» dejanje, ni bila doma, njeno sestro, ki je takrat delala v gostilni, pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Ker se je dejanje zgodilo že 12. julija 1974. leta, je bilo pričakovati, da je sodišče zadevo arhiviralo. Toda ne! Pojutrišnjem bo sodilo tudi Izidorju Predanu, ker ga je spoznalo za krivega, češ da je bil on tisti, ki je prinesel v tiskarno besedilo za javni protest, s katerim so vsa beneška društva in društvo emigrantov izrazila svoje nezadovoljstvo z ravnanjem nekaterih varnostnih teles. «Meni je sodišče pred letom in pol sporočilo, da je uvedlo sodni' postopek in mi predlagalo, naj si poiščem odvetnika. Navedel sem tudi 29 prič, torej imena vseh predstavnikov beneških društev, vendar so jih sprejeli samo šest. Ker je poteklo že precej časa, sem bil prepričan, da je sodišče spoznalo nesmiselnost sodnega postopka in je zadevo arhiviralo. Toda ne! Sodim, da se je karabinjerski poveljnik, ki je zadevo gnal dalje, prenaglil, ter bi moralo vsaj sodišče popraviti to napako.» Kakor kaže. v nekaterih krogih v Vidmu še vedno mislijo po starem in se malo ali nič ne menijo za novo vzdušje, ki že nekaj let vlada v Beneški Sloveniji in ki ga priznavajo in tudi spodbujajo različne politične sile, vštevši krščansko demokracijo, ko zagovarja pravico Beneških Slovencev po izražanju in razvijanju svoje istovetnosti. In kako lahko najbolj naravno in kraju ter običajem primerno izražajo svojo istovetnost, če ne prav s petjem. Nediški puobi so s takšnim načinom izražanje svoje narodne pripadnosti nadaljevali tudi na raznih prireditvah v Beneški Sloveniji, tako da jih ustrahovanje, s katerim so se srečevali, ni odvrnilo od stare in lepe navade. Pojejo, in prav je, da pojejo. Slovenska javnost se čudi, da se nekatere oblasti še vedno zatekajo k oblikam prisile, zlasti pa se čudijo, da v sedanjem težavnem trenutku za vse kraje v Furlaniji in Beneški Sloveniji najdejo čas za tako delo. V tem, ko izražamo popolno solidarnost z Izidorjem Predanom in z vsemi beneškimi slovenskimi društvi v njihovem boju za narodnostni napredek in za obnovo porušenih naselij, izražamo tudi prepričanje, da bo sodna oblast spoznala zablodo ,ki je tila storjena pri prvem koraku in .d je ni več ponavljati. Nabirka za nagrobni spomenik profesorju Milanu Bolcarju Prof. Milan Bekar na slovenski šoii v Gorici PRIČNE SE 12. NOVEMBRA Tudi letos v Gorici skupna glasbena abonmajska sezona Dogovor med Glasbeno matico, SPZ in ZSKP - Priredili bodo šest koncertov Tudi letos, od srede novembra do sredine aprila, bo v Gorici slovenska glasbena abonmajska sezona, ki jo prirejajo Glasbena matica, Slovenska prosvetna zveza in Zveza slovenske katoliške prosvete. U-strezni sestanek med zastopniki treh ustanov je bil v Gorici te dni in na njem so se domenili o šestih koncertih, ki pridejo v poštev za letošnjo sezono. Šest namesto lanskih pet, ker je lani en koncert, zadnji, iz nepredvidenih razlogov odpadel in ker so zaradi tega prireditelji dolžni abonentom en koncert. Redna sezona, brez tega lanskega dodaka, naj bi torej imela pet koncertov. V glavnem gre za koordinacijo s koncertno sezono Glasbene matice v Trstu. Prireditelji bodo namreč izkoristili prihod v Trst nekaterih skupin iz Jugoslavije in te bodo dan prej ali kasneje nastopile tudi v Gorici. ’ Sezona naj bi se pričela 12. novembra v pa’ači Attems z nastopom ansambla Pro musica iz Beograda. Ansambel je sestavljen iz 16 elementov, dirigent je Djura Jakšič, kot solist bo nastopil volinist Vladimir Škerlak. Drugi koncert bo 5. decembra, ko bo nastopil Komorni zbor RTV Ljubljana, ki ga vodi dirigent Marko Munih. Kot tretji bo prišel m 1. TRADICIONALNI DAN ARGONAVTOV 23. oktobra ob 20. uri v prireditveni dvorani hotela Družabni večer z zgodbo o argonavtih in družabnimi igrami — Zabavna glasba s plesom — Žrebanje vstopnic REZERVACIJE sprejema recepcija hotela, telefon 28812 — CENA: 20 din po osebi ■ iiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiimimiuiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmmiiiiiiiiiiii Ladu Božiču v spomin slal prvi del svojega prispevka «Po primorskih emigrantskih kolovozih», katerega smo potem objavili v nekaj nadaljevanjih. Poslednjič m. je pisal 30. avgusta letos, ko mi je poslal še tri tipkopise o Idriji v letih 1918 - 1922. Včeraj so Lada Božiča pokopali v njegovi rodni Idriji. Spoznal sem ga v zgodnji spomladi leta 1944 v trnovskih Lokvah. O-pravljala sva enako delo propagandista, jaz v 30. diviziji, on v Bazoviški brigadi. Že po kratkem razgovoru sem v njem zaslutil razgledanega moža, kar se je potem v celoti potrdilo. Bil je poln idej kako spodbujati kulturno in politično življenje med soborci, kako zastaviti pisanje brigadnih glasil, kako agitirati med ljudstvom, zlasti v neposredni bližini okupatorskih postojank. Bil je živahen, prožen, pa čeprav ne več tako mlad, kot večina nas. Takrat nisem vedel o njem ničesar drugega. V jeseni so se najina partizanska pota ločila: mene je u-smerilo v Belo krajino, zanj sem zvedel kasneje, da je prešel v Kosovelovo brigado, drugega ne. Šele po vojni so mi prišli v roko neki članki o primorski,, emigrantih v Sloveniji, kjer Je bilo zapisano, da je Lado Božič predsednik primorskega emigrantskega društva «Tabor» v Ljubljani in funkcionar primorskega športnega društva «Primorje», sicer pa držav li uradnik pri financi. Po osvoboditvi je bil nekaj časa predsedma občinske skupščine v Idriji in tudi drugače angažiran družbeni delavec in marljivi sodelavec idrijskih revij. Najine medvojne stike sva naključno obnovila šele lani, ko mi je poslal za Jadranski koledar svoj «Dnevnik Kosovelove brigade». Poslej je bilo vsako njegovo pismo polno zlih slutenj, pa čeprav je v njih še bil prisoten življenjski plamen, plamenček. Pisal je, da je bolehen, utrujen in da mora hiteti s tipkanjem, ker... In ta ker... je prišel. Zame nepričakovano, zanj gotovo ne. Svojih 72 življenjskih let je sklenil tiho in delovno, svoji 50 časnikarskih let tako, kot je zapisal: «Morda bom zaključil tam, kjer sem začel, v Trstu, pri nasledniku stare «Edinosti», pri njenem sinu «Primorskem { dnevniku». Počivaj mimo, stari soborec in tovariš. Jože Koren «Živim, torej sem! Za menoj je zima in pomlad, a prav danes smo stopili v poletje. Pred menoj pa je 72 let, življenjski jubilej (če lahko vsako obletnico tako imenujemo), jeseni pa še pomembnejša obletnica, 50-letnica mojega ljubiteljskega in samorastniškega novinarstva, publicistike, skratka pisanja. Začel sem septembra 1926 v tedanji tržaški «Edinosti» s prispevkom ali reportažo o poplavah v idrijski in kano-meljski dolini. Dolga je doba in kar prilično materiala se je nabralo. Sedaj polagoma zaključujem. Morda bom zaključil tam, kjer sem začel, v Trstu. Pri nasledniku stare «Edinosti», pri njenem sinu «Primorskem dnevniku». Tako mi je pisal Lado Božič iz Idrije 21. junija letos, ko mi je po- HOTEL NOVA GORICA vrsto oktet Gallus iz Ljubljane 21. januarja prihodnjega leta. Zbor je prav v okviru abonmajske sezone že pel v Gorici pred dvemt. letoma. 16. februarja bodo na koncertu nastopili tenor Mitja Gregorc, violinist Tomaž Loren in kitarist Primož Soban, vsi iz Ljubljane, sredi marca pa bo na vrsti klavirski recital Janeza Lovšeta. Sezona se bo zaključila 15. aprila s koncertom Slovenskega komornega orkestra, ki ga bo vodil Anton Nanut, kot so’ist pa bo nastopil violinist črt šiškovič. To so v glavnem datumi in nastopajoči na letošnjih šestih koncertih. Morda pride še do malenkostnih sprememb, vendarle bo celoten koledar dokončno gotov čez teden dni. Koncerti bodo predvidoma v veliki dvorani palače Attems, v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu in v Katoliškem domu. Za pet. konaérte'A ìo, &&.- ZaboiŠ, maja za odrasle 5.000 lir, za dijake pa 2.000 lir. Z vpisovanjem prično takoi, kajti čez pičel mesec dni je na sporedu že prvi koncert z beograjskimi gosti. Tako SPZ kot ZSKP sta se obvezali, da pozoveta svoja prosvetna društva, da naberejo čim-več abonentov. Abonmaji se v Gorici sprejemajo v pisarni Slovenske prosvetne zveze v Ulici Malta 2. 9 Goriški univerzitetni krožek priredi. tečaj ruskega jezika, ki bo trajal osem mesecev. Poučeval bo prof. Enzo Mocchiutti. Tečaj se prične 19. t.m. Podrobnejše informacije na sedežu kluba na Korzu Italia 44. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 «L’Italia s’è rotta». T. Tecoli, N. Scarpetta. Barvni film. Mladim pod 14. letom prepovedan. CORSO 15.00—22.00 «La vendetta dell'uomo chiamato Cavallo». R. Harris, G. Sandergeen. Barvni film. MODERNISSIMO 15.30-22.00 «Chi giace nella culla della zia Ruth». Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 14.30—21.30 «L’uomo venuto dalla pioggia». C. Bronson. Barvni film. VITTORIA 15.00—22.00 «La dottoressa sotto il lenzuolo». C. Schubert. E. Zamara. Barvni film. Mladim pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 16.00—22.00 «I quattro dell’Ave Maria». PRINCIPE 16.00—22.00 «Napoli violenta». Piova Gorica in okolica SOČA «Dvanajst žigosanih» — am. barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «Mož z zlato pištolo» — am. barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. DESKLE «Gold» — am. barvni film ob 17.00 in 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Al Moro — Ulica Carducci 38, tel. 2268. Več kot deset let je minilo, odkar je 13. junija 1966 v goriški splošni bolnišnici umrl prof. Milan Bekar, eden najbolj karakterističnih in brez dvoma ,tako s strani profesorjev kot s strani dijakov, priljubljeni kolega in vzgojitelj. Prof. Milan Bekar, profesor, slavist, pesnik, sodelavec naših časopisov (njegovi so bili številni leposlovni članki v našem tedniku Soča), se je rodil leta 1897 v Voloskem pri Opatiji, študiral je na univerzah v Gradcu, Ljubljani in Padovi, posvetil se je poučevanju in se izredno zanimal za leposlovje ter ljubil naš Kras, posebno še Komen in njegovo okolico in nadvse cenil kraškega pesnika Srečka Kosovela. Po osvoboditvi je pričel poučevati najprej na začetnih tečajih, nato pa na slovenski klasični gimnaziji in liceju in svojemu poslanstvu med slovenskimi dijaki je ostal zvest do konca. Njegovo delo, boljše bi rekli poslanstvo, je bilo v takratnih povojnih časih tembolj važno ker smo bili slovenski dijaki, bolj kot v drugih razdobjih, željni slovenske besede, slovenskega leposlovja, slovenske tradicije. In to nam je prof. Milan Bekar nudil iz vsega srca, znal nam je dovršeno in prijetno pripovedovati o naših pesnikih in pisateljih; ustavljal se je še posebej pri pisateljicah. Marsikomu med nami je tudi konkretno pomagal, da je lahko vztrajal pri študiju. Takratne gmotne razmere niso bile najboljše, podobne današnjim in marsikateri takratni dijak se lahko prav prof. Bekarju zahvali, da je pojedel topel krožnik mineštre, ki je bila takrat toliko za-željena. Mož je bil svojstvenega značaja, včasih se nam je zdel čuden, a ljubili smo ga kot nobenega drugega. Ker je bil mož sam so ga takrat pokopali na odmaknjenem delu soriškega pokopališča. Njegov kamen je prekril bršljan, njemu ljuba rastlina, saj se je kot pesnik podpisoval Bršljanski. Njegovi bivši dijaki smo mu vsako leto nosili rože na grob. Letos spomladi se nas je skupina bivših dijakov spomnila te žalostne desetletnice in sklenili smo nabrati denar, da bi odkupili od občine prostor, kjer pokojni nrof. Bekar leži. Akcija je dala že delen pozitivni rezultat, sedaj pa se je ista skupina bivših dijakov odločila, da akcijo nadaljuje in da nabere toliko denarja, da bi našemu profesorju postavili tudi čeden nagrobni kamen, ki naj nas spominja na pesnika in ljubitelja našega Krasa. Nabiralna akcija se torej nadaljuje in pozivamo bivše Bekarjeve dijake in tudi druge, ki so ga poznali, da nekaj v ta namen prispevajo. Prispevke zbira blagajnik (Kmečke banke v Gorici. V kratkem bo podobna . akcija stekla tudi b®!ici;.sai“ ju?°: slovanski strani meje tudi številni dijaki, ki so obiskovali slovenski licej v Gorici v letih 1945 - 47. Doslej so v ta sklad nabrali sledeče prispevke: Slavko Rebec 2.000; Karlo Černič 2.000; Lea Bratina 5.000; Borut Leban 1.000; Dino Del Medico 5.000; Robert Terpiti 5.000; Vilma Bregant 2.000; Marko Wal-tritsch 5.000; Viljem Nanut 5.000; Rudi Devetak 2.000; Franc Figelj 2.000; Jožko Prinčič 5.000; Marilka Koršič 5.000; Jožef Perin 2.000; Tuša Lutman 5.000; Kazimira Paulin 5.000; U. A. 5.000; Ivan Reščič 2.000; Kolega 2.000; Marija Pahor 5.000; Nada Sanzin 5.000; Irene Vrtovec 10.000; Irena Bolčina 5.000: Karlo Primožič 5.000; Jožica Smet 5.000; Vida Bitežnik 5.000; Albin Škrk 5,000; Dušan Križman 10.000; dr. Igor Franko 5.000; Marta Ko-mavec 3.000; Josip Colja 2.000; nižja srednja šola «Ivan Trinko» 45.000. m. w. Razstave Eancs, ob 10.30, bo goriški slovenski slikar Andrej Košič odprl razstavo svojih akvarelov v galeriji II Torchio, Ul. Mameli 6. Razstava bo odprta do 31. oktobra t l. V galeriji Meblo v Novi Gorici je te dni odprta razstava o kmečki arhitekturi, ki jo je pripravil Gorenjski muzej v Kranju. Prispevki DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli 24, tel. 72-340. Namesto svetja na grob pokojnega Ennija Battistija daruje avtopre-vozno podjetje La Goriziana iz Gorice 100.000 lir za žrtve potresa v Beneški Sloveniji. Za spomenik padlim v Dolu so prispevali: Valerija Peric s Poljan 5.000 lir, Bruno Pahor iz Jamelj 10.000, Anica Frandolič, Mikoli—Dol, 10.000. ZAHVALA Ob bridki izgubi dragega moža Antona Michelinija se iskreno zahvaljuje darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli na* cin počastili njegov spomin. žalujoča žena Slavka. Marušič in sorodniki Tržič, 17. oktobra 1976. ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega dragega moža in očeta VALENTINA BENSE Posebna zahvala g. prof. primariju Faziju, zdravnikoma Pa-cenzi, požrtvovalnim sestram in bolniškemu osebju pneumološke-ga oddelka, pevcem, duhovniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam stali ob strani ob težkem trenutku in se udeležili pogreba. Družine Bensa, Colja, Cotič, Kosič, Perazza Oslavje, Pevma, Gorica, 17. oktobra 1976 P nmorski^dnèvmfc m 17. oktobra 1W V Živa narodova ustvarjalnost « ljudsko izročilo Slovencev v Italiji» Pavleta Merkuja Vsi, ki se ukvarjajo z ljudsko pesmijo, vedo, da se izgublja ali spreminja. Še bolj velja ta ugotovitev za Benečijo in Julijsko krajino, kjer poleg novih civilizacijskih silnic vpliva na propad ljudske kulture tudi raznarodovalna Politika. Pa tu ne gre za gospodarska in Politična razglabljanja v zvezi z ljudskim blagom, ampak samo za zunanji okvir, v katerem lahko ocenimo najnovejše delo Pavleta Merkùja, Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia). Merku kot Tržačan,, kot poznavalec razmer v Benečiji in kot zbiralec ljudskega blaga dobro pozna vse nevarnosti, zato tudi ni odlašal z izdajo zbirke o ljudskem izročilu teh krajev. Njegova knjiga je dokument o polnem življenju in kulturi naroda, ki nikoli ni imel svojih šol, ki so mu bistrili narodno zavest le vneti Čedermaci, voljo in pogum pa sta mu dajala zemlja in _ dom. V tem trenutku je Merkùjeva knjiga tolažba pa tudi VPanje, saj je mogoče občutiti dejansko pomirjenost ob spoznanju, da se je Merkù zagnal v delo tam, kjer je kazalo, da je vse izgubljeno. Seveda pa ne gre za dragocene najdbe iz groba pokopanega naroda, ampak za zapise še žive ustvarjalnosti, ki nikoli ni bila nikomur znana (ali pa v zelo majhni meri), posebno večinskemu narodu ne. Z objavo gradiva, prevedenega tudi v jezik večinskega naroda, se kažejo nove možnosti za spoštovanje kulture in njenega ustvarjalca. To pa je nadvse pomembno. Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji je Merkujev dvojezični prikaz ljudske ustvarjalnosti Slovencev v Benečiji, Reziji, v Kanalski dolini, na Goriškem in Tržaškem. l_rva knjiga, ki je pred nami (se dve je avtor napovedal v u-vodu), zajema ljudsko pesemsko izročilo, ljudske modrosti, zagovore, reke, legende, vremenske pregovore ipd. Odločitev za tako izdajo gotovo ni bila naključna. Avtor nas z njo in z njenim nastajanjem seznani v kratkem, informativnem, živahno pisanem uvodu. Ob slovenskem uvodu je še italijanski, kar bo dobrodošel pripomoček za italijanske strokovnjaka in poznavalce, pa tudi za ljubitelje in ljudi dobre volje. Uvod Merkù končuje s pesmijo, ki je M mogel več sprejeti v svojo zbirko. . ^Mveku se o taki knjigi, kot je Merkùjeva, upira pisati zgolj faktografsko in recenzijsko, saj nepoznano bogastvo in lepota, ki jo vsebuje, vzpodbujata čustveno obarvan zapis. Zbrano gradivo je samo po sebi tako zgovorno, da ne potrebuje komentarja, toda ne morebo se izogniti kratki predstavitvi avtorjeve uvodne zamisli, fa ureditev gradiva (609 enot) je imel celo vrsto možnosti: lahko bi Jih uredil po vsebinskih, metrič-mh, melodičnih ipd. kriterijih, toda odločil se je za precej neformalen, a logičen kriterij — za te-n tori al ni princip. Skozi gradivo v KnJigi lahko sledimo njegovim terenskim potom po provincah in Večjih pokrajinskih enotah, ki pa niso vedno upravne enote, ampak 16i iT- Yečini ujemajo tudi z dia-ektienimi. Ti dobro premišljeni in Posrečeni izbrani «otoki» so zgovorni vsak za sebe in kot celota. n delu je na Merkùja vsepovsod Plezalo še polno pasti, v katere _e, ujame zbiratelj in ured- knjige z ljudskim blagom, entimentslnest, naivnost in šmar-icu , pMjydnost mnogoterih takš-ih zbirk je demantiralo že graditi samo s svojim kulturnim po-enom, ki mu je Pavle Merkù Pridružil še znanstvenega. Stan-ardnest podobnih zbirk je avtor presegel tako, da je večjo pozor-. namenil stvarem, ki so drugim raziskovalcem «ušle» ali pa e zanje niso zanimali. Tu velja meniti cerkveno ljudsko pesem, P'sebno rezijansko, ki je bila do sdaj najmanj raziskana, ker so jo ze zelo zgodaj preganjali in pre-Merkù jo je z vztrajnostjo Pet izkopal iz pozabe in nam jo Pokazal kot bogato slovstveno n glasbeno izročilo. Dobro se je avedal, da je cerkveno pesem v e krajih vredno raziskovati zaradi ljudskega pesništva sploh, Pa tudi zaradi njene tonalitete, eki zgovorni primeri so Sodnje ~ ljudska varianta pesmi sle-dmce Dies irae iz Solbice v Rezu, pa vseh 9 variant velikonočen p. srni Jezus je od smrti ustau, nr.ne od Opčin do Kanalske do-‘lne, .fadnjo pesem poznamo o-rednji Slovenci le iz starejši za-P'so.v, tu pa se je še ohranila, kot e Je tu ohranila še marsikatera Pesemska redkost. Merkù nam več-rat postreže s posebnostmi, s aterimi je bilo njegovo zbiratelj-Ko delo poplačano. Pripomniti pa je treba, da redkih dragocenosti iKoli ne dobimo od priložnostih zbirateljev in ljubiteljev, ampak le od ljudi, ki svojih življenjskih .CC1 n^S0 posvetili avanturistič-mm potepanjem v slogu prejšnjega stoletja, ampak trdemu in vztrajnemu delu. Rezijansko bogastvo je razmeroma znano, ker je no dolina zanimiva za marsikaterega strokovnjaka, toda Merkù-jevo gradivo daje še marsikaj novega in nepoznanega. Poleg cerkvene pesmi predstavi tudi nekaj rezijanskih lirskih pesmi z melodijami vred, ki jih do njegovega dela in knjige Zmage Kumrove v tisku še nismo srečali. Redke dragocenosti nam avtor ponudi še iz oiugih krajev: npr. jurjevsko pesem w Nadišk« doline. Vozi nas Marija u veselje iz Križa pri Trstu, ki je edina verzija te znane romarske pesmi z napevom vred, pa dragoceno pripovedno pesem iz Ple-stišč o Mariji in reki Rajni, znano le v Benečiji. Od bolj znanih za Benečijo specifičnih pesmi naj omenim pesem Oj božime, ki se z glasbenega stališča loči od drugih posvetni! in tudi cerkvenih pesmi na tem območju, ker je bolj razgibana, saj se ne ponavlja le 2/4-takt. Vseh posebnosti iz knjige ni mogoče našteti, ker je vsaka pesem zase posebnost. Čeprav so take posebnosti zelo ljube raziskovalcem in bralcem, se Merkù ven-dar-le ni ustavil samo ob njih, ampak je v gradivo sprejel tudi tiste pesmi, ki so splošno znane po vsej Sloveniji (Fekonja, Marija in brodnik, Eno drevce...), s čimer je poudaril stalnost stikov med Slovenci v matični domovini in Slovenci v Benečiji in Julijski krajini. S takim gradivom je dal torej možnost za komparativne študije slavistom in etnologom obeh narodov. Če zapišem, da je to ogromno delo, bo najbrž premalo. Že tehnična izvedba dela vzbuja spoštovanje vsakemu vsaj bežnemu poznavalcu. Treba pa je poudariti še kulturno, politično in narodnostno pomembnost dela, ki prihaja med nas. Omenil sem že, da pomeni Merkùjeva knjiga seznanitev večinskega naroda z manjšinskim in njegovo kulturo, je pa knjiga tudi odkritje za matično državo in njene ljudi. Najbrž bo avtor občutil veliko zadoščenje, če mu bo uspelo «zmigati» potrošniško zavest Slovencev, da bi se vsaj za hip zavedli, da je Julijska krajina ne samo trgovsko zanimiva, ampak tudi kulturno bogata in da so to kulturo ustvarili in ohranili Slovenci v Italiji. Merkù skuša s svojo knjigo preprečiti. prepozno spoznanje, da je an bot na tem koščku slovenske zemlje ana stara mama govorila, pela in molila slovensko. Knjiga je izšla se o pravem času, toda ta «an bot» lahko postane zelo realen ob še nadalje zagrizeni ignoranci rimske vlade, pa tudi ob indiferentnosti in neodgovornosti nekaterih Slovencev v matični deželi do zamejcev. Marko Terseglav (Iz «'Naših razgledov») Jutri, 18. oktobna, ob 15.30 in 17.30 v MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA, bo spet poletela potepuška SOVIČA OKA na vznemirljivi polet in našim malčkom odkrivala skrivnosti živalskega sveta in še vrsto drugih nagajivih dogodivščin! ZA TRIDESETLETNICO SVOJEGA DRUŠTVA Zborovanje slovenskih zgodovinarjev s celodnevno ekskurzijo na Koroško Visoka odlikovanja društvu in njegovima dolgoletnima voditeljema akademiku univ. prof. Bogu Grafenauerju in univ. prof. Ferdu Gestrinu - 15 referatov, med katerimi tudi dva iz politične zgodovine Trsta in Gorice v letih 1893-1904 «SLOVENSKA POLITIKA V TRSTU 1893 - 1904» in «VIDIKI BOJA PROTI IREDENTI NA GORIŠKEM V DEVETDESETIH LETIH 19. STOLETJA», sta bila dva od 15 referatov: Borisa Gombača (prvi) in Branka Marušiča, ki prav gotovo najbolj zanimata naše bralce in ki sta bila že prvi dan prebrana na štiridnevnem 18. ZBOROVANJU SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV v Kranjski gori od 29. 9. do 2.10. t.l., v okviru katerega je bila tudi enodnevna stro- iiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiii PRED PRVIM ABONMAJSKIM KONCERTOM GM V KULTURNEM DOMU Oktet «Gallus» ponovno med nami Glavna značilnost ansambla: prežetost z ljubeznijo do slovenskega glasbenega izročila od renesančnih mojstrov do danes žalost, osamljenost, jok, rušenje notranjega miru. .. Kdo najde zdravilo, ki zabriše globoke rane, vtisnjene v srce? Glasba! Glasba, pesem, čarobni zvoki glasbil, to je zdravilo, to je tista uteha, ki ti da dušni mir. čar glasbe te omami! Vrtiš se v krogu polnem milih zvokov tu pozabiš nase. To ne vem samo jaz, niti ne samo ti, to ve marsikdo. Tam, kjer je doma glasba, tam ne poznajo žalosti, pri njih je vse prežeto z ljubeznijo, z veseljem. Tako sem premišljeval, ko sem se lotil pisanja članka o oktetu «Gallus» pred njegovim bližnjim koncertom, ki bo 23. oktobra odprl šesto koncertno sezono Glasbene matice. Tudi pevci tega okteta so prežeti z ljubeznijo do glasbe. Ne poznajo zime, jeseni, v njihovih srcih je večna pomlad. V sebi imajo neskončno toplino, ki jo znajo prenesti na poslušalce. To toplino PESNIŠKE ZBIRKE Luciano Morandini: «Iz nedelje tišin» Dve pesmi napisani neposredno po potresu, v ostalem lirični dialogi Furlanski pesnik Luciano Morandini je slovenskim bralcem znan iz Pesniškega lista. Njegova zadnja zbirka Dalla domenica dei silenzi (Iz nedelje tišin) je bila dotiskana maja 1976, torej takoj po potresu, ki je razdejal Furlanijo. Dve pesmi zbirke govorita prav o tem tragičnem dogodku (Lettere a una donna lontana, Friuli 7 maggio 1976 in Friuli giovedì 6 maggio 1976 ore 21). Pesmi beležita s trpko in p’asticno govorico občutke človeka, ki gleda dramo rodne zemlje. Človek pa ve, da je to le vrh žalostne usode, Furlanija je že od davnaj grenka dežela. Potres je sedaj zbrisal človekovo delo in sledove trde borbe za kruh. Ljudem je pustil le zadnjo možnost; upanje v jutrišnji dan. Morandini je zapisal: Il Friuli cara / oggi è un mondo / in attesa del domani. // Mandi. Pesmi o potresu dajeta celotni zbirki grenak pečat. Ocene zbirke ne moremo seveda omejiti le na dve pesmi, ker tudi življenje ni le potres. Osnova zbirke je lirični dialog med ženskimi in moškimi osebami. Dialog pa noče dajati pesmi dramatizirano obliko, ampak služi zato, da omogoči neposrednejši izraz. Morandinijeva pesniška go- vorica niha med razumsko metaforiko in pristnim domačim izrazom. Pesnikova psiha doživlja bivanjsko krizo razumnika, ki je kritičen do sveta in tiho željo po nečem, ki je enostavno in pristno. Morandini niha torej .med intelektualističnimi miselnimi vozli in domačim kruhom. Furlanija mu pomeni deželo, kjer se lahko uresničijo sanje po avtentičnem življenju. Seveda tudi med sanje priplavajo sivi oblaki in Furlanija pokaže svoje pravo lirce: trdo delo in pomanjkanje. Pesnikova dvojnost v izrazu in čustvih povzroča značilno lirsko napetost. Sem pa tja se Morandi-nijev «učeni jezik» zaplete in duši lirično napetost. Morandinijev «preprosti jezik» je večkrat bolj učinkovit, čeprav je tudi preprostost nevarna, saj ji grozi poenostavljanje. Vsekakor je Morandinijeva pesem sad napornih razmišljanj in burnih čustev. Med intelektualcem in preprostim človekom nenadoma zazija groza potresa. Svet se zamaje v temeljih. Visoke misli pristanejo na upanju slehernega človeka; Furlanija mora premagati neizprosnost usode in znova zaživeti. A. M. PESMI ZOLTANA CSUKK V SLOVENSKEM PREVODI Ob 75-letnici plodnega_ madžarskega prevajalca iz južnoslovanskih književnosti, Zoltana Csuke, je Pomurska založba v Murski Soboti izdala v svoji zbirki «Mostovi» izbor njegovih pesniških stvaritev pod naslovom «Pesem večnega upora». Pesmi je prevedel in spremno besedo prispeval Jože Olaj. . V prevedeni pesniški zbirki je Csuka zastopan s 77 pesmimi, ki so porazdeljene v pet ciklov in izvirajo iz obdobja 1920-1973. V teh pesmih se zrcali «srčni utrip tega sveta» kot pravi avtor v svojem pesniškem uvodu, v bistvu pa gre za pesnikovo podoživljanje dogajanj, ki so Csuko spremljala na njegovi nič kaj radodarni življenjski poti, in pa za njegovo osebnostno izpovedovanje, ki ga preveva humanistična misel in razumevanje za socialne stiske. Med pesmimi so tudi popotne refleksije, med katerimi je v svobodnem verzu, v pesmi «Nad Trstom» zajeta tudi podoba tega «obmorskega čebelnjaka», ki jo takole riše na zaslon svojega spomina: Sonce že visoko plameni in njegov reflektorski sij nam iz razdalje osmih kilometrov za nekaj bežnih trenutkov razkrije mesto, ki se zbuja in sna. Na morju lebdijo črne pike ladij, in doli, v grozni globini morje streh in kot klicaji nekaj stolpnic. Prevod Csukovih pesmi je rutinsko dobro pripravljen, tu in tam mu manjka notranja izrazna ubranost in gibkost. Spremna beseda prevajalca pa daje bralcu pregledno informacijo o pesnikovem življenju in bogati ustvarjalnosti. Izročitev prvih tiskanih izvodov «Pesmi večnega upora» avtorju na proslavi v Erdligetu, kjer je z izbranimi besedami o jugoslovansko-madžarskem kulturnem sodelovanju govoril predsednik madžarske zveze književnikov Imre Dobozy, pomeni majhno oddolžitev Slovencev za opravljeno veliko avtorjevo delo pri posredovanju jugoslovanskih književnih stvaritev širokemu krogu madžarskih bralcev. prinesejo v pesmi, ki nima samo melodije, vdahnili so ji dušo. Pesem v njih zaživi in bo še zaživela. Oktet «Gallus» bo v letu 1977 slavil deseto obletnico obstoja. V tem času si je nabral mnogo koristnih izkušenj, prepel premnoge pesmi, videl nemalo sveta in te izkušnje posreduje tudi nam. Ko se je pred desetimi leti začel v slovenskem glasbenem svetu oglašati oktet «Gallus», ni šlo za novo pevsko skupino, marveč so pevci dobro znanega Koroškega akademskega okteta izbrali, z novim umetniškim vodjem Borutom Loparnikom, tudi novo smer svojih pevskih prizadevanj, ki jo ime našega renesančnega mojstra kar dobro ponazarja. Sklenili so se namreč temeljito posvetiti njegovemu glasbenemu izročilu in izročilu njegovih sodobnikov, ga v svojih koncertnih sporedih povezovati s poznejšimi stili in z glasbeno govorico današnjih dni. hkrati pa z enako skrbnostjo in spoštovanjem slej ko prej razkrivati izpovednost narodne pesmi. To ni lahka vot. če se jo loti ansambel, ki sme računati le z lastnimi strokovnimi. organizacijskimi in gmotnimi močmi in od katerega bo njegova nepoklicnost terjala iz dneva ri dan; od uspeha do uspeha, vse večje davke. Če se oktet v desetih letih ni odrekel tej poti, je to storil zaradi tega, ker so jo vsi pevci skupaj z umetniškim vodjem — od l. 1972 je to Milivoj Šurbek — šteli za svojo, za pravo in za truda vredno. Taka pot tudi ni nikoli prehojena do kraja, ko bi se še tako ravno vzpenjali po njej. Kvečjemu je mogoče za silo izmeriti prehojeno dalj, če pomislimo na vse zasluge okteta «Gallus» v teh desetih letih in jih naštejemo. Oktet je študiral in prepeval 140 pesmi, od katerih jih bo v jubilejni sezoni vel kakih 120. Že lep čas je med tistimi redkimi vokalnimi ansambli v Jugoslaviji, ki prepevajo stilno koncertno re-, nesančno glasbo: število njegovih nastopov se je v enem letu v primerjavi s prvimi sezonami potrojilo. in zadnje leto vse bolj presega stotico. Pevci so očitno našli pot do radovednosti in čustev mladega in najmlajšega občinstva, ko se veča s številom tudi uspeh njihovih komentiranih koncertov zanj. Kljub «nepopularnemu» imenu in programu je oktet popularen tudi pri najširšem krogu poslušalcev. V teh letih se je stopnjevano nabiralo mnogo domačih in tujih kritik, ki menijo, da je oktet «Gallus» ansambel z zavidanja vrednimi sposobnostmi (Ljubljana), ansambel mojstrov komornega muziciranja (Split), ansambel najvišjega razreda (Varšava), ansambel izredne virtuoznosti (Bruselj), ansambel velike pevske kulture in muzikalnosti (Basel), da je bil njegov koncert blesteč (Beograd), vzgleden (Zagreb), lep kulturni prispevek (Trst); pri tem pa kritiki pogosto posebej omenjajo, da se oktet «Gallus» ne zateka k zunanjim efektom, temveč se zanaša na čisto muzikalnost in notranjo vrednost izvajanih del. Desetletnica, ki jo skuša oktet proslavljati kar najbolj delavno in jo počastiti predvsem s številnostjo in vrednostjo nastopov v jubilejni sezoni, ne prinaša in ne napoveduje nobene preusmeritve. Pot ostaja ista, še zdaleč ne do kraja prehojena. Ostajajo tudi tri «slovenske zapovedi» oktetovega delovanja: največ slovenske glasbe, največ slovenskim ljudem, onstran slovenskih meja pa predvsem oznanjati nekdanjo in današnjo slovensko glasbeno ustvarjalnost. Stojlan Kuret BERITE REVIJO ■ Člani okteta «Gallus» kovna ekskurzija vseh 150 zgodovinarjev in njihovih gostov na Koroško. Prvi referat bo objavljen v celoti v Jadranskem koledarju, drugi pa — verjetno z zamudo — šele v eni prihodnjih številk Zgodovinskega časopisa v Ljubljani. Zato povzemamo na kratko njegovo nadvse zanimivo vsebino : Tudi za Goriško so 90. leta prelomna. V vrstah Slovencev je dejansko že izvršen liberalno-kle-rikalni razcep, čeravno navzven predstavlja društvo «Sloga» enotno formalno grupacijo. Društvo «Sloga» s svojim glasilom «Nova Soča» in kasneje «Soča» (voditelja dr. Anton Gregorčič in Andrej Gabršček, od 1895 se jima pridruži še dr. Henrik Tuma) je v stalnem polemičnem odnosu s klerikalno Tonkli - Mahničevo skupino (list «Sloga») in dr. Pavlico, ki s svojim listom «Primorski list» u-stvarja pogoje klerikalnemu gibanju, nagiba se na liberalno stran. Delovanje semeniškega profesorja v taboru, ki gazi verska načela je za novega goriškega nadškofa dr. Missijo nevzdržno. Po desetih se na Goriškem znova izvrši udar, ki nato prinese tudi formalno porazdelitev obeh meščanskih strank. Močno se zaostrijo italijansko-slovenski odnosi. V okviru vladnih in drugih upravnih inštitucij ne dosežejo Slovenci v boju za enakopravnost prav nič novega. Pospešena akcija «svoji k svojim!» rodi protiakcije kot na primer napad na strnjeni slovenski obroč okoli Gorice. Vlada igra svojo značilno vlogo, ki jo krona predvsem z imenovanjem italijanskega liberalnega eksponenta za deželnega glavarja. Nova sila, ki nastopa je delavsko gibanje. Utira si pot po socialdemokratski in krščanskosocialni smeri. Prva smer ima uspehe med mestnim in predmestnim proletariatom, druga pa na podeželju, slovenskem kot furlanskem. Prava socialistična organizacija nastane šele v začetku 20. stoletja. Razcep 1899 začenja novo, posebne obdelave vredno razdobje političnih razmer na Goriškem. Sicer pa spadata Gombačev in Marušičev referat v okvir rezultatov načrtnega povojnega raziskovanja slovenske politike 1893 -1904, katere pregled je podal univ. prof. Janko Pletarski, medtem ko sta štajersko in koroško področje obdelala V. Vrbnjak in dr. Avguštin Malie, ravnatelj celovškega slovenskega koroškega znanstvenega inštituta, prof. Vasilij Melik, sedanji dekan ljubljanske filozofske fakultete pa je govoril o Slovencih v dunajskem državnem zboru. Predsedujoči dr. Tone Ferenc je povedal, da se bodo načrtne raziskave slovenske politike nadaljevale in zajele nadaljnjih deset let. Toda glavni dogodek letošnjega gorenjsko - koroškega (pred dvema letoma je bilo zborovanje v Piranu in Trstu) je bila proslava tridesetletnice DRUŠTVA SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV, združena z občnim zborom in s svečano izročitvijo visokih odlikovanj društvu in dvema njegovima voditeljema za njuno šestdesetletnico: akademiku univ. prof. dr. Bogu Grafenauerju in univ. prof. dr. Ferdu Gestrinu. Vsa tri odlikovanja je v imenu predsednika SFRJ izročila in obširne obrazložitve pre- brala članica slovenske vlade Ul-rih Atena Ela, s strani društva sta o obeh jubilantih govorila: o prvem akademik univ. prof. dr. Fran Zwitter. o drugem pa univ, prof. dr. Vasilij Melik: pregled tridesetletnega delovanja društva pa je podal predsednik dr Tone Franc, ki je s posebnim poudarkom pozdravil goste iz zamejstva (SKGZ in Narodno in študijsko knjižnico je zastopal član glav. odbora SKGZ in podpredsednik NŠK S. Renko), goste, ki so ob poslušanju obrazložitev visokih odlikovanj lahko ugotovili, kako velik je prispevek zlasti dr. Boga Grafenauerja bodisi k zgodovinopisju Primorske, bodisi Koroške, kjer je jubilant preživljal del svoje mladosti, prof. Gestrin pa je že leta 1962 v Pomorskem zborniku (JAZU, Zagreb) objavil temeljit Pregled pomorstva v Slovenskem Primorju, ki je našim bralcem verjetno premalo znan, a jubilant je obljubil, da bo prav rad prišel o tem predavat tudi v Trst. Za novega predsednika društva je občni zbor izvolil univ. prof. dr. Ignacija Vojeta, ki predava jugoslovansko zgodovino do konca 18. stoletja. Tudi drugi dan zborovanja, ki se je nadaljevalo na Jesenicah, ni bil brez zveze s Trstom. Saj ie znano, da je škedenjske plavže (danes ITALSIDER) istočasno z jeseniško železarno zgradila Kranjska industrijska družba, kar sta omenila tudi oba predavatelja (Šom in Magolič) v zvezi z zgodovino železarstva na Slovenskem in problematiko železarne in tudi med ogledom muzeja ter nato še železarne same. Popoldne pa smo prav tako na Jesenicah poslušali tri referate (Prunk, Križnar in Ferenc) o zgodovini NOB na Gorenjskem. Tretji in četrti dan zborovanja pa sta bila posvečena Koroški — razen dveh predavanj (z živahno diskusijo) o pouku zgodovine. Na dan pred ekskurzijo sta bila prebrana referata: B. Grafenauer «Karantanski temelji koroške vojvodine» in zopet A. Malie «Poskusi obnovitve slovenskega šolstva na Koroškem v dvajsetih letih našega stoletja». Zaradi obolelosti univ. prof. dr. M. Mikuža pa je odpadel njegov napovedani referat «Koroška v mednarodnih odnosih po drugi svetovni vojni». Celodnevna ekskurzija slovenskih zgodovinarjev na Koroško v soboto 2. t.m., pa bi zaslužila poseben članek iz najmanj dveh razlogov. Najprej zaradi prisotnosti Sira Frederica Wiliama Deakina, ki se je leta 1943 kot lef britanske vojne misije spustil s padalom blizu Durmitorja na jugoslovansko osvobojeno partizansko ozemlje in potem skupaj s Titom in vrhovnim štabom v šestih mesecih doživel vse strahote in trpljenje pete ofenzive (Sutjeska) (nastopa tudi v znanem filmu), pred leti pa je napisal o tem dokumentarno knjigo «GORA TRDNJAVA», ki je prav na dan pred ekskurzijo izšla tudi v slovenskem prevodu. (V več tujih jezikov je bila prevedena že prej in ital. prevod, smo že nred tremi leti lahko kupili tudi v Trstu, a naš dnevnik je takrat objavil iz nje krajši odlomek). Drugi razlog za poseben članek pa je pozdrav prof. F. Zvvittra in 80-let-nega slov. partizanskega generalpolkovnika Jaka Avšiča ter Deaki-nov odgovor, v katerem je omenil S. R. (Nadaljevanje na S. strani) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRniiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimrt KOPRSKO KULTURNO PISMO LEPO USPELE «PIRANSKE MINIATURE» Gledališka gostovanja iz Trsta, Nove Gorice in Ljubljane - Galerijska dejavnost Prvi koncert v novi koncertni sezoni je bil v Piranu že na začetku prejšnjega meseca, ko je v gledališču Tartini nastopil mešani pevski zbor iz Št. Jakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem pod vodstvom Lajka Milisavljevi-ča. Večer je posvetil rožanski ljudski pesmi, ki mu je najbližja. V preprosti in enostavni obdelavi raznih slovenskih skladateljev jo je zbor interpretiral iskreno. Pevce so poslušalci izredno toplo sprejeli že zato, ker so prišli na obisk v času, ko se spletajo nad njihovo rodno domovino oblaki raznarodovalnih pritiskov in nepriznavanja niti osnovnih človečanskih pravic. Ob koncu prejšnjega meseca je kulturno umetniško društvo «Karol Pahor» v Piranu organiziralo šestdnevne kulturne prireditve pod naslovom Piranske miniature, ki so bile že tretje po vrsti. Spored je obsegal folklorni večer ki ga je izpolnila društvena folklorna skupina, zelo uspel mladinski glasbeni recital, na katerem so nastopili gojenci piranske glasbene šole. dramatizirano pripoved Cankarjevega «Hlapca Jerneja in njegove pravice» v izvedbi Staneta Raztresena in učencev osnovne šole iz Pirana, nastop pevskega zbora in mandolinističnega ansambla pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Piranu, koncertni večer zborovskega petja pod geslom Koncert prijateljstva — Pesem so- . sed sosedu, ko sta nastopila mešani zbor iz Izole in pevski zbor iz Roane pri Vicenzi, ki je vrnil obisk zboru iz Izole. Ta je namreč bil gost v Roanu nekaj dni pred tem večerom. Tretje piranske miniature sta zaključila tamkajšnji pihalni orkester in že omenjena folklorna skupina. Program za letošnjo sezono je pripravilo še vedno zelo delavno Društvo prijateljev glasbe v Kopru. Predvidelo je devet koncertov za odrasle in prav toliko posebnih koncertov za mladino. Poleg solističnih koncertov je letos v načrtu nekoliko več ansambelskih. Med izvajalci so domači in iz inozemstva. Prvi koncert bo 29. t.m., ko bo gostoval v dvorani koprskega muzeja komorni orkester RTV Ljubljana, ki ga vodi Uroš Lajovic, 11- novembra bo v gosteh Komorna skupina iz Trsta (Gruppo cameristico di Trieste), kasneje bodo na vrsti violinistka Halida Ahtjanova iz Sovjetske zveze, mezzosopranistka Marijana Lipovšek iz Ljubljane, simfonični orkester RTV Ljubljana, akademski zbor «Tone Tomšič», Collegium musicum iz Maribora z Igorjem Ozimom, pianist Badajbejli iz Sovjetske zveze in Trio Tartini iz Ljubljane. Zveza kulturno prosvetnih organizacij v Kopru ima predviden in določen program prireditev do konca tekočega leta in sicer: nastop baleta Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane s koreografskimi ustvaritvami Chopinia-na, Carmen in Žica ter tri gledališke predstave — Josip Tavčar: «Igorju ugaja Bach» ter Georges Feydeau: «Champignol ali vojak po sili», obe v izvedbi Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in Martina Benetoviča: «Hvarčanka» v izvedbi gledališkega ateljeja SABB iz Kopra. Ljubljanski balet (ki je že nastopil), je zapustil najmočnejši vtis tako po koreografskih zasnovah, kakor po izedbi v ostvaritvah Carmen in žica. Slaba stran tega večera je bila popolna neinformiranost gledalcev glede avtorstva in plesnih solistov. Ni bilo ne programske knjižice niti vsaj na stroj razmnoženih minimalnih podatkov, ki bi pomagali boljšemu pristopu gledalcev k umetniškemu dogajanju ali spoznavanju glavnih nosilcev vlog v posameznih delih. Saj ni mogoče, da bi «na oodeže-lju» tako dobro poznali vse umetnike, kakor redni obiskovalci gledališča v Ljubljani in vedeli na-pamet za avtorje del in njihovih realizacij. V zimsko-pomladanskem času pa bo Zveza organizirala več gostovanj tako SSG iz Trsta, kakor tudi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice. Poleg tega bo organizirala še nekaj pri- ložnostnih kulturnih prireditev in koncertov ter posvetila posebno skrb za kulturno življenje v ožji in širši okolici Kopra. Zveza vzdržuje tudi baletno sekcijo in bo tako nadaljevala že preko 25-letno tradicijo baletne vzgoje v Kopru. Omeniti moramo tudi dve razstavi upodabljajočih umetnikov. Otvoritev prve je bila na začetku tekočega meseca v galeriji Casinò v Portorožu, na kateri so bila dela Mladena Peraniča. Nekaj dni kasneje so hkrati odprli v mestni galeriji v Piranu dve razstavi: ob stoletnici koprskega učiteljišča fotografsko in dokumentarno gradivo iz zgodovine in razvoja le tega in izbor del, ki so bila na mednarodni razstavi v Mantovi pod naslovom «Delo in kooperacija». To so dela Zvesta Apolonija. Janeza Bolke, Lilijane Bursač, Jureta Cihlara, Bonija Čeha, Petra Hop-peja iz Nem. demokr. republike, Nives Kavurič Kurtovičeve. Lojzeta Logarja, Živka Marušiča, Miroslava Šuteja in Nesima Tahiroviča. Za uvod v razstavo je bil dobro pripravljen recital pesmi piranske pesnice Ludovike Kalanove, ki so ga izvedli učenci tamkajšnje osnovne šole ob sodelovanju gojencev glasbene šole. Ob tej priložnosti so bila izrečena tudi priznanja za zasluge, ki jih je imela Ludovika Kalanova pri vzgoji mladih generacij. Ivan Silič P nmor?ki "dliev"lik. 6 17. oktobra 1976 V današnjo rubriko bova uvrstila kar štiri nove plošče, kot lahko opazite že po bežnem pogledu. Zakaj tako? Današnje plošče so res vredne pozornosti, nikakor pa ne zahtevajo daljše razprave, kot je bil to primer prejšnjo nedeljo z Dylanovo .najnovejšo ploščo tipava; da teh vrstic niste razumeli napačno: obravnavane plošče, če sft že tu, so daleč nad poprečjem. Še ‘nekaj: edini način, da bi bilo naše pisanje čimbolj v skladu s fstim, kar sami želite brati, je ta, da nama pišete. Rada bova ustregla vašim željam in sledila vašim pripombam in nasvetom. Zdaj pa k ploščam. SAHB STORIES The Sensational Alex Harvey Band (Vertigo 6370 417) se tudi v Londonu sprašujejo, zakaj niso Caravan dosegli večje popularnosti, če že hočete primerjati glasbo tega ansambla s kako drugo, je 10 C.C. prvo ime skupine, ki nama pride zdaj na misel. Opazni razliki sta morda le v tem, da so Caravan nekoliko bolj dinamični in da uporabljajo električno violo, katero mojstrsko i-gra Jeoffrey Richardson. To je tudi razvidno iz skladb «Chiefs and lndians» ter «Jack and hill», ki se nama zdita najboljši. Si lahko predstavljate, kako igrajo ti fantje? Če še ne, potem pa poiščite v torek valovno dolžino Radia Trst A ob 14.40 in vam bo vse jasno. ŠPIRIT John Denver (RCA Victor APLI 1694) Senzacionalni «band», ki ga vodi Alex Harvey, je letos posnel že drugo ploščo. Po prejšnjem odličnem albumu «Penthouse ta-pes», s katerim se je Alex norčeval z vsemi, in z vsem, je vladalo precejšnje pričakovanje za to, kaj si bo v. bodoče izmislil ta senzacionalni, neresni, po drugi strani pa zanimivi in profesionalni glasbenik. Prav gotovo ne moremo trditi, da je novi album nad vse pričakovanje dober, nasprotno. Ljubitelj Alexa Harveya bo danes lahko poslušal v glavnem dober «hard rock», ne bo pa našel najvažnejšega, se pravi osebnega pečata, ki je dajal glasbi ta priletni (šteje jih približno štirideset) a še' vedno plodoviti avtor in izvajalec. Da niso te besede mlačr va prazne slame, nam potriuje dejstvo, da so skoraj vse skladbe napisali člani ansambla, Harve-jev podpis srečamo le dvakrat. Nekaj popevk s te plošče boste lahko poslušali jutri. BUND DOG AT ST. DUNSTANS Caravan (RCA Victor BTM 1007) John Denver ni nikoli doživel izrednega uspeha, vendar je morda prav v tem razlog, da ni še zašel v zaskrbljujočo krizo. Nekateri ga obtožujejo komercialnosti, in to bo do neke mere tudi držalo, saj so njegove plošče tako skrbno pripravljene, da jim človek že vnaprej napove uspeh. Vsekakor je album zanimiv in bo všeč predvsem tistim, ki ljubijo country rock in umirjeno petje ob zvokih akustičnih kitar. Plošča vsebuje tudi nekaj nadvse prijetnih popevk, misliva predvsem na skladbe «Wrangle mountain song», «Hitchhiker» ter «It makes me giggle». Od vseh je zadnja naj-privlačnejša in bo skoraj gotovo prišla v poštev v jutrišnji oddaji. NO REASON TO CRY Eric Clapton (RSO 2394 172) Ime tega ansambla bo marsikomu zvenelo tuje in priznati morava, da sva bila med temi tudi midva, že po prvem poslušanju obravnavane plošče pa sva prišla do prepričanja, da je skupina vredna dosti večje pozornosti od dosedanje, saj izvaja dobro in originalno glasbo z veliko mero fantazije.. To je tudi dovolj, da jih povzdigne nad ostale ansamble. Morda je še vedno premalo, da bi lahko človek rekel: «Končno skupina, ki izvaja dobro glasbo, kot je bila nekdaj», toda — saj ne moremo vedno objokovati preteklosti. Ko sva potem brskala po raznih revijah, da bi našla kaj več o tem ansamblu, sva brala, da Ni le naključje, če sva postavila oceno plošče Erica Claptona na konec, saj sva bila do zadnjega v dvomu, ali naj vzameva v poštev njegov novi album, ali ne Razlogi, ki so naju privedli do tega, so enostavni: plošča je v primerjavi s prejšnjimi Claptonovimi deli res pod poprečjem. Popevke, posnete na tej so monotone rekla bi celo zaspane. Naj vas ne zavede v zmoto niti kopica slavnih imen, ki sodeluje pri tem albumu, kot so na primer Bob Dylcm. Yvonne Elliman, Billy Preston itd. Po najinem mnenju je to le pesek v oči tistim, ki se zana šajo le na izvajalce in na zunanji videz albuma, ne pa na vsebino. Upava, da nam. je Clapton z naslovom tega albuma hotel povedati. da ta še ni zadosten razlog, da bi jokali za njim in da si bo s prihodnjimi albumi spet priboril mesto med najboljšimi svetovnimi glasbeniki. V torek bo na sporedu nekaj popevk iz tega albuma. Pavel Ugrin in Sandi Pertot «La contrada» v Križu Carlo Gambino je bojda umrl naravne smrti Italijansko ljudsko gledališče «La Contrada» bo danes popoldne ob 17.30 ponovilo v ljudskem domu v Križu komedijo v tržaškem italijanskem narečju «A casa tra un poco», ki sta jo napisala Damiani in Grisancich. Na sliki Lilia Carini, ki z velikim uspehom igra eno glavnih vlog. lllllllllllllllllllllllllltllllllllllltlllllllllllllllllUlIUUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIMIIIIIIIIIIII KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 . 3 1, 5 6 7 8 9 10 "n 12 13 14 15 9 16 17 18 19 S 20 21 22 23 ■ 21. 25 B 26 l 27 26 29 30 31 f □ 32 33 e _lf 35 'j&JJric £> * 01 36 37'4 38 1 39 ■••to. 1.0 41 Im fH-jr 42 43 44 1.5 1.6 47 48 1.9 50 51 52 53 54 55 56 ' 57 58 (Rešitev križanke v sredo) VODORAVNO: 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti, 7. organizator 21. olimpijskih iger, 13. tekma čolnov, jadrnic ali motornih čolnov, 14. ladjar, 15. slonova dragocenost, 1(J. Maksim Sedej, 18. poudarjanja pozitivnih lastnosti nečesa, 19. zgoraj, 20. najboljši nogometaš vseh časov, 22. afriški državnik (Idi), 23, plo-ščinska mera, 24. italijanski kipar (Antonio), 26. naša pritrdil-nica, 27. veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče. 29. neokretnež, 32. špansko, žensko ime, 34. časnikarska... potegavščina, 35. nor, blesav. 37. nogometaš ČSSR, 39. doktor, 40. o-krasni kipi ali podobe dečkov, spremljevalcev Venere, boginje ljubezni, 42. oblika glagola biti, 44, polni stik, ujemanje glasov v besedah ob koncu ali tudi sredi verza, 47. ime filmskega igralca Guinessa, 48. medmet, 49. drugi -predsednik ZDA (John), 51. visoka igralna karta, 52. ljubkovalno ime za Martin, 53. središče Ligu- rije, 55. častnik, 57. sozvoki, sozvočja tonov, 58. vesoljski izstrelek. NAVPIČNO: 1. narkotično sredstvo, 2. največji športni dosežek, 3. Madžar, 4. ples, 5. latinski veznik, 6. cilj, 7. komunalna banka, 8. Avstrija, Romunija in Madžarska, 9. komaj kupljena, 10. prvi človek, 11. francoska pevka (Jolanda Gigliotti), 12. torišče, 17. največja žival, 20. lažja oblika ohromelosti, 21. vedno v angleščini, 24. področje, vmesna pokrajina, 25.. azijski prebivalec, 28. svila v sredi. 30. kis, 31. naš mesečnik, 33. tržaški komunist (Paolo), 35, žalosten, 36. mestece pri Neaplju, 38. vulkaniziran kavčuk, 39. «naš kraj», 41. delovno področje, območje, 43. spevoigra, dramsko delo, zbrano delo, 45. roka v italijanščini, 46. rimski bog ljubezni, 48. del obraza, 50. seveda brez samoglasnikov, 52. indijski hrast, 54. August Iffland, 56. Fred A-staire. (lako) NEW YORK, 16. - Umrl je Carlo Gambino, ki ga je ameriška policija imela za enega izmed voditeljev organiziranega zločinstva v ZDA in za voditelja največje, najbolj bogate in najmočnejše «družine» v ZDA. Seveda je tu mišljena kriminalna «družina». Carlo Gambino je bil star 74 let in je umrl naravne smrti v svojem stanovanju v Massapequa na Long Islandu. Nekdo iz vodstva newyorske policije je sporočil, da je Gambino umrl v petek ob 5. uri zjutraj in da je o tem obvestil policijo eden izmed njegovih sinov. Ta je predložil tudi mrtvaški list, ki ga je podpisal pokojnikov zasebni zdravnik. Nekdo iz newyorske policije je kljub lerau dodal, da je Gambi-nova smrt «ovita v tajnost», vendar pa policija, vsaj doslej, ni začela z nikakršno preiskavo. Po mnenju informiranih krogov naj bi bil Carlo Gambino umrl med spanjem. Zakaj in čemu tolikšna «razmišljanja» o smrti človeka, ki pravzaprav ne predstavlja nič drugega kot samega sebe, razen svoje zločinske preteklosti? V newyoriirih krogih se sprašujejo, kdo a bo nasledil, m kaj njegova smrt lahko pomeni. Ameriško sodstvo ve, da je ta zločinec, ki naj bi bil umrl naravne smrti, držal v svoji pesti vseh pet «družin» velikega New Yoi'ka in to vse od leta 1969, to se pravi od smrti Vita Genoveseja, ki je, kot vemo, umrl v zaporu., «Don Carlo», kot so imenovali Carla Gambina, se je rodil v Palermu 1902. V ZDA je prispel, ko je bil star 19 let. Naselil se je brez potnega lista in dovoljenja. Ker se je poročil z Američanko, je dobil pravico prebivanja v ZDA. Kmalu se je uveljavil. Seveda v newyorskem podzemlju, v newyorškem kriminalu. Najprej se je uveljavil na tako imenovan, «pristaniški fronti», to se pravi v pristaniškem življenju, nato je prevzel kontrolo nad gradbeništvom in nad vrsto dejavnosti vse do hazardnih igralnic. Leta 1957 je njegova moč dosegla višek, ker je prevzel mesto Alberta Ana-stasie, prav tako vodilne osebnosti ameriškega kriminala, ki je bil prav tako italijanskega porekla. Anastasia je bil, kot vemo umorjen v neki brivnici. Joseph Valachi, ki je potem postal policijski konfi-dent, zatrjuje, da je Gambino sodeloval pri pripravah za umor Anastasie. Toda dokazov za to ni bilo in sploh se ameriška policija ni kdo ve kako poglobila v vso to zadevo. Sicer pa je postal Carlo Gambino najprej vodja ene «družine», nato se je povzpenjal dalje in postal resn.čno gospodar «trga». Prvi milijon dolarjev je zaslužil. £e med drugo svetovno vojno, ko se je polastil živilskih nakaznic, ki jih je prodajal na črni borzi. Po smrti Genoveseja, ki je prav tako gospodaril nad enim izmed najpomembnejših sektorjev new-jorškega podzemlja, je zavladala prava vojna, kdo se bo tega področja polastil. Gambino ni bil nikoli glede tega v težavah. Kar si je zamislil, to je izpeljal. Leta 1967 je prišel preveč v spor z new-jorškimi oblastmi in grozilo mu je, da ga bodo izgnali. Ker pa je imel srčni napad, resničen ali namišljen, je ostal v Ameriki. S sodstvom je imel bolj malo opravka. Le leta 1937 ga je sodišče obsodilo na 22 mesecev zapora, ker je v času prohibicio-nizma vodil neko točilnico v Philadelphii in tudi «žgarnarno» v kateri je pridelal štiri milijone litrov žganih pijač na leto. Leta 1970 so ga aretirali, ker da je pripravljal napad na furgon. v katerem so prevažali 6 milijonov dolarjev. Ker pa je plačal jam-ščino 75.000 dolarjev, so ga koj izpustili na svobodo. Pred devetimi leti, kot smo že rekli, je bil na tem, da ga izženejo, Najprej je napravil več Dri-zivov, leta 1970 pa mu je vrhovno sodišče vse oprostilo in ta dogodek je Gambino takole komentiral: «Zares mi ugaja živeti tu. Umrl bi, če bi moral zanustiti Ameriko». Prav zares bi umrl, kajti kje bi mogel tako nekaznovano početi, kar je počel v ZDA. Slovenski zgodovinarji (Nadaljevanje s 5. strani) tudi neizbrisljiv prispevek k zmagi nad fašizmom tudi tistih Jugoslo-’ vanov, ki so ostali izven meja svoje matične domovine. Dogodek bo ostal vsem prisotnim še dolgo v spominu. — Razlog za poseben članek pa sta tud: temeljiti predavanji prof. F. Zwittra pred rojstno hišo Matije Majorja — Ziljskega in v vasi Goriče v Ziljski dolini in pa predavanje prof. B. Grafenauerja na Krnskem gradu, kakor tudi razlaga istega med obiskom groba nekdanjega koroškega slovenskega borbenega deželnega in državnega poslanca Franca Grafenauerja (1860—1927) na pokopališč, najza-hodnejše slovenske vasi Brdo pri Šmohorju. V Bilčovsu je zgodovinarje pozdravil mladi predsednik slovenskega koroškega zgodovinskega in geografskega društva. Protestno izjavo proti avstrijskemu novembrskemu protislovenskemu preštevanju so slovenssi zgodovinarji sprejeli že prvi dan svojega zborovanja na obeh straneh Karavank. Že pred obiskom Bilčovsa je prof. B. Grafenauer v zvezi s preštevanjem povedal, da je ta koroška občina oddala leta 1921 za priključitev k Jugoslaviji 90 odst. glasov, leta 1971 pa so v njej prešteli 30 odst. Slo/encev, 40 odst. «vindišarjev» in 30 odst. Nemcev. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Na videz boste bitko izgubili, pa ne bo tako, ker vas čaka zadoščenje. V družini lepo in prijetno vzdušje, ki bi ga bilo škoda zapraviti. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Pridobili boste na veljavi in ceni. Iz-koristitè priložnost, ki se ne ponuja, tudi ne ponavlja. Z nekom boste delali načrte za daljšo prihodnost. _ DVOJČKA (od 21.5. do 22. 6.) Če se boste pomujali in boste odločni, vam je uspeh zagotovljen. Dobri finančni rezultati pa bi znali vplivati na razpoloženja v vašem krogu. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Rešitev boste našli tudi za tisto, kar vas je spravljalo v zagato. Ne računajte s popolnim uspehom, še manj pa z dobičkom. Zadovoljstvo v družini. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Popustite, umaknite se. Šele ko boste gotovi v uspeh, se ponovno pojavite. Včasih je umik potreben. Neka vest vas bo razveselila in opogumila. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne zaganjajte se v tuje zadeve in ne povzročajte alarmizma. Vse se bo uravnalo. Na vas je, da boste dogajanju dali pravi ton. v • ■ TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Psihološko razpoloženje v družbi ni najboljše. Izkoristite stanje, da se še bolj uveljavite. Dokazati morate svoje sposobnosti in potrpežljivost, ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Nekaterih težav ne morete odstraniti brez žrtve. Tvegati bo treba tudi tam, kjer ste računali z uspehom. Prijetno srečanje. STRELEC (cd 23. 11. do 20. 12.) Dobro bi bilo, da se otresete ne-razpoioženja in tudi nekakšne osornosti. Dobra beseda dobro mesto najde, pravi star pregovor. KOZOROG (od 21. 12, do 20. 1.) Pogosto se čutite utrujene, kar pa je posledica nerazpoloženja, ne pa utrujenost. Včasih je dobro se nekoliko zganiti. Sreča v ljubezni. VODNAR (od 211 1 do 19. 2.) Vsako delo zahteva znanje in sposobnost. Ne rinite tja, kjer vam ni mesta. Zadovoljstvo v družini in uveljavitev v družbi Nervozni boste. RIBI (od 20 2. do 20. 3.) Z u-staljenim značanjem se boste bolj uveljavili kot z nasiljem Nekdo vam nastavlja past in popaziti bo treba na vsako besedo Ostanite doma. KAREL PRUŠNIK • GAŠPER Gamsi na p! lazu 43. Sprejmi tovariške pozdrave vseh navzočih tovarišev; nas dvajset skupaj ; pa z Nestlom se še nisva videla...» Naslednje dni smo bili v taborišču nad Brečkovimi ;čmi. Bila je seja okrajnega odbora, hkrati pa tudi poet političnih delavcev. Bilo nas je okoli dvajset, že smo jzajtrkovali in opravili jutranji pozdrav s pesmijo «Na-rej zastava slave...», ko smo okoli zaslišali sumljivo reljanje na štrucevem vrhu. «Hudiča, kaj naj bi to bilo?» Najprej je bilo slišati dolg rafal iz brzostrelke, nato jškine strele, pa spet brzostrelko... Že so zalajali nem-d Šarci, zapokale bombe, nato šele je bilo čuti lahko rojnico... Ta je bila naša! Vtem se je oglasilo tudi žviž-tnje in tresk tromblonk. Prej nam je kurir Jozej prinesel sporočilo, da Gorazdo-i četa prihaja na naše ozemlje in ni bilo težko uganiti, i so napadli njo. «Zbor !» «Kdo gre napadat? Prostovoljci!» «Kam jih gremo počakat?» Morda so ujeli ranjenega partizana in ga vodijo s seboj! Torej, kam? «H Kebrovi bajti!» je dejal Vinkelnov Mihi, ki je v tej grapi poznal sleherno krtino kot na domačem posestvu. Vsi so se priglasili v prostovoljce, še celo petinštiridesetletni lepenski Zdravko je siknil skozi oskrbljene zobe: «Danes jim povrnem... Ženo so mi odgnali v taborišče.» Kazalec na desnici ni srbel samo mene, ampak še bolj druge. Z mrzlično naglico smo odvrgli vse, kar bi nas oviralo v borbi. Poskrili smo tudi dokumente, da ne bi mogli ugotoviti, kdo je napadal. Bilo nas je šestnajst, največ lepenskih, lobniških in belskih fantov. Okolico smo poznali kot svoj žep. Tekli smo prek Vegelnovih seč, preskočili Breznikovo kegljišče, zavili poleg Ižepovega rezervoarja k, Vivodovemu mlinu, od tam pa smo se previdno splazili na Lepenski vrh. Prav po lovsko smo se nato tihotapili po Popovem in Kebrovem lesu, se plazili skozi grmičevje in se ognili najmanjše planjave. Med potjo smo odložili volnene jopiče, da bi bili lažji. Morali smo biti zelo gibčni, kajti naše orožje je bilo slabo. Marsikdo je imel le lovsko puško. Strojnice nismo imeli. Bili pa smo sami stari lovci in vsak strel je moral pogoditi... Pri Kebrovi bajti smo pripravili zasedo. Dvanajst jih je poleglo za ograjo ob poti, ki vodi iz grape h Kebru Štirje pa smo odšli v nasprotni hrib, čez potok h Ke-žarjevi meji. Računali smo, da jih bomo dobili v navzkriž ni ogenj. Pričakovali smo, da bo kakih petdeset policistov pri korakalo v koloni po cesti mimo Kežarja in Kebrove oaj+e. Taka je bila tedaj njihova navada. Tiste čase so se včasih še upali priti v gorske vasice v takem številu. Tokrat pa smo se ušteli. Prišlo jih je mnogo več in to v strelcih, nam za hrbet. Kake pol ure smo jih čakali. Prižgal sem cigareto, kajti veter je pihal proti potoku in ni se nam bilo treba bati, da bi nas izdal vonj po cigareti. Nenadoma pa šepne Grega : «Gašper, tu doli jo den’1» Že zapusti naš položaj in plane po strmini proti potoku in cesti. Še je nekaj siknil, toda nisem ga razumel. Pomislil sem, da vidi na cesti kakega kmeta in da je odšel povpraševat po sovražniku Niti ‘ lutil nisem, da je opazil policiste, ki so šli v strelcih nam za hrbet. Pohitim za njim, še vedno misleč vse drugo, le ne na sovražnika. Za menoj hitita Bogdan in Djuro. Grego izgubim iz vida in že sam kolovratim po potoku. Stopam previdno s kamna na kamen, da se ne bi zmočil. Prilezem na cesto m zacujem «Haiti». Bil sem prepričan, da se Grega sali. Pogledam in vidim zelenca, kako kakih deset metrov oddaljen meri s puško name. Že čujem strel. Zapeče me v desni roki. Ko blisk se vržem v potok... Tokrat niti pomislil nisem na mokroto. Ta strel je razvnel borbo. Začelo je pokati. Prva se je oglasila naša zaseda pri Kebrovi bajti, nato pa so za-regljah policijski Šarci in brzostrelke. Znašla sva se tudi midva z Bogdanom in prav natančno merila. Žal, pa smo imeli vsi zelo slab položaj, kajti sonce nam je svetilo naravnost v oci in nas slepilo. Sovražnik pa je bil v senci, ki j°. Je ™eta\ gazd. Streljali smo nepretrgoma kakih pet mmirt. ledaj so se Šarci začuli tudi z nasprotne strani, sovražni kriki pa so zadoneli z vseh strani. Bilo jih je precej vec, kot smo računali. Že so nas obkoljevali. Bi z smo se umaknili. . . Razleteli smo se na vse vetrove, nagon pa nas je vodil v naše staro tabor,Sce nad Breckovirni pečmi. Cez dobri dve uri smo že spet vsi zdravi in eni 11 pri Vivodovih dekletih, ki so nam prinesle tja K ^?I!enin1 mosta’ °če Franc pa je izpod suknjiča potegnil hleb kruha m svinine. j n 6 (Nadaljevanje sledi) liiiuHiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiMiiMiiiiniiiiiiiinitijiiiMfiiiiimiiiiiiiiimiiimmiiiiiifiiiiiimiiiiiiimumiimii Nedelja, 17. oktobra 1976 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.30 DNEVNIK 14.00 — 19.50 Nedeljski spored 14.05 Eden od treh, detektivka za nagradno tekmovanje 17.00 Kdo od treh? Nagradna detektivka povezana z loterijo 18.15 TV film «L’ispirazione di Mr. Budd» 20.00 DNEVNIK 20.45 MIHAIL STROGOV 21.50 Športna nedelja Drugi kanal 14.00 Ona druga nedelja: šport in zabavni program 18.05 Doc ElV.ott: Zlata žila 19.00 Registriran polčas nogometne tekme 19.50 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.00 Športni dogodki 20.45 Levate’a maschera Pulcinella, neapeljska glasba 21.40 Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.15 Poročila 9.30 A. D.klič: Salaš v Malem Ritu 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 15.20 Vesela jesen 76 IG.25 POROČILA 16.30 Košarka: Olimpija - Radnički 18.25 Siva obala, angl. serijska oddaja 19.30 TV Dnevnik 19.50 Tedenski gospodarski komentar 20.00 S. Matavulj: Beograjske povesti 20.50 Srečanje v Innsbrucku. 21.30 TV dnevnik 21.55 Športni pregled Koprska barvna TV 19.30 Otroški kotiček 20.15 Pet tatov se preobleče, film 21.50 Pristava v Malem Ritu 22.40 Košarka: Olimpija - Radnički Zagreb 11.00 Narodna glasba 12.30 Nedeljski pogovori TRST A 8.00, 11.00, 12 00, 14.00, 19.00, 19.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 - 13.00 Dom in izročilo: Orkester, mladinski oder, Glasba po željah; 13.00 — 15.00 Kultura in delo: Ljudje pred mikrofonom, Slov. ljudske pesmi; Orkestri; Klasično a ne preresno; 15.00 — 19.00 Program za mladino: Šport in glasba; Odskočna deska. aOPER 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Pisana glasba; 9.15 Vesela glasba; 10.15 Glasbeni portret; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.30 La Vera Romagna; 1145 Patty Pravo; 12.10 Glasba pp željah; 14.00 Najbolj popularne plošče; 15.00 Koncert na trgu; 15.45 Orkester Prado; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 Glasba po željah; 18.00 Od Triglava do Jadrana; 18.30 Na športnih igriščih; 20.00 Orkestri; 20.40 Športna nedelja; 21.00 Radijski oder. RADIO 1 8 00, 13.00. 19.00 Poročila: 8.30 Kava in popevka: 10.05 Godria; 10.25 Srečanje s sodobno žensko; 11.30 Zabavni spored; 12.00 Še tople plošče; 13.35 Glasbeno-go-vorni program; 15.00 Zanimivosti in vesti; 15.30 Mille bolle blu: 16.30 Special z Gassmanom; 18.30 Športni komentarji; 19.30 Flavta in klavir; 20.30 Jaz in glasba; 21.15 Radijski oder. 51 OVcNIJA 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Vojaki, zdravo!; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Juraj Tu-šjak: Nikec in Nabukadnezar — igra za otroke; 8.47 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Na naši ulici: 1100 Pogovor s poslušalci; 13 20 Nedeljska reportaža; 13.45 Obisk pri orkestru: 14.05 Nedeljsko popoldne: prenosi športnih dogodkov; Brez njih ni športa; Gost nedeljskega popoldneva; Glasbeni trim; Humoreska; 17.50 . A. Franck: Nevarna igra — radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!: 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Jug. umetniki. Ponedeljek, 18. oktobra 1976 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Karneval v Riu 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 18.30 Program za mladino: Lekcija, ki je ni bilo 19.25 Ljubezen na podstrešju 20.00 DNEVNIK 20.45 Paul Neivman: HUD IL SELVAGGIO, film 22.40 Filmske premiere Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal 18.30 Rubrike Dnevnika 2 19.00 Simon Templar: Rop v muzeju . 20.00 DNEVNIK - Odprti studio 20.45 Samokres na prodal tretje, zadnje nadaljevanje 21.50 DNEVNIK 2 - druga izdaja 22.00 Recital sopranistke Elene Suliotis Ob koncu DNEVNIK — zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.10, 9.00 TV ŠOLA Pravopis. Površina, Deček v naravi itd. 17.20 B. tiosič: NORI BESEDNJAK 17.35 žuželke, serijski film 18.00 Obzornik 18.20 Zakaj - zato, otroška oddaja 18.50 Ladja za Hamburg, dok. film 19.30 DNEVNIK 20.00 Hiša iz kart, drama 21.05 Kulturna kronika 21.45 Mozaik kratkega filma 22.05 DNEVNIK Koprska barvna TV 19.55 Otroški kotiček 20.00 DNEVNIK 20.35 Bolivija, dokum. oddaja 21.25 Prodali so jih milijon, zabavna glasba 22.10 Baletni večer Zagreb 21.10 Življenje filma 21.55 Vlakec — dok. film 22.10 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.45, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 do 12.45 Dom in izročilo: Kramljanje, Obletnica tedna. Koncert; Jazz. Naši kraji in ljudje: Glasba po željah: 13.00 do 15.30: Program za mladino: Kulturna beležnica z glasbo po svetu, V zrcalu časa: od 16.00 do 19.00: Simf. koncert: Melodije, Sodobna glasba, Domači pesniki. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila- 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; ' ÌÓ. 10 Življenje, in šola; 11.15 Orkester: 12.05 Glasba po željah; 14.00 TJttščJ .jn .telovadnice; 14.10 Plošče; 15.ÒÓ Življenje in šola; 15.30 La vera Romagna; 16.45 Operne uverture; 17.00 Športni pregled: 18.00 Glasbeni koktail; 18.35 Učiteljski pevski zbor; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Pevci; 21.00 Literar na oddaja; 21.35 Radijski oder. RADIO 1 7.00, 8.00, 13 00, 19.00 Poročila: 7.15 in 8 30 Budilka in popevke ob kavi; 9.00 Vi in jaz: 11.00 Ital zgodbe; 11 30 Ital. folklora: 13.35 Domače in tuje plošče; 14 30 Str njena komedija; 15 00 Na višek) ravni: Belafonte; 13 05 Večna glas ba: 19 30 Zdravnikovo mnenje 19.50 Nove popevke; 20.30 Literar na oddaja. SLOVENIJA 7.00. 8.00, 9.00, 13 00, 15.00 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6 50 Dobro jutro, otroci!: 7.20 Be seda na današnji dan; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena mati noja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki: 11 03 Za vsakogar nekaj; 12 10 Veliki orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12 40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam..: 14 05 Amater ski zbori; 15 45 Naši znanstveniki: prof. dr. Stane Južnič; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17. uri; 18.05 Iz tuje folklore; 18 25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 20.00 Kulturni globos; 20.10 Ko beseda ustvarja teater; 22.20 Popevke; 23.01 N. Birsa: Pesmi; 23.15 Za ljubitelje jazza. JUG. TELEVIZIJA 0» 19. DO 23. OKTOBRA 1976 TOREK, 19. oktobra 8.00, 10.00 in 14.00 TV šola; 16.05 Šolska TV; Fašizem včeraj in danes; 17.15 Vrtec na obisku; 17.30 Pavel v akciji, film; 17.55 Obzornik; 18.10 Ne prezrite: Oči kritike; 18.40 TV trim. test; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.55 Grimmelshausen: Pustolovski sim-plicissimus; 21.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Odprla meja, slov. oddaja. 20.01 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Oče vojak, film; 22.00 Aktualna tema. SREDA, 20. oktobra 8.10, 9.00 in 14.00 Šola; 17.10 E. Peroci; Violinski ključ; 17.20 Ermitage, dokum. film; 17.56 Obzornik; 18.10 Od zore do mraka; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Koroška; 19.3Ó Dnevnik; 20.00 Film tedna: Jagode in kri; 22.00 Nogomet: Atletiko — Hajduk, posnetek iz Madrida. KOPRSKA BARVNA TV 20.15 Dnevnik; 20.35 Jazzovski festival; Ljubljana 76; 20.55 Športni dogodek; 22.40 Nemirni tiger, nadaljevanka. ČETRTEK, 21. oktobra 8.00. 9.00 in 14.00 TV Šola; 11.00 Velika šolska ura, prenos iz Kragujevca; 15.00 Šolska TV: Fašizem včeraj in danes: 17.25 Trapollo HH 33; 18.00 Beli delfin; 18.15 Obzornik: 19.30 Dnevnik; 20.00 Ch. Fry: Brontejevi iz Ha-woortha; 20.55 Kam in kako na oddih; 21.05 Četrtkovi razgledi; 21.55 Pantomima: Nathaniel Lon don; 22.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanka; 20.15 Dnevnik; 20.35 Dekle z dežele, film; 22.05 Glasbena prireditev; 22.35 Samo upravljanje. Pivi EK, 22. oktobra 8.10, 10.00, 14.10 m 16.00 šola; 17.15 Križem kražem; 17.30 Slovenci v Avstriji; 18.00 Obzornik; 18.15 Jazz na ekranu: Boško Pe- trovič; 18.45 Socialistično samoupravljanje; 19.30 Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar; 20.05 Popovič: Vzpon in padec Žike Proje; 20.40 Na pomolu čaka Jansson; 21.10 SOS, film; 22.00 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.25 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.35 Morilci nimajo izbire, film; 22.05 Likovni nokturno. SOBOTA, 23. oktobra 10.00, 11.05, 12.05 TV šola; 14.25: Nogomet: Partizan — že-Ijezničar: 17.40 Egipt 75; 18.05 Obzornik; 18.25 Hughes: šola Toma Browna; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar: 20.00 Zabavna oddaja; 20.50 Deseta žrtev, film; 22.20 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 14.25 Nogomet: Partizan — Že-Ijezničar; 20.15 Dnevnik: 20.35 Maščevalci: Povratek k otroštvu; 21.25 Raziskovalci; 22.15 Ljubiti, film. 17. oktobra 1f7f PrSmorškrSTievhlk SRORT SPORT SPORTI &sm NOGOMET V 3. ITALIJANSKI LIEI Triestina danes doma proti Padovi Za Tržačane je tokrat nujna zmaga Tagliavini bo končno lahko uvrstil Polittija - Peressin še vedno poškodovan V nadaljevanju tretjeligaškega prvenstva se bo danes Triestina spoprijela na domačem igrišču s Padovo. Po nedeljskem hudem spodrsljaju y 9r?mP čaka torej Triestino preizkušnja na domačem terenu, kjer je prepričljiva zmaga edini cilj, ki si ga lahko zastavijo domači igralci. Položaj na lestvici namreč ne obeta Pič dobrega in v primeru neodloče- SL ; « ^ - ÉH i «Wèfe,..: Nogometaš Triestine Peressin je še Vedno poškodovan in tudi danes proti Padovi ne bo igral n®“a izida ali celo poraza bi bilo stanje že izredno kritično. Zmaga po vsej sili je seveda za igralce zelo težko psihološko breme. Triestina bi zaPečatiti rezultat že na za cetku, kajti v nasprotnem primeru Pi lahko nastopila trema in obupa-hia, me^ zahtevno tržaško pu-Puko, kar bi nedvomno oškodovalo domače igralce. Tagliavini bo danes lahko ponov-n° furiai na dva ključna igralca: na Polittija in Monticola. Še vedno Pa dosta odsotna Goffi in Peressin, Kl b; bila v tekmi proti Padovi .bi-s vene važnosti. V napadu bo Trie-ma tako morala verjetno, računar i na dva napadalca: Furlana fff vija, ki pa sta precej «lahka». Prisotnost Polittija bo gotovo ojačila ekipo in bo obenem predstavljala je v odsotnosti Polittija igral zelo dobro, z njun pa se ni obnesel. Kljub vsem problemom, ki jih ima Tagliavini, pa bi torej lahko Triestina končno le osvojila prvo zmago v letošnjem prvenstvu, saj ekipa le ni tako slaba, kot kaže trenutna lestvica. Ker bo zaradi poškodbe manjkal tudi Luchetta, bo verjetno Triestina igrala v naslednji postavi: Valsec-chi, Berti, Zanini, Politti, De Luca, Monticolo, Andreis, Fontana, Dri, Trainini, Furlan. UDINESE V GOSTEH Udinese bo danes gostoval v Bielli proti tamkajšnji ekipi. Tekma bo za Videmčane precej težka preizkušnja saj bo v ekipi manjkal režiser D’A- lessi, ki se je poškodoval na prijateljski tekmi, ki jo je Udinese igral proti splitskemu Hajduku. Odsoten bo tudi Corti. Možno je tudi, da bo danes nastopil novi nakup Apostoli, ki je v lanski sezoni igral pri Trevisu. U-dinese seveda računa na zmago, toda tudi neodločen izid bi zadovoljil vse videmske navijače. A. K. ODBOJKA RIM, 16. — Ker se je modenska e-kipa Villa D’Oro odpovedala nasto- ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA -d > H SO C/3 <-3 OBČNI ZBOR V ŠTANDREŽU Marsikdo se je začudil, ko je slišal. da bo redni letni občni zbor Taborniške organizacije Rodu Modrega vala v štandrežu pri Gorici. čem taborniškem delovanju. Ko govorimo o zemljepisni opredelitvi, preidemo že na področje ciljev in namenov delovanja Rodu Modrega vala. Taborniška organizacija se ukvarja z vzgojo mladine. mmmmsmm Ganskem ter tako pokriva področje ddovan- sToni m negovanju tradicij odmiljskih hribov pa vse do gon k h narodJosvobodilne borbe 1941.194S Brd. S tem poudarjamo in utrjuje-, žiu;ienju „ skupnosti in zdravem mo povezanost m enotnost med Tr-, odnosudo narave. Program taborni-stom in Gorico. Na Goriškem delu- organizacije je ^ eni strani iz-jeta dve družim v Gorici sami - enoStavm in preprost, na Družina Puntarskega Travnika ini strani pa zahteva celega člo-Družina Mrzlega vrtinca -terdru,^^ d šča enostavnega član-\ zrna v Doberdobu, ki bo formalno -. h(j ^ zaWeua delovnega ustoličena prav na obenem zboru PozoWtj je treba torej sliko 0 Torej s tem, da _ bo občni zbor v bornikik RMV kot 0 navadnih Iju-štandrezu samo izpolnjeval načela t bmjih namve wmmimmM. ! 1 - _ XI —_ -, — X + /m* ri n C/5 ski hgi, je italijanska zveza odločila da bo modenski klub nadomestilo moštvo Cedas iz Padove. KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIEI Goriški Pagnossin proti Saporiju T'ržačani pa proti močnemu Cinzanu V Trstu se danes pričakuje rekordno število gledalcev - Eoričani optimisti Danes se bo pričelo košarkarsko | ka: Chi a randa in Zanon) prvenstvo nrvih dveh italijanskih lig! V VARESEJU: Mobilgirgi - Snaide- (A-l in A-2). Za nas bo letošnje prvenstvo še toliko bolj zanimivo, saj bomo imeli v obeh ligah po enega deželnega predstavnika. V A-l ligi bo igral goriški Pagnossin, ki se je v predprvenstvenih nastopih izredno dobro izkazal. Goriško moštvo, ki ga trenira bivši vodja ženske italijanske reprezentance Benvenuti, igra dokaj moderno košarko z agresivno obrambo in učinkovitim napadom. Vsi gorišk. košarkarji so nared za nastope v letošnji ligi, čeprav bo moral Američan Gar-rett, ki je steber ekipe, še nekoliko shujšati, da bo lahko zaigral v običajni formi. Dva igralca sta doslej še posebno p-esenetila: gre za kapetana Ardessija in dirigenta Savia. V tej ligi sta tudi letos favorita Mobilgirgi iz Vareseja in Sinudyne iz Bologne, ki je v minuli sezoni o-svojil naslov državnega prvaka. Od pstalih ek;p naj bi «nagajal» tudi jForst iz Cantuia. , . DANAŠNJE 1. KOLO 'V BOLOGNI : " Alco - Canon (sodnika: Baldini in Spottij V CAGLIARIJU: Brili - Sinudyne (sodnika: Albanesi in Solenghi) težko preizkušnjo za Trairnnijaf ki i V CANTUJU: Forst - Jolly (sodni- «•Mulinili,|„|||||||||||||||m|||i|||||||||||num||||||m|||||||||||1||||||||||,||||H|n|||,,,l|l||ll|U|UIU||||||||||| Rekordna zmaga borovcev B°r ~ Barcolana 196:46 brili -Ražem 40' Žerjal 34, Kneip 40, Luksa 40, Vouk 24, Ukmar 38. vlrV* Priprav za bližnje pr-, mladincev so borovci v pe- v odigrali prijateljsko tekmo z vrstniki Rarcoiane. Va,asi košarkarji so dosegli nena-dno zmago, saj so zadali nasprotniku kar 150 točk razlike. Bil je pravi naval «plavih» na nasprotnikov kos. Hitri protinapadi so si sledili na tekočem traku, poleg tega so oorovci povsem zmedli košarkarje areoiane z agresivno obrambo po vsem igrišču. Ta zmaga pa vsekakor ne pome-i, da so postali Borovi mladinci kar cez noč «vrhunski košarkarji». Gre arnree proti kadetom Pallacanestra Trieste m proti kadetski selekciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. (Na sliki: posnetek s petkove tekme mladincev med Borom in Barco-lano. Igor Lukša meče na koš). BOKS V TEŽKI KATEGORIJI George Foreman zmagal brez težav HOLLYWOOD, 16. — George Foreman je v tem kraju brez velikih težav s k.o. v četrtem krogu premagal Dina Dennisa, Američana italijanskega porekla. Dennis je bil v prvih treh krogih enakovreden tekmec Foremanu. Videti pa je bilo, da se Foreman ni preveč naprezal in, ko je v četrtem krogu začel resno boksati, je bilo za Dennisa konec. Naj omenimo, da se je Dino Dennis rodil pred 24 leti v Trstu in da je doslej opravil 30 srečanj in je izgubil le v današnjem dvoboju s Foremanom. ro (sodnika : Compnagnone in Montella) V GORICI: Pagnossin - Sapori (sod- nika: Fiorito in Martolini) V MILANU : Xerox . IBP Rim (sod- nika: Vitolo in Durati) ŽE PROTI CINZANU Že v prvem kolu A-2 lige bo tržaški Pallacanestro pred izredno težko nalogo. Tržačani bodo namreč doma igrali z milanskim Cinzanom, ki sodi med favorite za prestop v višjo ligo. Tekma, ki se bo pričela ob 17.30, bo nedvomno pritegnila izredno veliko število ljubiteljev košarke, saj ne bo to le prvi nastop Tržačanov v letošnjem prvenstvu, marveč bodo navijači lahko gledali tudi igro močnega Cinzana. DANAŠNJE, 1. KOLO V BRINDISIJU : Brindisi - Brina (so- dnika: Sidoli in Soavi) V MESTRAH: Duco - Emerson (so- dnika: Paronelli in Casamassima) V RIMU: Lazio - Chinamartini (sod- nika: Bottari in Giuliano) V FIRENCAH: Olimpia - Fernet To- nio (sodnika: G. in V. Ugatti) V PESARU: Scavolini - Cosatto (so- dnika: Rotondo in Fiume) V TRSTU: Pallacanestro - Cinzano (sodnika: Cagnazzo in Filippone) Vse tekme A-l in A-2 lige se bodo pričele ob 17.30. NOGOMET Sodniki v B in C ligi MILAN, 16. — Za jutrišnji nogometni prvenstvi B in C ligi (skupina A) je italijanska zveza določila naslednje sodnike: B LIGA (4. KOLO) ATALANTA - VARESE: Lazzaroni COMO . TARANTO: Esposito L.R. VICENZA - CATANIA: Tonolini LECCE - BRESCIA: iilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiimmiiiliiiiuuniftlilll DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 17. oktobra 1976 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg — Vesna * * * 14.30 na Proseku Primorje — Opicina * * » 14.30 v Bazovici Zarja — Costalunga * * * 14.30 v Goric' Isonzo — Juventina 3. AMATERSKA LIGA 10.30 na Proseku Kras — Rozzol * * • 11.30 na Opčinah Domatori S. — Primorec * * » 8.30 v Trstu, igrišče Campanelle Chiarbola — Union * * * 10.30 v Nabrežini Valpad. Cave — Gaja NARAŠČAJNIKI 9.30 v Trebčah Primorec — Kras ZAČETNIKI 12.45 v Trstu, Ul. Flavia Ponzianina — Kras KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 10.00 v Skednju Nastopa tudi Adria KOŠARKA V ORGANIZACIJI ZSŠDI 9.00 v Trstu, «Prvi maj» Pregledni trening igralcev letnika 1962 • * » PRIJATELJSKA TEKMA 15.00 v Dolini ZSŠDI (1962) — Bor (1961) Pieri NOVARA - AVELLINO: Benedetti PALERMO . MODENA: Barboni PESCARA - ASCOLI: Bergamo RIMINI - CAGLIARI: Panzino SAMBENEDETTESE - MONZA: Frasso SPAL - TERNANA: Menicucci C LIGA (6. KOLO) BIELLESE - UDINESE: D’Elia BOLZANO - ALBESE: Zuffi CLODIASOTTOMARINA. LECCO: TV/To tpt'Q coi CREMONESE - PERGOCREMA: Vitali JUNIORCASALE - ALESSANDRIA: Parussini MANTOVA - PRO VERCELLI: Migliore PRQlPATRIA - PIACENZA: Colasanti SEREGNO -S. ANGELO L.: Savàlli ' TREVISO - VENEZIA: Lombardo TRIESTINA - PADOVA: Lauretano da se nas 'čim več zbere ter da se zopet srečamo in pogovorimo. Vedeti je treba, da se le nekajkrat na leto vsi lahko vidimo in dobro spoznamo. Poleg občnega zbora pridejo v poštev seveda tritedensko letno taborjenje, ki je obenem naša najvažnejša akcija, , zimovanje ter nekaj izletov med letom. Zato. je lažje razumeti pomen, ki ga taborniki polagamo na občni zbor. Letos se bodo zbrali v nedeljo, 24. oktobra, ob 10. uri v domu Andreja Budala v štandrežu, medtem ko smo se lani v Dijaškem domu v Trstu. Slišali bomo poročila staroste, načelstva, blagajne, gospodarja in nadzornega odbora ter tako preverili, če smo izpeljali zastavljene naloge. Obenem borna zastavili program za prihodnje leto. Skratka občni zbor podoben občnim zborom drugih organizacij, če gledamo na potek; vendar različen, če gledajno na občni zbor kot akcijo in srečanje članov taborniške organizacije. Na koncu še vabilo, ki je naslovljeno na naše bivše sestre in brate ter na številne prijatelje, naj se udeležijo našega občnega zbora ter s tem izrazijo miselno povezanost s taborniško organizacijo. Vsem sedanjim in bivšim članom in prijateljem pa nasvidenje do občnega zbora ter taborniški SREČNO! milan pahor Bazoviška Zarja je doslej v prvenstvu 2. nogometne amaterske lige doživela dva poraza. Kljub temu so v zovici prepričani, da bodo varovanci trenerja Softiča kaj kmalu pokazali, česa so zmožni ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiininiÉiHMHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiuOMiiiuiiiiiiiniiiiiiiniHiiiiiiiiiiiniiiiiimwmiiiliMifmpwil ŠAHOVSKA PANORAMA Gigi Riva za zgled BOLOGNA, 16. — Gigi Riva, nogometaš Cagliarija in bivši italijanski reprezentant, bo v, pooecteJjek dobil posebno nagrado bolonjskega športnega -dnevnika «Stadio—1976». Gigi Riva je bil.^po mnenju' novinarjev tega dnevnika, za zgled vsem italijanskim nogometašem. Posebno nagrado bo dobil tudi Roberto Pruzzo (Genoa). Tridicionalni šahovski turnir ob proslavi osvoboditve Novega Sada se je prevesil že v drugo polovico. Posebno zanimivo je bilo osmo kolo, saj je bil na sporedu jugoslovansko - češkoslovaški obračun. To sta bili partiji Hort - Vukič in Gligorič -Smejkal. Oba jugoslovanska velemojstra sta bila do tega kola še edina nepremagana igralca na turnirju. Vukič, ki igra v odlični formi, saj je bil od starta v vodstvu, se je tudi v partiji s Hortom odlično branil. Vendar pa je potezo pred prekinitvijo napravil napako in je v nadaljevanju izgubil. Gligorič je, kot beli odigral eno ■izmed modernih variant Griinfeldove indijske obrambe, čeprav je lani dosegel proti istemu nasprotniku v tej otvoritvi efektno zmago na veleturnirju v Milanu. Smejkal v srednji igri ni sprejel ponujene žrtve kvalitete, marveč si je raje ustvaril dva vezana prosta kmeta, ki sta potem odločila partijo. Tako se je ta obračun končal s popolnim neuspehom obeh Jugoslovanov. Po odigranih osmih kolih je naslednji vrstni red: Smejkal 6,5; Vukič 6; Hort, Olafsson in Velimirovič 5,5; Gligorič 4,5; Buljovčič 4 (1), Iv-kov in Sigurjonson 4, Garcia 3 točke itd. Tokrat komentiramo partijo enega od favoritov turnirja v Novem Sadu — češkoslovaškega velemojstra Vlastimila Horta. Odigral jo je na med-conskem turnirju v .Manili-in v -njoj pokazal svojo -vl^èifiS^trsko ustvarjalnost, ki mu je omogočila uvrstitev na šahovski Olimp, med kandidate za svetovnega šahovskega prvaka. Medconski turnir MANILA 1976 HORT — BIYIASAS Kraljevo indijska obramba I. d4 S/6 2. c4 g6 3. Sc3 Lg7 4. S]3 0-0 5. g3 d6 6. Lg2 Sbd7 Najbolj ostro nadaljevanje Banketne variante kraljevo indijske o-brambe. 7. 0-0 e5 8. e4 c5 Slovenski velemojster Albin Planinc je v mnogih partijah namesto igrane poteze preizkušal nadaljeva-j nje 8. . . Te8. Posebno znana je partija SMEJKAL - PLANINC. Vidmarjev memorial 1973, v kateri je sledilo 9. h3 ed4 10. Sd4: Sc5 11. Tel a5 12. Dc2 c6 13. Le3 a4 14. Tabi Ld7 15. b4 ab3 16. ab3 De7! 17. Tbdl Sfe4: 18. Lf4 f5 19. Se4: Se4: 20. f3 g5 21. Lel Ld4 :+ 22. Td4: De5! 23. Lb2? (boljše je 23. T4dl) 23. .. Ta2! in Planinc je v nadaljevanju zmagal. 9. h3 Db6 10. d5 10. . . Sc5 V partiji PUC - KOVAČ, prvenstvo Slovenije - Ljubljana 1964 sem kot črni igral 10. .. c5. Sledilo je 11. Sel Te8 12. Sd3 a6 13. Le3 Dd8 14. a4 a5 15. Dd2 Sf8 16. Lg5 Dd7 17. Tael h5 18. Lh6 S6h7 19. Lg7: Kg7: 20. f4 f6 21. Tf2 Té7 22. fe5 fe5 23. Tefl b8 in v nadaljevanju je črni, kljub težavam, partijo remiziral. II. Dc2 - - jjd3, ki ga je nekoč prediagsl Bptvinik, ni privlačen, ker se ČMM**»mo jna*vije z Ld7 in Tfc8. Brav*i*6§ soMfoctyè belih figur rajši izbirali nadaljevanje Tel in zadr-žavali možnost manevra Sd2 . Sc4 (po cd5). Prav to možnost uporablja tudi Hort, ki brani točko b2 in takoj liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO ENOMESEČNEM BIVANJU LJUBLJANSKEGA STROKOVNJAKA Z ZAMEJSKIMI KOŠARKARJI P. Brumen: «Prišel je čas, im se vsi moramo potruditi, da bomo dosegli boljšo kakovost» Trener ZSSDI je v tem mesecu bivanja pri nas obiskal vsa naša društva, ki gojijo košarko VTISI Po enomesečnem obdobju, ki sem ga preživel na novem delovnem mestu, med slovenskimi zamejskimi košarkarji, imam zbrane že prve vtise, , ki me bodo vodili pri opravljanju zastavljenega dela. To ie sicer zelo kratek čas, da bi lahko ocenjeval in lahko delal določene zaključke, ker pa je moje delovanje steklo brez odlašanja po že prej zastavljeni shemi, je tudi en mesec dovolj, da mi pridobljene izkušnje lahko pomenijo potrditev začrtane poti. OBISKI V novo okolje sem prišel v času, ko so fantje še uživali vso prostost, kar se tiče šolskih obveznosti, tako da so lahko s svojimi trenerji posvetili več časa treningu. To dejstvo mi je v prvih 14 dneh v veliki meri olajšalo delo, ker so bila igrišča zasedena cele popoldneve in večere, izkoristili pa so tudi marsikatero popoldne za delo v manjših skupinah ter mi tako ni bil potreben poseben program obiskov. Kadarkoli sem se namenil na določeno igrišče, sem tam dobil nekoga pri delu. Prve kontakte mi ni bilo težko vzpostaviti, kajti trenerje sem večinoma poznal že od prej, z marsikaterim igralcem pa sem se imel priliko seznaniti na skupinskih treningih v Seči pri Portorožu. Opazovanju treninga in malenkostnim strokovnim pripombam na licu mesta, ki so bile večinoma namenjene «prebijanju ledu», je sledil pogovor s trenerjem in navzočimi funkcionarji, večinoma so bili to starši, ki s tem, da vpišejo svojega otroke med igralce košarke, tudi sami začno sodelovati p» organizacijski plati. Tako sem spoznal, kako teče delovanje posameznega društva, košarkarske sekcije, seznanjen sem bil z obstoječimi problemi, organizacijskimi in tekmovalnimi načrti ter podrobnim. V večini sredin so poglavitni problemi trenerski kader in vadbeni prostor. Problem vadbenega prostora postane zato pereč v tem poznojesenskem in zimskem obdobju, razpoložljivih društvenih in šolskih telovadnic je zelo malo, pa še najemnine so visoke. Peter Brumen med vodenjem kadetske selekcije ZSŠDI v Dolini, ko je le-ta zanesljivo premagala Borove mladince KVALITETA Med svojimi obhodi po igriščih v Dolini, na stadionu «1. maj», na Opčinah in Kontovelu, v Nabrežini in Gorici sem tako spoznal verjetno vse mlade nadobudneže, če pa mi še koga ni uspelo spoznati, bo za to še dovolj časa. Kakor vsepovsod tako tudi zamejski košarkarji niso nobena izjema. Vsaka sredina je sestavljena iz bolj ali manj nadarjenih fantov, eni so prizadevnejši in vlagajo v delo več truda, drugi se pridejo na igrišče «igrat» in jim je do košarkarske znanosti bolj malo, tretji prihajajo morda samo radi družbe. In vendar se tako prvi, kot drugi in tretji u-cijo košarkarskih elementov. Moram reči, da nikjer ne primanjkuje talentov, v vsaki kategoriji in pri vsakem društvu je vrsta sposobnih mladih športnikov. Ob tej priliki moram pohvaliti trenerje, ki su, čeprav mladi in večinoma še aktivni igralci, s premalo izkušenj in strokovne podkovanosti, uspeli veliko naučiti svoje mlajše tovariše. Opazil sem pa tudi razne pomanjkljivosti in, če je govor o kvaliteti, se bom v tem odstavku ustavil pri nečem, ki mi je posebej padlo v oči. Stvar bom poskušal razložiti s pomočjo primera. Pri nekem društvu težijo za tem, da imajo za vsako kategorijo skupino igralcev, ki jih zastopa v tekmovanju. To pomeni, pri obstoječem sistemu tekmovanja šest ekip, šest trenerjev, vsaka ekipa pa bi morala razpolagati z najmanj 12 igralci. Že same številke nas opozorijo na vrsto težav, ki pri tem nastopijo. Prvič ni tolikšnega števila mladih fantov, ki bi se odločili igrati košarko, trenerjev tudi slučajno ni v razpoložljivem številu, da ne omenjam še organizacijskih problemov, vprašanja materialnih dobrin in podobno. In tako se zgodi, da nam je uspelo vzgojiti skupino igralcev enake starosti, ki nas dostojno zastopajo v tekmovanju, od njih pa životarijo trije ali štirje igralci, ker jih ni dovolj, da bi tvorili svojo tekmovalno ekipo, so prestari ali pa premladi in s tem prešibki ter premalo izkušeni, da bi lahko igran ob starejši!' fizično močnejših klubskih tovariših. Nasprotno pa je v sosednjem društvu. Tam pa primanjkuje za uspešno delo določene kategorije, nekaj i- gralcev in to prav tiste starosti, s katerimi pri sosedih ne vedo kam. Verjetno si znamo brez razloga vsi poiskati ustrezno rešitev. Zavedajmo se, da delamo za isto stvar in nas drobni problemi, ki bi pri reševanju teh problemov nastopili, ne smejo zaustaviti. JADRAN V zaključku pa bom podal nekaj informacij o novoustanovljeni ekipi igraicev, ki naj bi nastopala v članski konkurenci pod imenom Jadran. Kot ena izmed oblik mojega delovanja naj bi bilo tudi delo, s skupino članov, zbranih iz vseh društev, ki so z njimi razpolagala. Tako smo znova oživili že večkrat začeto in nikoli do konca izpeljano zamisel reprezentančne ekipe. Re-kvizirati nam je uspelo 16 igralcev, pripadnikov Kontovela, Poleta in Bora. Povabljenih je bilo še več, vendar so se nekateri odpovedali sodelovanju zaradi objektivnih in subjektivnih težav. Kakšni so načrti in cilji te ekipe? Predvsem naj 1 i ta ekipa, po organizacijski in strokovni plati, bil primer ostalimi ekipam, služila naj bi jim kot vzorec nekega optimalnega dela. Ker ne treniramo za zaprtimi vrati, je prisotnost ostalih trenerjev dobrodošla in zaželena. Nekateri igralci, ki so člani te e-kipe in trenerji v svojih društvih, že pridno beležijo in delajo po nekoliko novem načinu, ki seni ga na podlagi svojih izkušenj uvedel pri treniranju. Čeprav sta delavnost in disciplina na zadovoljivi ravni, se zavedamo, da z razpoložljivim igralskim kadrom ne smemo računati na velike kvalitetne skoke, želimo le, da bomo z našim nastopanjem v veselje privržencem in da bomo mlajšemu, perspektivnem rodu igralcev, pokazali na Kakšen način se mora trenirati, da „e lahko doseže nekaj več. Kajti, po desetih leti’ košarkarske dejavnosti v zamejstvu, je prišel čas, ko je na podlagi ridoblje-nih izkušenj pričakovati višjo kvalitetno raven. PETER BRUMEN omogoča manever Le3 - Sd2 - Sc4. Vendar pa ima položaj dame na polju c2 tudi svoje pomanjkljivosti zaradi kasnejšega pritiska čme trdnjave po c liniji. 11. . . cd5 12. cd5 Ld7 13. Le3 T]c8 14. Sd2 Dd8 Črni se vrača z damo na izhodiščno polje, obenem pa grozi Sa4 in v tej grožnji se vidi, da ima položaj dame na polju c2 svoje pomanjkljivosti. 15. a4 Sh5 Tipičen kraljevo-indijski načrt, da se sprovede poteza f5. Pri tem pa se je potrebno samo odločiti ali Se8 in igrana poteza. 16. Ddl Ker je skakač na polju h5, je spro-vedba poteze f5 sedaj otežena; to pa zaradi kontrole bele dame na diagonali dl . h5. 16... Sd3?! Biyiasas prične dvorezno kombinacijo. Na prvi pogled izgleda poteza izredno močna, vendar Hort kmalu dokaže, da ni tako. 17. Sb5 Sb2: 18. Dbl Na 18. Db3 bi črni igral 18. .. Sa4: 19. Ta4: a6 ali 19. Sd6: Tc3. Na igrano potezo pa bi beli po 18. . . Sa4: nadaljeval 19. Sd6: z boljšo igro. 18. . . Lb5: 19. ab5 Sc4 20. Sc4: Tc4: 21. Tel Z igrano potezo Hort obdrži boljšo pozicijo in forsirano vrača kmeta. 21. . . Tcl:+ 22. Del: b6? To pa je odločilna napaka! Črni bi moral igrati a6 in likvidirati kmete na daminem krilu. Sedaj pa ima Hort lepo priložnost, da na izredno učinkovit način zaključi partijo. 23. Dc6 Tc8 24. Ta7:l! Hort žrtvuje damo, saj bo v nadaljevanju s pomočjo prostih kmetov odločil partijo. Črni lovec in skakač sta izven igre in ne moreta priti na pomoč na damskem krilu, kjer se t» odigralo zadnje dejanje partije. 24. . . Tc6: 25. dc6 Sf6 26. c7 DcS Sama črna dama ne more voditi uspešne obrambe proti c kmetu, ki je Drodrl že na sedmo vrsto. 27. Lb6: Se8 28. La5 Sc7: 29. Tc7: De6 Črni je moral žrtvovati za kmeta skakača, vendar se je pojavil že drugi prostak na b liniji. Tudi na 29... Da8 bi dobivalo 30. b5. 30. b6 Db3 31. b7 L/8 32. Ld2 Hort pripravlja manever z lovcem Le3 - La7 in nasprotnik ga ne more preprečiti. Črni lovec je predaleč od glavnih dogodkov. 32. . . Db6 33. Td7 d5 34. ed5 Ld6 35. Le3 in črni je podpisal predajo. Izredno briljanten zaključek partije, ki ga je kandidat za svetovnega prvaka izvedel v tej partiji. Kamentar po ŠG-9: SILVO KOVAČ Združenje slovenskih športnih društev v Italiji bo danes priredilo ie tretji PREGLEDNI TRENING Tokrat bodo pod vodstvom Petra Brumna trenirali košarkarji letnika 1962 in nekateri 1963. Danes, v nedeljo. 17. oktobra. bodo sklicani igralci opravili že drugi trening, in sicer ob 9. uri, v Trstu, na stadionu «Prvi maj». Danes popoldne ob 15. uri. pa bo selekcija ZSŠDI odigrala prijateljsko tekmo s košarkarji Bora, letnika 1961. Brumen pa je sklical naslednje igralce in trenerje. BOR Valter Kerpan Igor Concioni Andrej Pegan Maksim Ražem Borut Bajc BREG Robert Barut Franko Meneghetti Boris Slavec Rajko Pertot Valter Labiani DOM GORICA Ugo Dornik Diego Devetak KONTOVEL Valter Ban POLET Aleks Piccini David Benčina Berto Bratož TRENERJI Igor Lukša Franko Perko Adrijan Sosič Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Naročnina3 Gorica' U' 24 Ma9gio 1 ~ Tel- 83 3 82 * 57 23 Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina f/8 CCDfemstvo 31-000 lfr, za naročnike brezplačno revija «DAN». llrSFR^nneVl^8 2,50 d‘n’ °b nedel'ah 3-~ din- za zasebnike mesečno 30.— le no 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400,— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 UDELEŽUJE SE JIH TUDI VODJA ORGANIZACIJE ZA OSVOBODITEV PALESTINE V RIADU SO SE ZAČELA POGAJANJA ZA IZHOD IZ LIBANONSKE KRIZE V Libanonu se medtem spopadi nadaljujejo kljub sklenitvi začasnega premirja med Sirci in Palestinci, ki ga je predlagal kralj Khaled PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. leleton 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de* lavnikin 13.000, ob praznikih 15 000 Firienčno-upravm 500. legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višina v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda IVA 12% Oglasi za tržaško in gcriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih pnkrajin Italije pri SPI. 17. oktobra 1976 Izdaj in tiska :H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SPORT SPORT SPORT NOGOMET KVALIFIKACIJE ZA SP KAIRO, 16. — Sestanek. na vrhu med 21 arabskimi državnimi poglavarji, ki bi imel biti prihodnji ponedeljek, bo odložen. Ob zaključku današnje konference zunanjih ministrov arabskih držav je bilo namreč sklenjeno, da se pogovori med njimi začasno prekinejo ter se na novo začnejo po tako imenovanem malem arabskem vrhu. ki ga je sklical v Riadu (glavnem mestu Saudske Arabije) kralj Khaled. Udeležijo se ga državni poglavarji Egipta, Sirije, Libanona, Kuvajta ter Organizacije za osvoboditev Palestine (PLO). Ti so že prisoeli v Riad, kjer jih je na letališču sprejel saudskoarabski kralj Khaled. Gre za egiptovskega predsednika Sadata, . sirskega predsednika Asa-da, predsednika Libanona Sarkisa, kuvajtskega emira Al Salerna Al Sabaha in vodjo PLO Arafata. Spremljajo jih še drugi zastopniki omenjenih držav, med temi je tudi načelnik političnega oddelka PLO Radumi. Sirski predsednik Asad se je še poprej ustavil v Amanu, kjer je I imel krajši razgovor s kraljem Hu- j seinom. Arabski predstavniki, ki so prišli | v Riad zato, da poskusijo najti so- ' glasje glede načina, kako rešiti libanonsko krizo, so imeli popoldne enourni sestanek, ki pa ni bil u-radne narave; uradno zasedanje se prične jutri. Ob tej priložnosti sta se Sadat in Asad prvič zopet srečala po lanskem marcu, ko sta se prav Riadu udeležila pogreba kralja Fejsala. Hkrati je bilo danes tudi pivo srečanje po več mesecih med Asadom ter Arafatom. Po mnenju nekaterih naj bi Asad zahteval od voditelja PLO določene spremembe v vodstvu te organizacije, ki naj bi po njegovem olajšale sklenitev sporazuma o Libanonu; kaže pa, da Palestinci nikakor ne bodo ugodili Asadovi zahtevi. Če utegnejo biti riadska pogaja nja težka, je z druge strani res, da je njihovo sklicanje blagodejno vplivalo na razvoj vojaških operacij v Libanonu. Ob prihodu v Saudsko Arabijo je namreč sirski predsednik Asad povedal kralju Khaledu. da je sprejel njegov predlog o začasni prekinitvi sovražnosti; pristanek je kasneje uradno potrdil saudskoarabski zunanji minister. Khaledov predlog so sprejeli tudi palestinski borci. [ to iz Krmina zavil po glavni cesti proti Gorici, pred Koprivnim pa je iz neznanih vzrokov- zavozil z mokre ceste in po kakih 20 m zgrmel obcestni jarek, pri čemer je zadel v mostiček. Avto je bil v trenutku v plamenih. Ljudje iz bližnjih hiš, ki so slišali udarec, so ponesrečencema prihiteli na pomoč in potegnili iz avta mladenko, ki je bila ovita v plamene. Bila je še pri zavesti, toda kmalu nato je podlegla opeklinam. V avtu je medtem zgorel tudi mladenič, ki pa je bil najbrž mrtev že po trčenju v mostiček! Prometnikom, ki so takoj prihiteli na kraj. nesreče, ni preostalo drugega kot poiskati lastnika avtomobila. Šele po 22. uri so Dondovega očeta našli v bližnjem Marianu in z njegovo pomočjo ugotovili tudi dekle-z dekletom je na- tovo ime. iiinniiiiiiiimMiMiHimniitHmiM,n,„M„„iii,il|,MI„„IlllII>IJI1ImIII|1Mm|null|1111|HII111I(IIMI)I|mimm Smrt fanta in dekleta v gorečem avtomobilu V dostoj še nepojasnjeni prometni nesreči pri Koprivnem sta sinoči izgubila življenje v gorečem avto-mob'.lu 18-ìetni Fabio Donda iz Mariana, Ul. Roma 38, in njegova, komaj 17-letna zaročenka Fiorella Braida, Ul. Isonzo. Nesreča se je pripetila ob 20.20, a šele ob 23. uri so agenti prometne policije lahko identificirali mlado študentko. Fabio Donda, elektrikar po poklicu, ki je šele pred nedavnim dobil šofersko dovoljenje, je po večerji prosil očeta, da mu posodi avto nsu prinz GO 54247, da bi se odpeljal po dekle v Krmin. Skupno z dekletom je VEST! S KOPRSKEGA Piranska občinska skupščina obsodila avstrijsko politiko v__i* » • Zaradi preganjanja koroških Slovencev V počastitev občinskega praznika je bila v Piranu slavnostna seja občinske skupščine, na kateri je govoril o družbeno gospodarskem razvoju občine njen predsednik Ivan Bažec. Seje so se udeležili tudi številni gostje, med njimi predstavniki pobratene občine z otoka Vis. Potem ko so podelili priznanja najzaslužnejšim občanom, so poslali protestno brz< javko pristojnim organom zaradi protirranjšinske po litike v sosedmi Avstriji. V okviru občinskega praznika so tudi odprli nov proizvodni obrat podjetja Istrametal, v Luciji pa o-trcški vrtec za 1-70-otroke- danes ob obali a Oklic premirja pa le ni preprečil nadaljnjih bojev, temveč jih je le nekoliko zavrl. Sirske čete so namreč nadaljevale obstreljevanje Bamduna v libanonskem pogorju nekaj kilometrov od Aleya, ki pomeni važno palestinsko oporišče na cesti Bejrut - Damask. Boji so se občasno nadaljevali tudi drugod v državi, tako tudi v samem Bejrutu in njegovem predmestju. Iz Nikozije so medtem sporočili, da je priplula do Cipra grška tovorna ladja «Christos», ki je bila hudo poškodovana med sirskim obstreljevanjem pristaniškega mesta Sidon v južnem delu Libanona. Sidon je v rokah progresistov. Na omenjeni ladji so bili štirje mrtvi in dva ranjena. Sirski topniški izstrelki so poškodovali tudi dve drugi ladji, nadaljnje tri pa je med plovbo proti Cipru ustavila izraelska izvidnica, ki jim je šele po temeljiti preiskavi dovolila nadaljevanje plovbe. Izraelci, kot znano, strogo nadzorujejo libanonsko obalo, da bi preprečili dovažanje orožja libanonskim na prednim silam. CEJISK IZ FERRARE Koprsko občino je obiskala delegacija iz pobratenega italijanskega mesta Ferrare. Vodil je je župan Radames Costa. Goste je sprejel in pozdravil predsednik koprske občinske skupščine Mario A-bram. Pogovarjali so se o nadaljnjem sodelovanju med obema krajema in v tem okviru tudi o koprski udeležbi na tradicionalnih novembrskih kulturnih prireditvah v Ferrari. MLADINSKI EX TEMPORE V Piranu se je danes začel mednarodni mladinski - ex tempore. Prijavilo se je okrog 400 mladih slikarjev iz Slovenije, Italije in Avstrije. Dopoldne so prispeli v glavnem domačini, medtem ko pričakujejo goste iz Italije in Avstrije v večernih urah in jutri. PRIPRAVLJA SE ZDRUŽITEV OBALNIH OBČIN Posebna delovna skupina, ki jo je imenovalo predsedstvo obalne konference Socialistične zveze, je po temeljiti proučitvi razmer ugotovila, da so dozoreli vsi pogoji za združitev vseh treh obalnih občin v enotno družbeno politično skupnost. Slovenska obala bi s takšno združitvijo veliko hitreje napredovala, saj bi z enotno upravo racionalizirali poslovanje, hitrati pa bi lahko enotno urejali razna gospodarska in druga vprašanja. KINO KOPER: ob 10. ameriška risanka ČAROBNA PAJČEVINA; ob 15., 17., 19. in 21. ameriški SOS IZ BOEINGA 747 IZOLA: cb 10. ameriški IVANHOE; ob 16. in 18. amer. NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI; ob 20. italijanski UČITELJICA IN MAFIJA ŠKOFIJE: ob 17. in 20. angleški ROMANTIČNA ANGLEŽINJA PIRAN: ob 10. nemški KRVAVI JASTREBI ALJASKE: ob 16.. 18. in 20. angleški ENOOKI CHARLEY DEŽURNE TRGOVINE V nedeljo dopoldne bodo dežurale: v Piranu samopostrežba Nanos in. Sadje zel /njava na Zelenjavnem trgu ter mesnica Agragria na Kidričevem nabr.; v Portorožu samopostrežna Ko-loniale, Sadje zelenjava KZ in mesnica Emona; ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez soboto in nedeljo je v vseh obalnih mestih organizirana dnevna, in nočna zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. Pozitiven začetek za «azzurre» vendar samo 4 goli Luksemburgu Domačinom se je celo posrečil častni zadetek Tekma ni dala jasne slike o vrednosti Italije Luksemburg — Italija 1 (0:2) LUKSEMBURG: Zender, Schaul, Da Gravd, Mond, Pilot, Margue. O-rioli, Krecke, Braun, Dresch, Dus-sier, 12. Ressel, 13. Turci, 14. Han-sen, 15. Langers. ITALIJA: Zoff, Tardelli, Rocca, P. Sala, Mozzini, 'Pacchetti, Causio, Capello,. Graziato, Antognoni, Bette-ga, 12. Castellini, 13. .Maldera, 14. Benetti,. 15. Zaccarelli, 16. Savoldi. SODNIK: Dorflinger (Švica). . STRELCI: v 28. min. Grazìani (I), v 43. min. Bettéga (I), v 51. min. Antognoni CI), V 81. min. Bèttega (I) in 'v 87. min. Braun (L). . LUKSEMBURG, 16. — V prvem kvalifikacijskem srečanju- za nastop na. svetovnem nogometnem prvenstvu je Italija izpolnila formalnost in osvojila dve točki proti ' več kot skromnemu Luksemburgu. Proti pravim amaterjem je šlo za «azzurre» samo za trening, vsaj v prvi pol uri igre pa se Italijani nika kor ,niso. m°gli otresti pritiska, ki jih je silil, da bi takoj nasuli nasprotniku kopico golov. Proti neizkušenim branilcem Luksemburga je Italija ustvarila veliko zrelih akcij, napadalci pa so bili dokaj netočni in prvi gol dosegli komaj v 28. min. igre to tudi dokazuje. Po tem golu je šlo lažje in resnici na ljubo bi se lahko reklo, da bi predstavljalo 7 ali 8 golov za Italijo povsem normalen izkupiček iz te uvodne tekme. Omeniti treba tudi, da je Antognoni dvakrat zadel vrat nico. Domačini so nedvomno zapustili igrišče bolj zadovoljni od gostov. Tri minute pred koncem je namreč srednjemu napadalcu Braunu uspel hiter protinapad v katerem je u-kanil vratarja Zoffa in dosegel gol, ki je bil za Luksemburg zeio velik uspeh. Italijanska: -delegacija se je. že ex-nes vrnila v Milan. Tehnično vodstvo je ugodno ocenilo prvo tekmo. Pri tem je Bernardini nekoliko pre več optimistično pripisal 4 zadetkom tudi gole, katerih Italijani niso dosegli in enajstmetrovko, katere sodnik ni dosodil. Bearzot je tudi ocenil nastop kot dober. Omenil je možno zamenjavo Mozzina z Morinijem za tekmo proti Angliji. Lestvica 2. kvalifikacijske' skupine izgleda sedaj tako: Anglija 2 2 0 0- 6:2 4 Finska 3 1 0 2 9:6 2 Italija 1 1 0 0 4:1 2 Luksemburg 2 0 0 2 1:11 0 Mchika-ZDA 3:0 PUEBLA, 16. — V kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo je Mehika premagala ZDA z rezultatom 3:0. Tekma je veljala za severno podskupino področja Se- verne in Srednje Amerike ter Mehike. Po tej tekmi vodita na začasni lestvici Mehika in Kanada, slednja pa ima tekmo manj. Obe imata po 3 točke. Do konca manjkata še dve tekmi. ZDA bodo doma igrale proti Kanadi, Mehika pa bo na lastnem igrišču tud' sprejela Kanadčane. SOBOTA V JUGOSLAVIJI Visoka zmaga Dinama Spodrsljaj Hajduka Danes Napredak - Olimpija INČON, 16. — Mehiški boksar Alfonso Zamora je ohranil svetovni naslov petelinje teže z zmago proti južnemu Korejcu Hong So Hvanu. Izzivalca je premagal s tehničnim k. o. v 12. krogu. V 8. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva prve zvezne lige so včeraj odigrali dve tekmi. Dinamo je doma visoko premagal Borca iz Banjaluke, splitski Hajduk pa je doživel v Novem Sadu proti Vojvodini nekoliko nepričakovan poraz. Tekma v Zagrebu se je končala pri stanju 5:1 v korist Dinama, kar daje jasno sliko o razmerju moči na igrišču. Za Dinamo se je posebno izkazal Bonič, ki je dal 3 gole, dva zadetka pa je dosegel mladinski državni reprezentant Kranjčar. Njegov drugi gol je padel iz enajstmetrovke. častni gol za Borca je dosegel Begovič. V Novem Sadu je Hajduk izgubil proti Vojvodini z rezultatom 1:2. ...................................imiiiiiiiiiiiiiiimmmilMllilltimmmuimmiiii.mm...n E&mHB TEKMOVANJE 10NJERSKI ADRIE DEŽ IN MRAZ OVIRALA PRIREDITEV v Švab (Bar) prvi na 400 m - Troboj dečkov so prekinili Košarkarska liga V drugem kolu državnega prvenstva so bili včeraj dosežem naslednji izidi: Kvarner — Igman 99:88 Cibona — Metalac 77:66 Beko — Zadar 112:73 Bosna — Industromontaža 105:73 Rabotnički — Partizan 83:90 Danes bosta na sporedu tekmi O-limpija - Radnički in Crvena zvezda - Jugoplastika. Včerajšnje atletsko tekmovanje na občinskem stadionu v Trstu je zašlo v težave že po prvi pol uri tek movanj. Dež in mraz sta spodila iz tekabšča dečke in deklice, ki so tekmovale v troboju in starejše a-tlete, ki so nastopali na mitingu katerega je prirejala - lonjerska A-dria. Iz tehničnih razlogov sta. bila iz programa Adrie že pred začetkom črtana met kopja in tek na 110 m čez ovire, pred dežjem pa so lahko izvedli samo met krogle. Nastopili so trije atleti in seveda je premočno zmagal Miljčan Zecchi, ki pa je tokrat dosegel samo 16,99 m proti 18.01 m osebnega rekorda. Dober tehnični izid je dosegel član Adrie Ruzzier, ki je celo popravil osebni rekord z znamko 9,79 m. Po daljšem premoru so startali tudi tekači na 5000 m. Vodstvo je takoj prevzel Miljčan Van gr,-1 kr je razdaljo pretekel v dobrem času 1S’43”8. Dobro sta se o'dbé/àia'tudi De Matteis in tretji Asselti. Na 400 m sta nastopila le dva tekača. Brez posebnih težav je bi/ spolzki progi prvi borovec Duš m, 3. Ruzzier (Adria) 9,79 m. 5000 m: 1. Vangi (Borgolauro Mi lje) 15’43”8, 2. De Matteis (Borgolauro Milje) 16’13”6, 3. Asselti (Ma-rathon) 16’19'’6, 4. Sinigoi (CUS Trst) 16’43”2, 5. Arban (CUS Trst) 16’44”0. 400 m: 1. Švab (Bor) 54”0, 2. Schi-rinzi (CSI Trst) 54”3. Tekmovanje dečkov in deklic v troboju so zaradi dežja prekinili. Na novo ga bodo izvedb v nedeljo, 31. oktobra. Danes zjutraj bo na občinskem stadionu tekmovanje za naraščajnike. Od borovcev se ga bo udeležil Sandi Bigatton. Izven konkurence bosta nastopila tudi mlada člana Adrie Gombač in Lokar. k. b. NOGOMET Catanzaro na tartanu OTTAWA, 16. — Italijanski prvoligaš' Catanzaro je odigral prvo tekmo svoje kratke turneje po Severni Ameriki. V kanadski prestol-proti moštvu «Ra- na ko Švab, ki je en krog pretekel I niči je izgubil v 54 ’°- lia» z 2:3. i t IZanimivo je, da so tekmo odigra- ic travi iz tartana. Tej 16,99 m, 2. Malusa (CUS Trst) 10,95 | okoliščini so igralci Catanzara tudi pripisali svoj poraz. Umetna trava namreč precej različneje odbija žogo in omogoča tudi nekoliko večjo brzino pri teku. Nenavajeni na te spremembe so bib Italijani v prvem polčasu povsem zbegani. Oba gola za Catanzaro je dal Improta. Gimondi preko 47 km na uro LANCIANO (Pistoia), 16. — Felice Gimondi je zmagal na kolesarski dirki «asov». Po 106 km je v sprintu premagal Riccomija. Dirka je bila zelo hitra. Poprečna brzina je znašala preko 47 km na uro. BARCELONA, 16. — Predsednik organizacijskega odbora obmpijskih iger leta 1980 Ignat Novikov je na zasedanju MOO izjavil, da bodo varnostni ukrepi v Moskvi manj strogi, čeprav vseeno zadostni. Novikov je tudi predložil pismeno obvezo sovjetske vlade, kjer se zagotavlja spoštovanje obmpijskih načel glede vstopnih vizumov. Ob koncu je sovjetski predstavnik seznanil odbor o poteku priprav in izjavil, da bo čez štiri leta Moskva lahko Sprejela celo pol milijona tujih gostov. Zmagi hokejistov Olimpije in Jesenic Drugo kolo so odigrali tudi v hokejskem prvenstvu. Po slabi igri je ljubljanska Olimpija doma premagala Partizana iz Beograda z zgovornim 10:1, pomembnejša pa je zmaga Jesenic, ki so v Zagrebu odpravile Medveščak s 5:2. Marjan Lah NAMIZNI TENIS PO ZMAGI NAD ANGLIJO Stipančic v JNA Po sijajni igri v ljubljanski hali Tivoli proti Angliji je Antun Stipan-čič letos dokončno slekel dres jugoslovanske reprezentance in bo oblekel novega — vojaško suknjo. Že danes bo namreč Stipančic v Ljubljani, kjer bo začel novo, vojaško življenje. Medtem pa se v jugoslovanskem taboru še ni poleglo navdušenje po krasni zmagi «plavih» nad Anglijo. Jugoslovani so namreč v 2. kolu evropske namiznoteniške lige kar s 6:1 premagali Anglijo in so si tako priigrali prvi par točk. V 2. kolu so namreč dosegli naslednje izide: Jugoslavija - Anglija 6:1, Francija - ZRN 6:1; SZ - Madžarska 3:4. švedska - ČSSR 5:2. LESTVICA Francija in Madžarska 4; švedska, Jugoslavija. SZ in ZRN 2; CSSR in Anglija 0. HOLLYWOOD, 16. — Za svetovni naslov lahke boksarske kategorije (WBA) sta se pomerila Argentinec Duran in Rojas iz Costarice. Duran je zmagal s k. o. Zmagal je že po 2 6’ borbe. Precej več časa je poteklo preden se je Rojas opomogel. SALON POHIŠTVA CERKNICA tel. 791529 UGODNI KREDITNI POGOJI — POTROŠNIŠKO POSOJILO DO 30.000 DIN — 10% POLOG — ZA DEVIZE 5% POPUST — DOSTAVA POHIŠTVA BREZPLAČNA NE GLEDE NA ODDALJE-' NOST KRAJA — ODPRTO VSAK DAN OD 7. DO 19., OB SOBOTAH OD 8. DO 12. IlIlliliiiiimiiiiiiiiililiiiiiillillllililliiiiliiiiiiiiilflliiiiiilliiiiiiifiifiililllliiiliilillllliiilliliiiiiliiiiiiKllIliliilll PO ČETRTKOVI IZSTRELITVI LADJICE «S0JUZ 23» Predčasen zaključek vesoljskega podviga Tehnična okvara onemogočila snidenje s «Saljutom 5» MOSKVA, 16. — Tiskovna agencija Tass je sporočila, da se je najnovejši vesoljski podvig deloma ponesrečil zaradi tehnične okvare. Zaradi tega se «Sojuz 23» s kozmonavtoma Vjačeslavom Zudovpm in Valerijem Rozdestvenskijem še danes vrne na zemljo. Vesoljsko ladjo s podpolkovnikoma so, kot znano, izstro" : na krožni tir okoli zemlje predsinočnjim z bajkonurskega kozmodroma. Včeraj bi se ladja morala priključiti k vesoljskemu laboratoriju «Saljut 5», ki že od 22. junija kroži nad nami, da bi Zudov in RoždestvenVto opravila vrsto pomembnih poskusov; ti zadevajo predvsem možnost proizvajanja redkih kovin in zlitin oziroma izdelovanje zapleteni!, aparatur in elektronskih instrumentov v breztežnostnem stanju. Med operacijo za priključitev «So-juza 23» k «Saljutu 5», ki je stekla včeraj ob 21.58 po moskovskem ča je nastala iz doslej še nepojasnjenih razlogov okvara v sistemu aparatov za avtomatično vodenje «Soju-za 23» oz. njegovo priključitev k vesoljskemu laboratoriju. Tudi ni znano, ali se je zataknilo v kontrolnih napravah na eni od vesoljskih ladij ali pa v bajkonurskem ustreznem nadzorstvenem sistemu. Dejstvo je, da so v Bajkonurju morali prekiniti vesoljski podvig. V preteklosti se je zataknilo pri dveh podobnih sovjetskih poskusih: avgusta 1974 se «Sojuz 15» zaradi tehnične okvare ni mogel priključiti k «Saljutu 3» (v njem sta bila kozmonavta Genadij in Lev), aprila 1975 pa je vesoljska ladja z La-zarevom in Makarovom zgrešila krožnico, ki bi ji omogočila snidenje s «Saljutom 3». Do prve, brezhibne priključitve med sovjetskima vesoljskima ladjama («Sojuzom 10» in «Saljutom 1») eraj od zi.oo po mosKovsKem ca-ima i.«aojuzom ±u» u (19.58 po srednjeevropskem), pa [je prišlo aprila 1971 UJ11J sua",v- tetvio preden se je Rojas opomogel. ENEL i I ENTE NAZIONALE PER L’ ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini, 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju, ki je bilo 11. oktobra 1976 v smislu zakonskih predpisov in pravilnika bodo začenši s 1. januarjem 1977 vnovčijive pri običajnih poverjenih blagajnah spodaj navedene obveznice : Naslov posojila 6% 1965-1985 I. emisija (Galvani) 6% 1966-1986 I. emisija (Pacinotti) 6% 1967-1987 (Righi) 6% 1968-1988 I. emisija (Marconi) 6% 1969-1989 I. emisija (Ampère) 7% 1970-1985 (Faraday) 7% 1972-1987 (Edison) 7% 1973-1993 (Meucci) Poleg tega bodo prav tako začenši ve naslednje obveznice: Serija štev, 51 52 64 - 69 18 - 38 - 40 54 - 93 14 - 17 - 57 - 69 - 92 2 - 7 - 16 21 - 81 - 112 4 - 36 - 50 - 54 - 108 - 125 133 2 - 21 - 35 - 38 - 53 71 97 33 - 38 - 64 - 148 - 150 - 157 -171 - 174 - 207 - 209 214 -217 - 221 - 243 - 276 - 280 7 - 53 - 202 - 219 - 239 269 - 270 - 279 - 286 - 299 - 307 -375 - 381 s 1. januarjem 1977 in na isti način vnovčiji- Naslov posojila 6% 1965-1985 n. emisija Obveznice 500 obveznic: od štev. 1000 obveznic: od štev. in od štev. 5969 do štev. 7000 43496 47893 do do štev, štev. 44382 52944 Obveznice, ki bodo predV ne v izplačilo bodo morale biti opremljene s kuponi z zapadlostjo od 1. julija dalje. Vsota morebitnih manjkajočih kuponov se bo odštela od vsote dolžnega kapitala. ®.................. :|j i !