Leto XXI., št. 294 Ljubljana, nedelja iS« decembra 1940 Cena t Din oyiavui4l»b ojuL>ijo_aa IVDaJljev* 0 — Teieroo Mev 3122. 212» 5124, 8126. SIZb Lnst-raim jaoeieK: Ljuoijana Seien* Dur g o v. ul - lei S4tt* ts 1392 Po-., uzuic« MariDor p nr;l:kp 'O = svrvo rol^čno raz-cppiipnrvcrio omo^ooslp vod^l-vem dobro *pr>rav tudi man^h strank cnn^in^ii^n^o i'1«^ v nairazlič-cejših kombinacijah. Bivša Slovenska Hngleži prodrli Libije Borbe se nadaljujejo v obmejnih pasovih Libije in je število ujetnikov po angleških poročilih naraslo že na Jo.ooo - Italijani so s protinapadi ublažili angleški pritisk Kairo, 14. dec. J. (AFI). Angleško prodiranje v Zapadni puščavi se nadaljuje po ustanovljenem načrtu. Le ie na nekaterih izoliranih točkah se italijanske čete ogorčeno branijo. Na splošno pa se Italijani fte operacij preišnieea dne se ie seda' reš'1 V Vzhodni Afriki so an^e^ki bombniki izvedli rcrčan napad na 'etaMš^e v G"ri v Abesiniii M^offo b mb ie zadelo cil ter oov7ročiln več ooža-ov ki so iim sledile velik® eksplori'e V D:r^dau i*= bil1 napadena benc'rrka postaja V«" bomb«3 so nadle v rb-nočie od^eneea ci'ia Močan nao^d ie bil izveden tudi na Asmf^o vendar 7a»-ad! neu^od^e^a \TemPr,-> bilo mogoče ugotovit' rezultata V M 'ada-ri so anff1ešk; bomb-uk^ namdM poorav-Ijalnlcp Canroni;e"ih letal B^mV so zadele delavnice kakor tudi vz'et šče za letala. V A'ban:ji zaradi 7elo s^begn vremena včera* a^plpiko letalstvo ni izvedlo no-b^ih omeracii N*srob» 14 d?>c. 1 fRe"t°r) Uradno poročilo in*noafri5kp«a ^talskefa poveljstva od 7V®fpr Lpfal^ «pver"c*nf-i"k-""a ro-eMst"" so H rto^^r^b-a 'zvri^la *e deveti n*"^ na Vqv*»Mo L«*+nlom u-op1^ •* b~m' rHr^k+no 7.a<'efi »i"-"^' b mb M'' Ho"1 Car*r~ni k; ek^oVd rai na^al n itaM^an^ki let11' st*> 7weli P^l^ *e*"> s-- b'M »nahn oolc^o-jini tri:p sV Cni-p-nlii V^ naša letala so ss nepoškodovana vrn;'a Vtis angleške zmage v Turčiji in Ameriki Carigrad. 14. dec. j. (Uniteci Press.) Vesti o velikem angleškem vojaškem uspehu v Egiptu so vzbudile v turški javnosti ne-deljeno odobravanje. V merodajnih turških krogih naglašajo, da pomeni ta angleški uspeh olajšan ie tudi za Turčijo, toda ne toliko zaradi splošno Angliji prijaznega turškega stališča ko^koa- zaradii posledic, ki jih utegne Imeti angleški uspeh v Afriki tudi na vojaški pol-žaj v drugih delih Evrope in Bližnjega vzhoda. Nedvomno je, da bo Italijanski poraz še dolgo časa znatno oviral vse italijanske vojaške akcije, v kolikor jih je Itaiija Imela v načrtu. Zaradi povezanosti med italijanskimi in nemškimi vojaškimi silami pa se bodo nedvomno pokazale ovire tudi v poskušnji izvedbe načrtov, ki *ih ima Nemčija. New V^rk, 14. dec. j (AR.) Današnje angleško časopisje v svojih komentarjih o velikem angleškem vojaškem uspehu v Afriki razmotriva tudi možne posledice, ki bi jih lahko imela angleška zmaga v Afriki za nadaljnji razvoj vojne. Nekateri listi v tej zvezi spet načenjajo tezo o možnosti nemškega napada na Anglijo ter se izorašujejo ali Nemčija zaradi težkega položaja Italije ki doživlja vojaške neuspehe na dveh frontah, ne bo naravnost prisiljena, da poskusi z napadom na Anglijo omiliti angleški pritisk na Italijo v Afr-ikL Pred Sslumom London, 14. dec. br. (CBS.) Danes popoldne so se tu razširile vesti, ca so Angleži davi zavzeli Solum ter prisilili italijanske čete, da so se umaknile tudi že iz trdnjave Capuzzo, ki leži že na libijskih tleh. Te vesti trenutno še niso potrjene. V zaledju angleških oklopnih kolon, ki operirajo na egiptsko-iibijski meji. je še nekaj italijanskih oddelkov, ki so odrezani od svojega zaledja in se bodo morali pretolči skozi anglečke vrste na libijSKi meji. ali pa bodo ujeti Po informacijah iz Kaira je število ujetnikov naraslo že preko 30.000. Lib:jski vojaki so med ujetniki v večinL Sorazmerno je meu italijanskimi ujetniki mnogo oficirjev. Angleške izgube so sorazmerno nizke, tako da je prodor pripisati v prvi vrsti dobro premišljenemu taktičnemu načrtu in absolutni tehnični premoči Angležev. Tudi na italijanski strani sorazmerno nI bilo mnogo mrtvih in ranjenih, če se njihovo število primerja z ujetniki. Moč italijanske vojske v Egiptu New YorK, 14. dec. s. »Columbia B- S.« ceni, da so imeli Italijani v Zapadni puščavi v Egiptu skupno približno 8 divizij vojaštva s 120.000 vojaki. Tri izmed teh divizij so bile več ali manj uničene, oz roma razpršene, ostalih 5 pa se je umaknilo. Po cenitvi »Columbie B. S.« so izvedli Angleži ofenzivo najbrže samo s kremi divizijami. ki pa £io vse motorizirane in razpolagajo z močnimi okiopiiimi edinicami. Laval odstopil Flandin postal zunanji minister, mesto podpredsednika vlade pa je s sprememba ustave ukinjeno Vichy, 14. dec. br. (SDA). Maršal Petain je objavil danes naslednji oglas francoskemu narodu. navkai a.in o^j j> > katerem smatram, da je v interesu države. Pierre Laval ni več član vlade. Odslej bo Pierre Etiene Flandin zunanji minister. Ustavne določbe o mojem nasledstvu bodo izpremenjene. Za to spremembo sem se odločil iz raznih notranje-političnih razlogov. Odnošaji do Nemčije se s tem ne bodo v ničemer spremenili. Jaz ostanem še nadalje na čelu države. Nacionalni preporod Francije se bo nadaljevaL Vlchy, 14. dec. br. (SDA). Današnji francoski uradni list objavlja dekret o spremembah vlade. Personalne spremembe so izvršene v resoru zunanjega in prosvetnega ministrstva. Za zunanjega ministra je namesto Lavala imenovan Flandin, novi prosvetni minister pa je Chevaiier, ker je dosedanji prosvetni minister odstopil. V zvezi s temi spremembami objavlja agencija Havas uradni komentar, v katerem naglaša, da je prišlo do teh sprememb, zlasti pa do ostavke Lavala izključno iz notranjepolitičnih razlogov. Maršal Petain je želel dati vladi enotnejši značaj. Iz tega razloga je tudi ukinjen položaj podpredsednika vlade, informacijska in propagandna služba pa bo odslej podrejena ljudska stranka se je bila vrnila v Jugoslaviji zopet povsem na program in taktiko regionalnega enostranstva in si je morda baš zavoljo tega znala očuvati pozicijo formalne večinske stranke pri Slovencih Kot šef te stranke je dr Ko- rošec opetovano v Beogradu zastopal tudi Slovence kot take in je prevzemal odgovornost za politično pozicijo slovenskega naroda v Jugoslaviji. S prihodom dr. Milana Stoiadinoviča se je dr. Korošec s svojimi pristaši zopet vključil v okvir obče državne politične organizacije ki je pod vodstvom svojega šefa leta 1938 skušala pod zastavo edinstva preprečiti sporazum ki ie med tem bil po prepričanju vseh rodoljubov postal neobhodna državna in nacionalna potreba. Iz te situacije je dr Korošec po volit- vah izvajal posledice in se nridružil kombinaciji, katera ie pod vodstvom g Dragiše Cve+koviča pripeliala do sporazuma z dne 26 avgusta 1939. Dr Korošec je v Jugoslaviji zavze- mal najvišje položaje. Bil je nešteto- krat minister bil je predsednik vlade, predsednik senata, mož katerega poli- tična beseda je vedno imela veljavo in katerega osebnost je bila stalno v ospredju politične pozornice. Bil je na glasu odličnega političnega taktika moža, ki je malo povedal ali katerega delovanje za kulisami je dostikrat odločilno vplivalo na razvoj političnih dogodkov Med jugoslovenskimi politiki in državniki mu bo za vedno pripadlo eno najodličnejših mest. Dičile so ga lastnosti, ki niso odlika vsakega politika. Bil je osebno skromen, v vsem svojem zasebnem življenju pošten, nedostopen vsaki materialni vabi. odločen in pogumen. človek ki je v polni meri zasluzil ime moža Med svormj pristaši je užival nedeljeno zaupanje in čaščenje, ki mu je samemu bilo dostikrat neprijetno, a je dajalo niegovi politični osebnosti avtoriteto, kakršnih je malo v današnjih časih Njegov simpatični način občevanja njegovo optimistično gledanje na svet in življenje sta mu pridobila širok krog osebnih spoštoval-eev in prijateljev, ki je daleč presegal okvir niegove stranke. Niegove zasluge v našem narodnem in državnem življenju dpleč rresegaio vse negafvne strani njegovega delovanja in so mu vedno tudi pri političnih nasprotnikih ustvarjale spoštovanje in priznanje. Jugoslovenski nacionalisti smo v najbolj usodnih časih našega narodnega življenja bili zvesti sobojevniki dr. Korošca. pozneje odkriti nasprotniki marsikaterega njegovega političnega dela Ob njegovi krsti so umolknila vsa na-sprotstva in ko pošiljamo mrtvemu sinu našega naroda zadnji pozdrav, se oddolžuiemo njegovemu spominu z izpovedjo. ki jo najlepše obeležuje lapi-darni stavek: Bil je zaslužen za jugoslovensko stvar! Slava njegovemu spominu! Nikoli ne odpove — vselej uspe — „ Jutro v" mali oglas Danes ponudb in povpraševanj! neposredno ministrskemu predsedstvu. Razen tega so bile izdane tudi nove določbe glede nasledstva maršala Petaina kot šefa vlade. Ce bi bil maršal Petain kakorkoli zadržan ln oviran v izvrševanju svoje funkcije, bo ministrski svet določil njegovega namestnika. O teh spremembah v vladi, zlasti pa ▼ zvezi s spremembo v zunanjem ministrstvu, je maršai Petain obvestil kancelarja Hitlerja s posebno poslanico, v kateri posebno poudarja, da ostanejo odnošaji Francije do Nemčije tudi nadalje nespremenjeni. Obenem obvešča kancelarja Hitlerja, da smatra Flandina ket zunanjega ministra bolj sposobnega za izvajanje politike zbližanja Francije in Nemčije. London, 14. dec. s (Reuter). V angleških uradnih krogih k spremembi v francoski vladi izjavljajo, da trenutno še ni mogoče presoditi, če nadomestitev Lavala po F la tiri in u pomeni z angle: kega stališča izboljšanje ali poslabšanje položaja. Uradna angleška Press Association pa pravi, da morda ni slučajno, da prihaja izločitev Lavala iz vlade ravno v trenutku, ko je angleška vojska v Egiptu dosegla toliikšne uspehe. Okrog sestanka Hitler—Mussolini Berlin, 14. dec. j. (United Press) Sinoči so se razširile vesti, da sta kancelar Hitler in nemški zunanji minister Ribbentrop odpotovala v neznano smer. Glede na te vesti so se razširile govorice, da je kancelar odpotoval na nov sestanek s predsednikom italijanske vlade Mussolini. Sestanek naj bi bil potreben zaradi najnovejšega razvoja vojaškega položaja Italije Ponoči so v merodajnih berlinskih krogih glede na te vesti izjavili, da jim ni ničesar znanega o kakem sestanku med kancelarjem Hitlerjem in Mussolinijem, in da po sedanjih dispozicijah s takim sestankom v bližnji bodočnosti ni računati. London, 14. dec. j. (Reu*er) Na mero-dajnem mestu v Londonu nimajo nobenega potrdila za vesti, da je kancelar Hitler odpotoval na sestanek z Mussolinijem. Nov Chaplinov nim Lond°n, 14. dec. s. (Reuter) Danes se je v Londonu vršila premiera novega Chapl:novega filma »Vel:ki diktator«. Premieri so prisostvovali mnogi člani pngleške vlade in emigrantskih vlad angleških zaveznikov. Med drugim so bili navzoči predsednik tajnega sveta Andemra. čuvar tajnega pešata Attlee. predsednik holancelce vlade in grški poslanik. Z GRŠKO-ITALIJANSKIH BOJIŠČ Na severni fronti pri Podgradcu Italijanski protinapadi, na centralni Sronti položaj neizpremenjen, ob obali pa stoje Grki tik pred pristaniščem Himaro Atene, 14. dec. j. (AR). Po včerajšnjem •zavzetju Porta Palerma grške čete nadaljujejo svoj pritisk vzdolž obale v smeri proti Hlmarl. Nevtralni vojaški opazovalci računajo, da bosta morda že v najkrajšem času postali Himara in Tepeleni poglavitni točki v vojaških operacijah na albanski fronti. Od Himare so grške čete oddaljene Je še nekaj kilometrov in je korakanje ■Grkov samo še vprašanje Časa. Navzlic •zelo slabemu vremenu Grki na obalnem :frontnem odseku neprestano napadajo in •si, čeprav s precejšnjimi žrtvami, osvajajo ogorčeno bran jene italijanske postojanke. Od Tepelenija so Grki sicer bolj oddaljeni ln je teren težavnejši, toda v italijanskem obrambnem sistemu sta Hi-mara in Tepeleni tako povezana, da se bodo skoro gotovo istočasno pričeli boji za njuno usodo. Na centralnem frontnem odseku so se •včeraj ponavljali grški napadi in italijanski protisunki. ki pa niso povzročili bistvene izpremembe na tem delu bojišča. Najhujši so bili včeraj boji na severnem frontnem odseku, zlasti severno od Podgradca. Italijanski odpor je na tem delu bojišča najmočnejši in tudi italijanski pro-tisnnki so tu najjačji. Grške čete so včeraj večkrat naskočile močno utrjene italijanske postojanke severno od Podgradca, vendar se jim ni posrečilo osvojiti postojank, ki obvladujejo doline, po katerih gre smer prodiranja na Elbasan. Ogorčeni boji na nož na planini Mokra niso izpreme-nili položaja. Ker je bilo včeraj vreme v goratih predelih Albanije nekoliko jasnejše, je spet zelo aktivno poseglo v vojaške operacije tudi letalstvo in sicer enako na grški kakor tudi na italijanski strani. Italijansko letalstvo je v mcčnih skupinah bombardiralo Pod,gradeč in vse grško frontno zaledje na severnem bojišču. Na drugi strani so grška letala s strojnicami in bombami podpirala no.pade grških čet na italijanske postojanke. Tudi na centralnem in na južnem frontnem odseku je letalstvo pobralo rapade pehote ter bombardiralo oskrbovališča ter komunikacije v frontnem zaledju. Grško letalstvo je ves dan bonbardirnlo in s strojnicami obstreljevalo italijanske čete, ki se umikajo proti Hi-mpri. Razen tega je grško letalstvo izvršilo več bombnih napadov globoko v zaledju desnega krila italijanske armade. Pritisk prsti Valom Atene, 14. dec. br. (At. ag.) Italijanski vojni ujetniki, ki so jih včeraj in danes zajele grške čete, so izpovedali, da so začeli Italijani z vso naglico izpraznjevati Valo-no ter odvažajo zlasti razne vojne potrebščine. ki so biie tam nakopičene. Valona ie ogrožena zaradi naglega prodiranja Grkov ob morski obali in v pravcu od Tepe-linija, kjer so grške čete včeraj in danes zavzele važne prehode preko visokih' planin in prisilile italijanske čete k nadaljnjemu umiku. t* Grško vojno Atene, 14. dec. AA. (At. ag.) Uradno poročilo št. 48 glavnega štaba grške vojsko pravi: Na raznih delih bojišča je bila delavnost naših čet živahnejša in se je končala z dobrimi rezultati. Sovražno letalstvo je opravilo nekaj poletov nad notranjostjo države in je bilo vrženih nekaj bomb na otoke v Jonskem morju. Pri tem so bombe napravile malo škode ln je bilo le nekaj človeških žrtev. Letala so metala bombe tudi v okolici Soluna. Atene, 14. decembra. AA. (Reuter) Po poročilih, ki so prišla z bojišča, se je danes zjutraj začelo topniško streljanje na severnem bojišču in so nato grške čete prešle v napad na utrjene italijanske postojanke. Napad so izvedle pod močnim sovražnim ognjem. Grški napadi so bili zlasti obsežni v dolini reke Devoli ln ca odseku vzhodno od Berata. živahne bitke so se razvijale tudi v dolini, ki vodi proti Elbasanu. Severno od Podgradca grške čete počasi napredujejo, dasi so Izpostavljene sovražnemu ognju. Topniški dvoboj traja neprestano in sicer načrti Moskoplje—Udi-rišče. Italijansko letalstvo je bilo danes zelo delavno zlasti na severnem bojišču in pa pri Moskoplju, kjer je močno bombardiralo grške postojanke. Vkljub vsem italijanskim napadom pa je morala grških čet odlična. Atene, 14. dec. br. (CBS.) V albanskih gorah so snežni viharji pripustili. Sicer povzroča globok sneg četam na fronti velike težave, vendar je Grkom kljub temu uspelo tudi včeraj popoldne in danes na raznih frontah fronte drseči nove strateške uspehe. Na jugu prodirajo Grki sedaj proti Valom. Po nekaterih informacijah so luko Himaro davi obkolili, tako da je vsak čas računati z njenim padcem. Na srednjem sektorju fronte so pričeli izvajati nov pritisk proti Tepeleniju in slasti proti Klisuri. Na osnovi izpovedi ujetnikov so grški vojaški krogi dognali, da bi bilo zavzetje pre aza Klisure odločilnega pomena za nadaljnji razvoj borb v osrednji Albaniji. Zastopnik vlade je danes novinarjem izjavil, da so Grki ujeli doslej, če se ne upošteva rezultatov borb v zadnjih clneh, 250 italijanskih oficirjev in okrog 7000 vojakov Zaplenjenega je bilo zelo mnogo vojnega materiala, predvsem 120 topov. 55 protitankovskih in protiletalskih topov, večje število tankov na tisoče komadov avtomatskega orožja, 25 letal ln okrog 25.000 motociklov in biciklov, dalje veliko število konj, pa tudi drugih potrebščin. Italijansko vojno poročilo Rim, 11. dec. AA. (Štefani). Na grškem bojišču so bili sovražnikovi napadi na nekaterih odsekih odločno odbiti. Naše čete so izvedle močne protinapade. Sovražnik je zlasti na odseku Osuma te dni pretrpel občutne izgube. V teh borbah se je posebno odlikovala alpinska divizija lz Ta-ranta. Naše letalstvo je v zapovrstnih poletih uspešno bombardiralo zbirališča čet in korakajoče kolone. Davi so naši bombniki navzlic neugodnim vremenskim razmeram z očitnim uspehom bombardirali letališče Mikaba na Malti. Dne 13. t. m. so sovražnikova letala na- padla Kroton v Kalabriji in vrgla več bomb, ki pa so povzročile gmotno škodo na neki hiši ln ogenj v dveh barakah. Grški bombnik pristal pri Bitolju Bit°lj, 14. dec. p. Danes ob 13.30 se je nad Bitoljem pojavilo neznano letalo. Protiletalsko topništvo ga je pričelo takoj obstreljevati. Letalo je odletelo proti vasi Kazanu, kjer so ga že dohiteli naši lovci, ga spretno obkolili ter pričeli obstreljevati. Ker letalo nI imelo nobenega izhoda, je sprožilo be'0 raketo v znamenje, da se je vdalo. Naša letala so nato ustavila ogenj ter spremila tuje letalo na naše najbližje letališče. Izkazalo se je da je bilo letalo lz Grčije. Iz njega sta Izstopila neki grški por >čnil. in neki narednik-mehanik Letalo je bilo tipa Heinkel. Natovorjeno je bilo z 18 bombami. Vojaška komisija je takoj uvedla preiskavo tn sta Grka izjavila, da sta le zaradi megle zašla na naSe ozemlje. Vloga Jugoslavije na jugovzhodu Budimpešta, 14. dec p. Tu se vrše velike priprave za svečan sprejem zunanjega ministra grofa Cflakyja, ki se bo nocoj vrnil s svojega obiska v Jugoslaviji. Rim, 14. dec. p. Diplomatski opazovalci v Rimu pripisujejo komentarjem italijanskega tiska o paktu med Jugoslavijo ln Madžarsko velik pomen. »Corriere dela Sera« smatra, da je Jugoslavija s tem paktom še bolj okrepila svoje stališče strege nevtralnosti Ln da se bo diplomatska akciia Jugoslavije v tem pravcu nadaljevala. Po mnenju lista bo Igrala Jugoslavija vidno vlogo, zlasti tudi pri pogajanjih med Turčijo in Bolgarijo za izboljšanje medsebojnih odnošajev. Bolgaifiki poslanik v Ankari se je po obisku v Sofiji, kjer je bil sprejet pri kralju Borisu in pri odgovornih državnikih po pevratku v Turčijo ponovno sestal s turškim zunanjim ministrom in mu sporočil najnovejše predloge bolgarske vlade za ureditev medsebojnih cdnošaiev. Upravičeno Je upanje da bo v najkrajšem časni dosežen sporazum. mve BivSI angleški fesa!j se |e posvetoval s predsednikom Zedinjenili držav o novih ameriških &p>oriščih Miami, 14. dec. j. (United Press). Na ameriški ki ižarki »Tuscalocsa« se je predsednik Roosevelt včeraj sestal z guvernerjem Bahamskega točja. angleškim vojvodo VVindsorskim. Po poviatku v Miami, kamor je prispel ob 21 35 lokalnega časa, je dovolil vojvoda Windsorski predstavnikom tiska razgovor, v katerem je med drugim naglasil, da je smatral za potrebno, 3 svojim obiskom pri Rooseveltu izkazati spoštovanje predsedniku Zedinjenih držav ob priliki njegovega potovanja mimo Bahamskih otokov. Vojvoda Windsor-ski je nato dejal, da sta se s predsednikom Rooseveltom razgovarjala o ameriških mornariških oporišč:h, katero eno bo urejeno tudi na enem izmed Bahamskih otokov. Nadalje sta se doteknila tudi gospodarskih vprašani Bahamskega otočja, kakor r.udi drugih r. temelj Zapadne Indije, r-čudi, sem se« — je dejal vojvoda, »kako podrobno je predsednik Roosevelt poučen o prilikah v Zapadni Indiji. Pri tej priliki sem ga povabi' tudi tit priložnostni obisk na Bahamsko o4ocje enkrat 00 nn--em letu.« Na podrobna vprašanja o organizaciji ameriških oporišč v Zapadni Indiji vojvoda Windsorski ni hotel dati nikakih pojasnil. V njegovem spremstvu je bil njegov adjutant Drury. Ko se je vojvoda Windsorski zvečer vrnil v Miami, je ta.koj posetil svojo soprogo, ki se zdravi v bolnici Saint Francis v Mia-miiu. Ameriška pomoč Angliji na morju Washington. 14. dec. j. (AR). Po Izjavah merodajaih r^ebnosti ki so blizu vladi, bosta v kratkem predložena predsedniku Rooseveltu d^a nova predloga za ameriško pomoč Veliki Britaniji. Oba predloga se nanašata na pomoč, ki bl jo Zedinjene države lahko nudilo Angliji na morju. Gre v prvi vrsti za sodelovanje v organizaciji angleških konvojev preko Atlantskega oceana. Manevri v Alabami New York, 14. dec. s. (Tsas). »Associated Press« poroča, da so bili pravkar končani veliki manevri druge ameriške mo-toriz'rane divizije, med njimi 400 tankov. Divizija, je prevozila daljavo 144 km. Na vsej poti se je pokvarilo edino pet tankov, pa še izmed teh so bili štirje takoj nato popravljeni, da so lahko pozneje dovršili pot. Črne puščice kažejo smer grškega prodiranja v Albaniji proti Valoni, Beratu in Elbasanu, črtkasti pravokotniki pa kažejo, do kam so prodrli Italijani v Grčijo pred grško ofenzivo Gameliftova krivda Pariz, 14. dec. j. (DNB). Francoski list »La Matin« nadaljnje serijo člankov o rajnih francoskih osebnost h, ki so odgovorne za francoski vojaški poraz. V zadnjem članku obračunava z bivšim francoskim generalisimom Gamelir.om. Kakor znano, se bo moral general Gamelin v kratkem zagovarjati v Riomu zaradi vojne krivde. »Matin* navada, da je b;vši ministrski predsedn'k Fland'n v razgovoru z Gamelinorn ob neki priliki naglasil, da se bo po pogodbi z Rusijo Nemčija v bodoči vojni lahko branila samo na eni fronti namreč na zapadni. Mnenje francoskega gercra'nega štaba je, je deial ob tej priliki FJandln Gamelinu, da se Francija lahko spusti v voino samo v primeru, ako bo Nemčiia prisiljena boriti se hkrati na dveh frontah. Nato je Gamelin odvrnil, da se bo Nemčija tudi morala boriti na dveh frontah. z?kaj poljska armada — tako ie naglasi Gamelin — je bol;ša. kakor se na splošno misli ter bo vzdržala najmanj šest mesecev. V tem času pa bo že Ang'ija lahko vrgla svoje čete v Francijo. V Rionu bo general Gamelin v svojem zagovoru najbrž navedel, da ni bil pravilno poučen o vrednosti francoskih čet ln n^ih opreme, ko je sprejel vrhovno poveljstvo. Bolgarski dar Rumuniji Bukarešta, 14. dec. AA. (DNB). Bolgarski poslanik v Bukarešti Somakov je Izučil predsedniku rumunske vlade generalu Antonescu dva milijona lejev za osebe, ki so trpe e 2aradi za.l*vifgn potresa. Skupno s to vsoto je bilo izročeno pismo, v katerem se izraža želja, da naj Rumunija ta dar smatra Kr >eijo bolgarskega narod«, da održi poštene prijateljske odno§3je in dobro soseščino z rumunskim narodom V svojem odgovoru Je general Antonescu poudaril, da ho rumunska vlada storila vse. da bi zboljšala dobre odnošaje z Bolgarijo. Admiral Wickerhauser f Beograd, 14. dec. p. Na svojem stanovanju v Zemunu je preminul v pretekli noči prvi admiral naše vojne mornarice Viktor Wickerhauser. Puhlmannov čaj ublažuje kašelj in razkraja sluz. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni zavitek 125 g Din 37.— Ogl. reg. br. 1503/1936. Letalska vojna med Anglijo In Dočim je minila noč v Londonu brez napadov, pa so Angleži srdito napadli Kiel in Bremen London. 14. dec. i. (Reuter). Angleški bombniki so v noči na soboto bomba 1 d -rali ladjedelnice v Kiem ter tovarne in druge važne cilje v Bremenu. Kakor ugotavlja poročilo letabkega ministrstva so bile vremenske prilike za nai ode skrajno težavne. Med drugimi cilji, ki so iih obiskala letala angleškega obalnega Dovelistva v noči na soboto, ie bilo tud; nemško ood-morniško oporišče v francoski luki Bor-deaux Kar se tiče nanedov na Kiel in Bremen. ie treba prinomniti da so bUe bombardirane tud; železniške nanrave tovarne in trgovska poslonia v bMžini luks Ma vse te objekte so bile vrže-"1 te*k<» rušilne bombe Po napadu so Izbruhnili velik' oožari. katerih odsvit se ie odbiial ■>d ob'akov. Glede napada na nemško podmomiško oporišče v Bordeanru ugo'a-rl;a oor~čro letalskega m'n1strs*va. d" 1e bilo nadeto neko veliko poslnrre na oba1! Dragim letalom se ie po^re^lo vreč' bombe v b1!-^ino zapornic nekega doka kier so bile mpa*ene nato močne eksoioriie. Sledile so tudi mno^ošte^lne nad°lm;e eksnloziie ob p^ameznih bazenih v luki Ko so se angleška leta^ vračala. ie na dveh mertfh v luki divial požar O angleških letalskih akcijah nad Nemčijo in za~edenim ozemliem v tek-' tedna ki se le končal 13 decembra. ooroxa in-frrmacHeka služba a*» "leSke^a letal ke^a ministrstva da so an.«»le*kn >tala n^vzMr ves ča^ tT-aiairčemu n<*ueodnemu vremenu obiskala rame važne kraie ter iih bombardirala Med Blavn'm< c*M' i" b:lo i važno Industrijsko mesto Du^d^rf. kjer «0 bile vrrT« bom->h° na vnilarn0 kova*-Mre in plavže. P»"°bni cilso je-klarne v mestu N?da1Je s~> b'1' b^mbar-*'rani Ind^ribk-' objekti v Be-endorfa Sko^a ie bila pozro^eia - v znanih tova*--r>!>h Mannermannovlh opr" ter v mr»-mni *>0 m s 5rtroin?.~am: cb-+r=1ievan neki nern"-k' tovorni volaški vlak. Nadalle «>o an^leTia 1etaia v preteklem tednu bombardirala številna l~+ališč» v zasedenem or^mlju. Posebno h"d' S" b,Mi nanadi v n~či od 6 na 7 decembra Med drug^rr« 5sp bPa bombardiran™ letališka v Ie Touquetu. Melunu, Viracoub'ayu. Cha"tre?u in Trepagnvu. kakor tudi v Vendevilleu. Vitrv en Arioisu Le CuVtu. Bruslju. Ha lekarn pu. Ypenburgu. Rotter-damu. Troudu in E:ndhov3nu. Nemška letalske ba~e so bile bombardirane v Lo-rientu in Brestu. Napade na nie ie izvršilo an^eško letalstvo v treh n-čeh Pri bombardiranju podmerr.irke-^ oporišča v Bordeauxu ie nastal v luki tako hu^a eksplozija, da so io bč 'ti^a ce'o letala, ki so se držala ta čas v višini 4000 m. Med nadaljnjimi cilji angleških bombnikov 1e bil. k^kor ie bilo iavlieno že v posebnem poročilu, tudi Mar.rhe:m. kier ie bila twvzročena zelo v°lika škoda Proti invarijskim Ivkam le bi'o i7vr5en:h 27. proti industrijskim objektom 0 in proti železniškim napravam 6 nanrd-v. Neprimerno večie Da ie celotno število naoad^v proti nemškim letališkem. Z v-eh teh napadalnih p.o'e+ov v minulem tednu se ni vrnilo 12 a^gleSkih bo^b-ik^-. po-\n-ažni letali so angleški bombniki v okviru teh akcii sestrelili. Mir nad Anglijo London, 14. dec. j. (Ass. Press) Oblačno in mrzlo vreme, ki je včeraj vladalo nad angleškim otočjem, je zadržalo nemška letala, da niso mogla nadaljevati letalskih napadov v večjem obsegu. Zlasti je bila v minuli noči velika nevarnost zaledenitve letal. Najbrže prav zaradi te nevarnosti nemška letala niso tvegala poietov na večje oddaljenosti od oporišč in so se omejila zgolj na manjše napade na nekatere kraje in posamezne objekte ob vzhodni, jugovzhodni in južni angleški obali. Toda tudi pri teh akcijah je sodelovalo le manjše število lahkih nemških bombnikov, ki so na posamezne cilje vrgli nekaj rušilnih bomb lažjega kalibra. Nikjer ni bila izvršena omembe vredna škoda in tudi o človeških žrtvah od nikoder ne poročajo. Po teh poletih, ki so bili izvršeni v zgodnjih večernih urah. je skoro ves ostali del noči nad Anglijo potekel popolnoma mirno. V Londonu je bil dan letalski alarm prav kratkega trajanja. Nemško službeno vojno poročilo Beriin, 14. dec. AA. (DNB) Nemško vrhovno poveljstvo sporoča: V noči od 12. na 13. december so veliki letalski oddelki Izvedli močan napad na težko industrijo v Sheffieldu. Ta napad, izveden z velikim uspehom, je potekel v ugodnih vremenskih razmerah, tako da so bili zadeti vsi objekti, ki bo bili ta bombardiranje določeni. V tovarnah jekla in drugih oboroževalnih napravah ln v raznih industrijskih napravah vzhodnega dela mesta, kakor tudi v središču mesta so bili povzročeni številni požari in eksplozije. Z razrušenjem industrijskega dela She-flelda Je bil zadan močan udarec britanskemu oboroževanju. Delovanje letalstva se je 13. decembra zaradi neugodnih vremenskih razmer omejilo na oboroženo ogledniško delovanje. Neka podmornica pod vodstvom kapitana Lehmann-Willenbrocka je potopila 40 tisoč 900 ton sovražnikovega brodovja, Delni rezultati v delovanju te podmornice ao bUl že objavljeni. Neka mala pod- mornica je potopila kakor je bilo že jav-Ijeno, tri sovražnikove oborožene trgovske ladje s skupno tonažo 15.800 ton. Nekaj britanskih letal je preteklo noS metalo bombe na razne kraje v zapadni Nemčiji. Samo na dveh krajih je bila povzročena manjša škoda na zgradbah in je bilo osem oseb lažje ranjenih. Torpedirana angleška pomožna križarka London, 14. dec. j. (Ass. Press) Angleška admiraliteta sporoča danes v posebnem poročilu, da je bila torpedirana angleška oborožena trgovinska križarka »Porfar«, pod vodstvom kapitana D. Hardia. Svojci mornarjev, ki so pri tem izgubili življenje. so bili obveščeni. Kakor sporočajo nadalje v angleških r*fc>rnariških krogih, je na ustju reke Tvne zadela na mino neka 18.000 tonska norveška trgovinska ladja, ki ie plula v angleški službi. Ladja, katere imena ni bilo mogoče zvedeti, je bila baje vobče največja norveška trgovinska ladja. Obletnica bitke v ass£|?j La Plat© Montevideo, 14. dec. j. (DNB) V spomin na obletnico pomorske bitke pri ustju reke La Plate v južnem Atlantiku, po kateri je bila potopljena nemška oklopna križarka »Admiral Graf Spee«, je bila včeraj na severnem pokopališču v Montevideu skromna spominska svečanost za nemškimi mornarji, ki so v bitki izgubili življenje. Zastopstvo moštva potopljene nemške križarke je imelo na grobovih padlih mornarjev častno stražo. Nemški poslanik v Montevideu Langmann je položil na grobove venec ter se v kratkem govoru spomnil padlih nemških mornarjev. Pr.*.3afa ei-sgle-^ife umetnin Sedisaferin* ^rhvaat London. 14. dec. .j (Tass) V krogih angleških trgovcev z umetninami razmotrl-vajo možnost prodaje umetnostnih predmetov, v kolikor se nah'\,ajo v zasebni posesti. Kot kupec bi priš'e v poštev Zedinjene države. V celoti hi se prodalo v Ameriko umetnin v vrednosti več milijonov funtov šterlingov. Glede te proda ie se je nedavno mudil v Zedinienib državah eden izmed vodilnih londonskih trgovcev z umetninami. Po pevratku v London je izjavil, da vlada v Zedinjenih državah zelo veliko zanimanje za dela starih angleških slikarskih mojstrov, kakor tudi za druge umetniške izdelke. V omenjenih angleških krogih se nadejajo, da angleško trgovinsko ministrstvo ne bo delalo težav pri prodaji teh umetnin v Zedinjene države. SpSstlcg komunistov v Angliji I^jndon, 14. dec. s. (Ass. Press) V Edin-burghu je imel dines govor minister sa delo Bewin. Dejal je med drugim, da je ravno v istem mestu pred mnogimi leti napovedal, da se bosta v kritičnem trenutku borbe med demokracijo in diktaturo Rusija in Nemčija sporazumeli. Bewin .1« nato omenjal, da skušajo angleški komunisti razširjati vesti, da hoče Hitler predlagati Angliji mir in da hočejo na ta način zanesti med angleško delavstvo razdor. Bewin pa je dejal, da se taki načrti ne bodo posrečili. Gbrcki mesa Eifpsfc msanjšani L"n<>on. 14. dec. s. (Reuter) Ministrstvo za prehrano je danes objavilo, da bo racio-niranje mesa od prihodnjega ponedeljka zopet znatno omejeno, ker se je zman^-al dovoz meaa. v iz Lta&ssaa v Rim, 14. dec. o. V Rim ie prispel iz Londona tamkajšnji nuncij Wil!iam Godfry. 2e dopoldne je imel razgovor z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Maglio-neom. čeprav o svrhl njegovega potovanja nI b'!o mogoče zvedeti nikakih podrobnosti. ne v vatikanskih krogih zatrjuje, da bi naj bil Godfry prišel poročat o angleških vojnih ciljih. Poleg tega naj bi sodeloval pri papeževi akciji za božično premirje. Njegovemu prihodu pripisujejo na vsak način velik politični pomen. Vsekakor drži dejstvo, da bo neka osebnost, ki je Italijanski vladi zelo blizu, z njeno vednostjo potovala v London. Molotov na italijanskem poslaništvu M°»kva, 14- dec. AA. (Štefani) Italijanski veleposlanik v Mcskvi Rosso je priredil snoči večerjo na čast predsednika sveta ljudskih komisar j-v in komimrja za zunanje posle Molotova. Pri večerji so bili prav tako visoki uradniki komisar!jata za zunanje zadeve in diplomatski predstavniki, med njimi nemški poslank v. Schulen-burg. Pri tej priliki jc Molotov prvikrat obiskal italijansko poslaništvo. Rudniška katastrofa v Rumuniji Bukarešta, 14. dec. AA. (Štefani) V premogovniku Lupeiia je prišlo do plinske eksplozije in je bilo pri tej priliki zasutih. 300 delavcev, Id so delali 2C0 m globoko. Mnogoten-im se je posrečilo rešiti se, drugi so pa našli amrt. Dosedaj so našli 22 trupel. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno vedro bo v severnem delu, oblačno pa v južni polovici, kier bo ponekod tudi sneg. Mraz bo v vsej državi hujši, zlasti pa v severnih krajih. Anton Korošec Včeraj, v soboto zjutraj ob pot 7. Je v Beogradu preminul, zadet od kapi, predsednik senata in prosvetni minister, bivši ministrski predsednik g/asp. dr. Anton Korošec. Dr. Anton Korošec se je rod* 11 maj« L 1872. preprostim kmetskim staršem ▼ Biser janah pri Sr. Jurija ob Sčavnici. Osnovno šolo je posečal v rodni vasi, ker pa je deček kazal posebno nadarjenost, ao ga starši poslali ▼ nadaljnje šolanje na gimnazijo v Ptuj, kjer je dovršil nižje razrede, višje pa je potem zaključil ▼ Mariboru. Po končani srednji šoili je vstopil v mariborsko bogoslovje, katerega gojenci so bili na glasu kot odločno sliovenski narodnjaki V duhovnika je bil posvečen 1. 1895., nakar je služboval kot kaplan na Sladki gori in ▼ Marenbergu. Po dveh letih du-šebrižništva ga je mariborski škof namestil v mariborskem dijaškem semenišču za pre~ fekta. V tej dobi se je mladi duhovnik pcsvotil študiju teologije na graški univerzi, kjer je bil 1. 1905. promoviran za doktorja bogoslovja. Ze kot bogoslovec se je pokojnik seznanil z dr. Janezom Krekom, ki je v mladem možu odkril velik političen talent in ga nato pregovoril, da se je popolnoma posvetil javnim zadevam. Postal je urednik »Slovenskega gospodarja«, ki mu je bil dopisnik že v dijaških letih, ter je ta list zeJlo povzdignil. Pri tem se je izkazal za odličnega novinarja in za odločnega branilca slovenske narodne stvari v takratnih hudih bojih z avstrijskimi oblastmi in od njih podpiranimi eksponenti protislovenskega mišljenja. Ustanovil in nekaj časa sam urejeval je tudi štirinajstdnevnik »Naš glas«, ki je bil dragocena pridobitev kot protiutež ptujskemu »Štajercu«, ▼ slovenskem jeziku pisanemu potujčevalnemu tedniku. Od takrat dailje je dr. Korošec vedno vzdrževal tcsn stike s slovenskimi ncvmaTji in bil tudi olan njihove stanovske organizacije. Istočasno z novinarskim udejstovanjem se je dr. Korošec začel udeleževati strankar-*ko-po!itičnega življenja Ko je bila po kranjskemu zgledu tudi na Štajerskem izvedena popolnoma ločitev duhov ter organizirana Slovenska ljudska stranka, je bil on eden njenih najvpl.vnejših voditeljev. L. 1906. je bil prvič Izvoljen k< t poslanec v avstrijski državni zbor in je svoj okraj zastopaš v njem vse do zloma habsburške vladavine, potem pa ves čas v jugosloven-skem narodnem predstavništvu, tako da je po letih parlamentarnega udejstvovanja najstarejši slovenski in eden najstarejših jugoslovanskih parlamentarcev. V teku svetovne vojne je prišlo do razkola v -tnodfJtvu SLS in dx. Sušteršič se je moral 1. 1916. umakniti s predsedniškega mesta poslanskega kluba, ki si je postavil na čelo dr. Korošca. Leto dni kasneje so vsi jugoslovenski posilanci na Dunaju osnovali skupen klub ter izvolili za predsednika dr. Korošca kot zastopnika najmočnejše poslanske skupine. Kot predsednika kluba je dr. Korošca zadela častna dolžnost, da je 3C. maja 1917. prečital r dunajskem parlamentu znano majniško deklaracijo, ki je ustvarila možnost za propagiranje jugoslovanskega gibanja, v katerem so tudi Slovenci odločno razvili zastavo osvoboditve tn združitve vseh Jugoslovanov. V »vojstvu predsednika Jugoslovanskega poslanskega kluba je dr. Korošec fungiral kot predstavnik našega troimenega naroda r monarhiji, pri čemer je tesno sodeloval s pokojnim voditeljem naprednih, jugoslovansko usmerjenih Slovencev dr. Gregorjem Žerjavom in obširnim krogom njego vih sodelavcev iz vrst naprednih intelektualcev. Dr. Korošec je kot nesporni predstavnik avstrijske skupine Jugoslovanov postal po prevratu predsednik zagrebškega^ Narodnega veča, ki je nato sklenilo in proglasilo brezpogojno združitev bivšega avstrijskega, od Slovencev, Hrvatov in Srbov naseljenega ozemlja z ostalimi jugoslovanskimi pokrajinami. V- družbi dr. Žerjava je dr. Korošec odpotoval v Ženevo, kjer se je na sestanku s Pašičem in Trumbičem določila osnova za združenje naših pokrajin s kraljevino Srbijo. Ko je bilo zedinjenje izvršeno z državnim aktom 1. decembra 1918 in bila sestavljena prva jugoslovanska vlada, je dr Korošec postal njen podpredsednik. Naslednje leto je prevzel resor za prehrano in obnovo zemlje, čez leto dni pa je postal minister za promet. Zavzemal je nato vidne položaje v vseh vladah, v katerih je njegova stranka sodelovala. Poleti 1. 1927 je sklenil znani blejski pakt z Veljo Vuki-čevičem ter vstopil v Vukičevičevo vlado kot notranji minister. Blejski pakt je bil mišljen kot protiutež proti malo prej ustanovljeni K m e č k o- d emok ra t sk i koaliciji ter je določal tesno in trajno sodelovanje med radikalno stranko in SLS. Vendar se Vuki-čevičev načrt ni obnesel, temveč so se politična nasprotstva bolj in bo>lj ostrila, dokler ni prišlo do tragične katastrofe v narodni skupščini dne 20. junija 1928. Štirinajst dni kasneje je Vukičevičeva vlada podaja demisijo, nakar je novo vlado na približno enaki politični osnovi sestavil dr. Korošec. Ni pa se posrečilo odstraniti na-sprotstev, ki so izvirala zlasti iz opozicije Hrvatov in se po skupščinski tragediji še bolj poglobila. Konec decembra 1928 je dr. Korošec podal ostavko ter s tem povzročil vladno krizo, ki se je naposled rešila z zgodovinskim aktom 6 januarja 1929. V prvi šestojanuarski vladi pod vodstvom Petra Živkoviča je bil dr. Korošec prometni minister, nato pa minister za šume in rudnike. Vrnil se je v osnovo jugoslovanskega programa ter bil sopodpisnik vseh aktov in izjav, ki so polagali temelje nove državne politike Dne 29. septembra 1930. pa je odstopil in sledil svoji stranki, ki je prehajala postopno v vedno bolj vidno opozicijo. Z'asti je odklonil sodelovanje pri enotni politični organizaciji, kakršno je takrat želelo vrhovno državno vodstvo. Ko so vstopili jeseni leta 1931. v vlado tudi zastopniki naprednih Slovencev, je dr Korošec zavzel s Slovensko ljudsko stranko ostro nasprotno smer, ki je do-vedla do vsem še v živem spominu se na-hajajočega razvoja. Dr. Koro.-ec je bil poldrugo leto konfiniran, najprej v Vrnjački banji, nato pa na Hvaru. Po smrti kralja Zedinitelja se je jeseni 1934. vrnil v Slovenijo in 24 junija 1935. vstopil v vlado. Grof in grofica Csaky s svojim spremstvom pred spomenikom Neznanega junaka na Avali ki jo je aestevil dr. Stojadinorič po peto-majskih volitvah. Bil je ▼ tej vladi notranji minister ter upravljal ta resor več ko tri Jeta. Skupno z dr. Spahom se je pridružil novi politični stranki, katero je pod imenom Jugoslovanske radikalne zajednice osnovali dr. Stojadinovič. Postal je njen podpredsednik in ostal na tem mestu tudi potem, ko je Stojadinoviča v v ladi in stranki zamenjal g. Dragiša Cvetkovič. Konec leta 1938. je odstopil kot notranji minister te bil nekaj tednov kasneje izvoljen za predsednika senata. Letošnjo pomlad je stopil zopet v vlado kot prosvetni minister, kar je ostal do svoje nenadne smrti Vest o njegovem odhodu v večnost je prvJla nepričakovano v vso javnost tudi za njegove najožje znance. Znano je sicer bilo, da že dolga leta boleha, toda bolezen je uspešno krotil ter vedno nanevo nastopal svež in čil. Ravno pred štirinajstimi dnevi, ko se je mudil v Ljubljani je obiskal na njihovem vsakoletnem prv<-decembrskim koncertu tudi slovenske novinarje, katerim je vedno izkazoval svoje simpatije. Smrt v spanju Beograd, 14. dec. p. Davi okrog pol 7. je preminul v svojem stanovanju v Kralja Milutlna ulici 21 dr. Anton Korošec, bivši ministrski predsednik, predsednik senata ln prosvetni minister, še včeraj je bil čil in zdrav. Ves dan je bil dobro razpoložen ter je vršil svoje posle v prosvetnem ministrstvu. Zvečer je prisostvoval v gledališču predstavi »Pikove dame«. Okrog polnoči je prišel domov in odšel takoj spat. Davi okrog 6.30 je prišel na stanovanje njegov frizer, ki ga že več let brije in ki ga navadno zbudi. Tudi danes je potrkal na vrata, toda tokrat ni dobil odgovora. Nekaj časa je še počakal, nato pa je ponovno potikal na vrata spalnice, vendar pa se mu ni rlhče odzval. Tedaj je prišel tudi stari sluga dr. Korošca Drago Gla-v'r.ič ki je močno potrka' ja vrata in >'a'; Gospod preusedn'K, prišel je frizer. Ko tudi on nI dobil nobeaega odgcvora j? brez nrvoljenja stopil v spaln'co. Dr. Korošec je mirno ležal na postelji in izgledalo je, kakor da spi. Glavlnič je pristopil in šeie seda( opazil, da je minister nezavesten. Tlltro je stopil k telefonu in poklical zdravnika. V najkrajšem času je prispel dolgolttri osebn' zdravnik dr. Korošca primarij dr. Miloš Sekulič, za njim pa še primarija dr. Niko Beloševič in dr. Aleksander Rajkovič. Vsi trije so si prizadevali, da bi obudili dr. Korošca k zavesti, toda ves njihov trud je bil zaman. Megli so le ugotoviti, da je dr. Korošec izdihnil. O smrti dr. Korošca so takoj obvestili dvor, pristojne oblasti to pokojnikove osebne prijatelje, obenem pa so vest sporočili v Ljutfjano Knez namestnik ob smrtni postelji Po Beogradu se je vest o smrti dr. Korošca razširila že v prvih dopoldanskih urah. Kmalu so se začeli zbirati v stanovanju dr. Korošca njegovi znanci, prijatelji in sodelavci. Ob 11. je prišel na stanovanje dr. Korošca tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle v spremstvu dežurnega ad-jntanta. Ostal je več minut ob mrtvaški postelji ter Izkazal pokojniku zadnjo čast ter izrekel svoje sožalje. Drug za drugim so prihajali aktivni ln bivši ministri ter drugi politiki vseh strank. Opoldne so truplo dr. Korošca prepeljali v prosekturo, kjer so ga balzamirali, nato pa so ga prepeljali v poslopje senata, kjer so ga položili na mrtvaški oder v veliki sejni dvorani Od 15. dalje so začele prihajati množice, ki so Izkazale pokojniku zadnjo čast. Pogreb v Beogradu Beograd, 14. dec. p Ministrski svet je sklenil, da se dr. Korošec pokoplje na državne stroške, in je bil zato imenovan poseben državni odbor, da organizira pogreb. Državni odbor je sklenil, da bo truplo dr. Korošca prepeljano v Ljubljano. Truplo ostane na mrtvaškem odru v senatu do nedelje do 14. ure. Nato bo v Beogradu sprevod izpred senata, mimo predsedstva vlade na kolodvor, nakar ga bodo s posebnim vlakom prepeljali v Ljubljano. V Ljubljani bo govoril v imenu predsednika vlade in v imenu predsedstva JRZ beograjski župan Jevrem To-mič, v Beogradu pa se bo poslovil od dr. Korošca v ime«(U vlade gradbeni minister Vulovič. Sožalje pravoslavne cerkve Beograd, 14. dec. a. Patriarh Gavrilo je dos'«,? v'adi nasledne sožalje: >Ob nenadni smrti prosvetnega m.nistra dr. Aniona Korošca izreka sv. sir od kr. vladi najiskre-nejše sožalje z«radi velike Izgube uglednega državnika in rodoliul-a. Srbski Patriarh Gavrilo.« črne zastave v Ljubljani Ljubljana, 14. decembra. Novica o smrti g. dr. Antona Korošca! se je v Ljubljani razširila zelo zgodaj in je iznenadilo vse prebivalstvo. Na obeh drogovih pred pročeljem magistrata so spustili na pol droga juaoslovensko tro-bojko in belo zeleno liub iansko zastavo. S škofije in sosednjih poslopii kakor tudi z vseh mestnih hiš so bile že v teku dopoldneva razobešene črne zastave, prav tako z vseh šol in uradnih poslopij Po odredbi banske uprave so bile ukinjene vse javne prireditve, tudi gledališke in kinematografske predstave. Radio Ljubljana ie popoldne oddaia' Verdiiev »Re-quiem« ter poročilo o pokojnikovi sm-tf in njegov življenjepis. Za zaključek so bile sporočene p^e informacije o pogrebnih svečanosti. Ljubljanski in mariborski škof sta odredila v dneh do pogreba zvo-njenie po vseh cerkvah v ljublianski in mariborski škofiji. Za jutri, v nedeljo opoldne ie sklicana žalna seia mestnega sveta ljubljanskega. Pogrebne svečanosti v Ljubljani Iz objave odbora za pogreb dr. Korodoa posnemamo: Krsta s truplom dr. Antona Korošca prispe s posebnim vlakom v Ljubljano ponoči od nedelje na ponedeljek. Brez slovesnosti bo krsta prepeljana v bansko palačo ter položena na katafalk v stekleni dvorani. V ponedeljek ob 8. zjutraj 1» banska palača dostopna za občinstvo. V ponedeljek zvečer ob 8. bo truplo blagoslovil beograjski nadškof dr. Ujčič, pred bansko palačo pa bo govoril ban dr. Natlačen. Izpred banske palače se bo razvil sprevod po Erjavčevi ulici, Gradišču ter po Kongresnem trgu do univerze kralja Aleksandra, kjer počasti pokojnika naše vseučilišče. Po počastitvi pred univerzo se bo pomikal sprevod dalje po VVodfovi in Stritarjevi ulici v stolnico sv. Nikolaja, kjer bo krsta položena na katafalk cerkev bo pa občinstvu odprta do 11. Glavne pogrebne svečanosti bodo ▼ torek dopoldne, ko bodo prepeljali truplo iz stol, niče k Sv. Križu ter ga tam potožili k večnemu počitku, najbrž v grob, v katerem počiva dr. Janez Ev. Krek. Podrobnosti bodo še objavljene. Pogrebni odbor ima svojo pisarno na magistratu. Poziva bana in ljubljanskega župana Banska uprava objavlja da je ob smrti dr. Antona Korošca ban dravske banovine odredil, naj se izobesijo na poslopjih vseh državnih, občeu pravnih, banovinskih in ostalih samoupravnih uradov in zavodov črne zastave. Ljubljanski župan Je izdal na prebivalce Ljubljane poziv, v katerem pravi med drugim; »Kot tretja prestolnica kraljevine Jugoslavije in glavno mesto Slovenije je Ljubljana dr. Antonu Korošcu dolžna večno hvaležnost za zmagovito vodstvo slovenskega naroda v boju za svobodo, za uspešno sodelovanje pri ustanovitvi ln ureditvi kraljevine Jugoslavije ter za veliko ljubezen, ki jo je našemu mestu vedno dejansko izkazoval na vseh poljih.« župan vabi nato vse hišne posestnike, da ob smrti dr. Antona Korošca, ki je bil tudi častni meščan Ljubljane, slede zgledu mestne občine ter razobesijo žalne zastave na svojih domovih. Ukinjene Javne prireditve Banska uprava je odredila, da odpadejo do vštetega dne pogreba vse gledališke, kinematografske in vse druge javne predstave, vse prireditve ter zabave in javna zborovanja. Izvzete so samo žalne seje in žalna zborovanja. Žalne prireditve na šolah Načelnik prosvetnega oddelka banske uprave objavlja za šole navodila, ki odrejajo: Na dan pogreba v torek 17. t. m bodo povsod ob 8. sv. maše zadušnice, ki se jih 2ena je ona, ki določa okus ln kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK RADIO >1 S O RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva c. 1. RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova uL 13. ANTUN B REMEC, CELJE, Miklošičeva al. 2. L. LUSICKY, MARIBOR, Koroška c. 11. udeleže učenci in učitelji vseh šoL Po službi božji prirede vse šole skupne žalne proslave, pri katerih naj imajo spominske govore direktorji, oziroma upravitelji Sol. Ta dan ne bo šolskega pouka. Vse ljubljanske šole se udeleže 17. t. m. po 10. uri pogreba v špalirju na obeh stra<-neh cest, po katerih bo šel sprevod. Zadevna navodila bodo ravnateljstvom (upravl-teljstvom) pravočasno prlobčena. Pojdimo v zimsko prirodo! Mraz ie pritisnil, vse je trdno zmrznjeno in na podlago ie zapad o 25 do 30 cm suhega snega. Za smučarje bo torej tudi letos preskrbljeno: nove množne snega se bodo vsule z neba in smučke bodo drsele bliskovito čez prostrana smučišča, ki jih imamo v Sloveniji povsod dovolj. Le poglejte v domove smučarjev planincev, kako vsi urnih rok pripravljajo v poletnem času zanemarjene smučke vsak vijak ponovno pregledajo, izmenjajo stremena in izpopolnjujejo potrebno smu- čarsko opremo, kolikor morejo. Se nekaj dni pa bomo navezali smučke, stopili po suhem snegu in zapre šilo se bo okrog nas in snežinke se bodo v velikem leku vračale nazai na svojo snežno površino. V zimski naravi se često ustavljamo, da prisluhnemo tišini, ki vlada v čarobnem gozdu. Kako veličasten ie pokoj gora. ki ga le prav poredko moti hrup snežnega plazu, ki se je nekje odtrgal ali ščeblianie ptice, ki je priletela z macesna na bližnji borovec. Vse više vodijo smučine, okrog zasneženih dreves, okrog neverjetno oblikovanih hribčkov, kont, grebenov in drugih likov, ki,jih oblikujeta sneg in veter. Zganite se. prebivalci most. zapustite zatohle zidove, da vidite ta bajni svet svetlobe in prečudno lepih oblik Zlatorogove-ga kraljestva! Vprašate, kam nai krenete? Izbire obilo. Krog in kreg Bohinja leže valovite planote, samotne poti vodijo skozi zasnežene gozdove, vsaka ima svoi do-sebni čar. Ta zernlia ie kliuč do smuškega raja — Komne. Luč. ki sije okrog d^ma SPD na Komni ie svetlejša kot v dolini, modrikaste sence božajo oko. V velikanskem polkrogu se vijeio Bohinjske gore od Šiie in vogla, preko Podrte gore in Bogatina tja čez Kal in Lape nad dolino »Zajezeram« ter obiemljeio prostrani niz najlepših smučišč. Neizmerna ie Komna, čim više se dviga smučar proti grebenom, tem orostraneiša in lepša ie. Živahno vrven ie bo v prihodnjih dneh tudi v okolici Kranjske gore in Rateč. V prelepem zimskem svetu pohitiš v zložnih ključih proti Vršiču, mirno svetovno znane skakalnice Tamar, čez zasnežena pobočja proti tromeji na Peč in Petelinjek Ure vzpona na Krvavec iz Cerkelj so bogato polačane. sai najdeš že spotoma številna lepa smučišča; čim više se dvigaš, tem boli se odpirajo razgledi na vse strani. na Gorenjsko z belimi vrhovi Julijskih Alp. na jugu pozdravlja Snežnik z vso Notranjsko, na drugi strani Grintavec itd. Velika planina ima povsod primerna smučišča in leoe izlete. V vznožje Kamniških planin, v Kamniško Bistrico vodi not skozi gozdove, kier se prikaniaio s snegom težko obremenjena drevesa Povsod v bližini smučišč najdeš udobna zavetišča Slovenskega planinskega društva: ko se na-smučaš in okrepčaš, hitiš počivat na soln-ce. Poglejmo še v druge predele Slovenije. Iz Mozirja v Savinjski dolini ie dobre 3 ure vzpona na Mozirsko planino, ki je znana oo prostranih smuških poljanah. 2e v bližini Celja so ugodna terišča pri Celjski koči. Pohorje pa ima osobito oozimi še prav posebne čare: v jutranjem solncu se lesketajo snežni kristali ob poti iz Mariborske koče do Ruške koče. hitro drsijo smuči mimo zamrznjenega Šumnika proti Klopnemu vrhu in dalie proti Pesku odtod mimo Ribniških jezer do znanega Se-njorjevega doma. ki ima v svoi i okolici naj prostrane j ša smučišča; v drznem smuku pri voziš na Pungart, do koče pod Kooo. dalie proti S loven j emu gradcu. še kratek skok na Kremžarjev vrh — in vso krasoto Pohorja si videl v treh ali štirih dneh. Planinci smučarji, namažite svoje smuči, bela narava vas pričakuje za božične praznike, da vam ponudi vse svoje krasote. NI PETROLEJA! Vendar dobite Izvrstno svetlobo Z DOMAČIM GORIVOM Sledilna SVETILKA B* ŠPIRIT »LILIPTJT« za 80 sveč, kompletna c priborom 295.— din. — Brez razpihovanja. 6e ne kadi, ne Sumil — Zajamčeno delovanje PETRO-LUX. Zagreb Največje skladišče petrolej.s k tii svetilk ln rezervnih delov za vse vrste svetilk. Sprejmemo prodajalce ln potnike 1 Prospekt pošljemo m-s ton] ln franko. Zahvala Nj. Vel. kralja Beograd, 14. decembra. AA. Na dan krstne slave kr. doma sta Nj. Vel. kralj ln NJ. kr. Vis. knez sprejela čestitke iz vse države to inozemstva, ki Izražajo udanost in rodoljubne želje kr. domu. Po najvišjem nalogu ima pisarna Nj. Vel. kralja čast, zahvaliti se poedincem ta ustanovam zaradi poslanih čestitk kakor tudi vsem, ki so se ob tej priliki vpisali v dvorsko knjigo. Umrla Je teta NJ. Vis. kneginje Olge ' Atene, 14. decembra. AA. Včeraj ob 16.40 je umrla grška princestoja Marija, hčerka pokojnega grškega kralja JurijaL Pokojnlca je bila rojena 20. februarja 189? ln se je leta 1910 omožila z ruskim knezom Georgijem Mihajlovičem, ki je padot med revolucijo leta 1919. Leta 1922 se ja princesa Marija poročila z grškim admiralom Periklcrm Joanidsom. Princesa Marija Je živela drugače v Rimu, odkoder se je vrnila v Grčijo, ko se je začela vojna. Pokojnlca je zbolela na srcu. Naš vojni ataše v Franciji Beograd, 14. dec- p. Za vojnega, aiaieja v Franciji in Španiji, s sedežem v Franciji, Je imenovan generalštabni polkovnik Vladimir Gerbar, dosedaj dodeljen inšpekciji državne obrambe. Naša oskrba z usnjem Naše težkoče pri oskrbi z usnjem so se v zadnjih mescih zaradi pomanjkanja go- j vejih kož še povečale. Te težkoče hudo zadenejo zlasti slovensko usnjarsko industri- I jo in obrt, ki predstavlja v predelavi težkih kož 60 odst. celotne kapacitete v naši državi. Naša usnjarska industrija in obrt občutita pomanjkanje predvsem v težkih govejih kožah, medtem ko imamo razmeroma dovolj lahkih govejih, telečjih in svinjskih kož, surove kože od drobnice pa v znatnem obsegu izvažamo. Pomanjkanje težkih govejih kož je v zvezi z okol-nostjo, da gojijo v velikih predelih naše države le lahko govedo ali pa buše, katerih koža ni primerna za izdelavo usnja za podplate (kruponov) in kož za jermensko industrijo. Pred sedanjo vojno smo zaradi tega uvažali znatne količine surovih kož saj je znašal leta 1938 uvoz govejih kož okrog 8481 ton v vrednosti 109 i milijonov din. Pretežni del teh uvoženih j surovih kož je predelala slovenska usnjar- t ska industrija, ki pa je na drugi strani j tudi izvažala usnje, predvsem svinjsko galanterijsko usnje. Pri tem izvozu svinjskega usnja se je udejstvovala izključno slovenska usnjarska industrija, ker so za izdelovanje takega usnja sposobne predvsem kože svinj, ki se v Sloveniji skrbno gojijo, medtem ko niso primerne surove kože prašičev, ki se pasejo. Zaradi blokade je sedaj uvoz težkih govejih kož, zlasti prekomorskih, onemogočen. Z domačimi govejimi kožami pa krijemo le 50 odst. normalne potrošnje. Ta okolnost je dovedla do tega, da so se cene surovim govejim kcžam izredno dvignile in so v tej zvezi narasle tudi cene ostalim surovim kožam, kjer nimamo pomanjkanja. Glede oskrbe z usnjem pa so v letošnjem letu nastopili še novi momenti. Izdelovanje obutve iz gumija je v prejšnjih letih precej razbremenjevalo potrošnjo usnja za podplate. Omejitve pri izdelovanju obutve iz gumija, ki so bile izdane pred nekaj meseci, so zaradi tega povzročile povečano povpraševanje po usnju. Obenem se je povečala tudi potreba usnja za vojaštvo. S tem se je razmerje med razpoložljivimi količinami govejih kož in potrebo usnja za podplate še poostrilo. Glede na to stanje se je že pred meseci izkazala potreba da se uvede kontrola na trgu s surovimi kožami in da se cene mrksimirajo. Končno je urad za kontrolo cen na podlagi pooblastila trgovinskega ministra za socialno politiko določil maksimalne cene surovim kožam, ki predstavljajo neke vrste kompromis, v okviru katerega ni bilo mogoče upoštevati nakupa surovih kož po pretirano visokih cenah, kakor jih je plačevala usnjarska in- Neposredno po porazu in po sklenitvi premirja je zavladal v Franciji gospodarski kaos. "Francoska vlada je potrebovala pet mescev, da je gospodarske razmere za silo spravila v red. Milijone beguncev je bilo treba prepeljati nazaj na stara bivališča, predvsem pa je bilo treba spraviti zopet v tek železniški promet in produkcijo. Upravni aparat, ki je v prvi dobi po premirju v znatnem delu prenehal funkcionirati, sedaj zopet funkcionira. Prva doba obnovitvene politike, ki je imela za cilj ustvariti red in pogoje za obnovo prometa in produkcije, je v glavnem zaključena. Navzlic temu so gospodarske razmere v Franciji še vedno zelo težavne. Valuta in finance V prvi vrsti povzroča težkoče valutna zmeda. Francoska vlada se je postavila za cilj borbo proti inflaciji. Ta cilj pa je le težko zasegljiv. Izkazi o stanju Francoske banke in o gibanju cen niso bili več objavljeni. odkar je bilo sklenjeno premirje. Po zasebnih informacijah se je francoski obtok bankovcev od junija povečal za 50 milijard na 175 milijard frankov. Dejansko "stanje valutnih razmer pa je težko pregledati, "ker so v zasedenem delu Francije v prometu tudi nemški državni kreditni bankovci (Reichskreditkasenscheine), ki jih izdajajo nemška okupacijska oblastva in se morajo v okupirani Franciji sprejemati kot plačilno sredstvo v razmerju 1 marka = 20 frankov. Obtok teh zasilnih bankovcev pa ni znan. Obnovitvena dela zahtevajo ogromne denarne zneske, ki si jih mora francoska vlada zaenkrat nabaviti s tiskanjem novih bankovcev. Hudo breme so tudi stroški nemške zasedbe (400 milijonov frankov na dan). Da bi se Izognila tiskanju bankovcev. je vlada izdala prisilne ukrepe za uvedbo brezgotovinskega plačilnega prometa. Na podlagi posebne uredbe je prepovedano plačilo v gotovini za zneske, ki presegajo 3000 frankov ta se smejo taka plačila vršiti samo preko tekočih računov. Ta ukrep ima za posledico, da morajo tudi manjši trgovci ta obrtniki imeti čekovne račune ali žirovne račune pri kakšni banki, preko katerih se vrše večja plačila. Tako se steka denar pri denarnih zavodih za financiranje države. Vlada je uvedla tudi nov sistem plačila za državne dobave in izvršena dela, po katerem dobe dobavitelji od države polovico Izplačanega zneska v državnih bonih. Francoska vlada Je Izdala prepoved dviganja cen in se cene ne smejo dvigniti preko stanja na dan 1. septembra 1939., kar pa se ne da praktično izvesti. Razmeroma nizko stanje cen v Franciji je imelo za posledico, da je zlasti v zasedenem delu Francije zaradi nakupov od strani vojske in okupacijskih oblastev prišlo do nekake razprodaje, ki je povp-očila pomanjkanje blaga. Nemška vojska je v zasedenem delu Francije rekvirirala nekatere važne surovine zlasti, tekoča goriva in kovine. S stališča zunanje trgovine pomenijo nemški nakupi in nemške rekvizicije nekak izvoz blaga, ld pa se vrši izven francoske kontrole za zunanjo trgovino. Trgovina z inozemstvom je sploh omejena na minimum, kar ima za posledico, da je dotok tujih plačilnih sredstev minimalen, seveda pa tudi potreba po devizah zelo majhna, ker sc giblje uvoz v najožjih mejah. Deviza Pariz notira le še v Švici, medtem ko je notiranje ustavljeno zlasti v Ameriki in Angliji. Znatni del zlatega zaklada Francoske banke leži v Angliji in Ameriki, kjer pa so francoska dobroimetja ln francoske zaloge zlata pod zaporo. Prometne težkoče Največje ovire pri obnovi so prometne težkoče. Francija spada v vrsto držav z dustrlja v zadnjih mescih. Maksimalne cene za surove kože bodo seveda podlaga za maksimirrnje cen usnja. Po teh nižjih cenah, izračunanih na podlagi zdaj veljavnih maksimalnih cen za surove kože, bo morala seveda usnjarska industrija p~odaj?.ti tudi usnje, ki bo šele izdelano iz kož. ki so bile prej nakupi jene po znatno viši ceni. Produkcijski proces pri usnju je dolgotrajen in so zaloge kož, ki so v jamah odnosno v predelavi, zaradi načina produkcije vedno znatne. Usnjarska industrija si prizadeva, da bi dosegla nek prehodni režim za predajo, v teku katerega bi usnje iz dražje nabavljenih kcž spravila v promet. S samim maksimiranjem cen surovih kož pa seveda vprašanje naže oskrba z usnjem ni rešeno. Obči interes zahteva, da se vprašanie kož in usnja, na katerem niso interesiranj samo živinorejci, mesarji, trgovci, usnjarji in čevljarji, temveč ieše v večji meri interes'rano vse prebiva.ls'vo, ki kupuje obutev, reši tako. da se cmogo-goči normalni promet tako s surovinami kakor z izdelki. Pred/sem ie treba napra-viti korake, da surove kože ne bodo postale predmet zakotne p; oda je pod roko na škodo gospodarstva in potrošnikov. Urediti je treba ves promet s surovimi kožami. kar se da izvesti na ta način, da se predpiše prisilna oddaia surovih kož na podlagi konsignaciie, ki se mora izvesti že pri klanju. Taka konsignacija je lahko izvedljiva preko veterinarjev, saj je klanje goveje živine pod veterinarsko kontrolo. Da pa se poveča tudi količina razpoložljivih kož. je treba z vsemi sredstvi pospeševati Izvoz mesa in mesnih izdelkov, da se kolje živina doma in da ostane tudi koža doma. če računamo, da znaša izvoz goveje živine na leto 40.000 glav, ln če dosežemo, da se vsaj polovica te živine izvozi v zaklanem stanju, tako da ostane koža doma, potem bomo ime1! Iz domačih klavnic na leto 20.000 govejih kož na razpolago. Tako bi dobili na leto dodatnih 600 ton govejih kož. Naša mesna industrija je gotovo v stanju, da to izvede. Pravilno je treba rešiti tudi vprašanje maksimalnih cen za usnje. To vpra§anJe je prepuščeno banovinam. Vendar je treba gledati na to, da bodo v vseh banovinah predpisane maksimalne cene med seboj v skladu. Zlasti je treba doseči tudi sporazum z banovino Hrvatsko, odkoder je slovenska usnjarska industrija vedno dobivala surove goveje kože ln kamor je tudi redno prodajala usnje. Poleg tega pa bi bili potrebni tudi ukrepi za racionalno uporabo usnja ta za primerno uporabo odpadkov. najbolj motoriziranim prometom. Docela onemogočen uvoz tekočih goriv je povzročil občuten zastoj prometa. V prvih mesecih po premirju je bil vrhu tega ustavljen na številnih progah tudi ves železniški promet. Uničene železniške naprave so doslej šele deloma nadomestili. Tudi zaradi pomanjkanja vagonov je železniški promet omejen. Te prometne težkoče hudo ovirajo obnovitvena dela. Kolikor je na razpolago gradbeni material, ni na razpolago prometnih sredstev za dovoz tega materiala. Prejšnje zaloge bencina so hitro pošle, zaloge v zasedeni Franciji pa je zaseglo okupacijsko oblastvo. Vlada podpira z vsemi sredstvi preureditev motornih" vozil na pogon s plinskimi generatorji na les in oglje. Ker pa ima Francija razmeroma malo gozdov, računajo v vladnih krogih, da se da v ta namen dobiti največ 500.000 ton pogonskih sredstev. s katerimi se da spraviti v pogon 70.000 tovornih avtomobilov. Zato iščejo izhod na drug nsčin. zlasti z uporabo gorilnega plina za pogon tovornih vozil. V prepričanju, da ne bo ovir pri dovozu pogonskega goriva lz inozemstva, se Francija pred vojno ni mnogo zanimala za sintetična tekoča goriva ter Ima le nekaj manjših obratov za hidrira-nje premoga. Sedaj pa skušajo v naglici izvesti načrte za gradnjo velikih naprav, kjer bi izkoriščali rjavi premog za pridobivanje sintetičnega bencina. Pomanjkanje surovin Tudi na ostalih področjih gospodarstva se v Franciji trudijo, da najdejo nadomestke za manjkajoče surovine. Hudo pomanjkanje surovin vlada v tekstilni stroki, Zato gre prizadevanje za tem. povečati produkcijo umetnih tekstilnih vlaken. Zaradi pomanjkanja je vlada v velikem obsegu odredila zbiranje odpadkov, zlasti železa, kovin in kosti, iz katerih bodo pridobivali tehnične maščobe. Poleg tega so izdani ukrepi za zbiranje in regeneracijo rabljenega mazilnega olja. Predpisano je tudi zbiranje kuhinjskih dopadkov, ki jih bodo deloma porabili za krmo. Odkar je francosko gospodarstvo Izgubilo železarsko industrijo in rudnike v Lo-reni, se mora boriti z rastočimi težavami pri oskrbi z železom, zlasti ker so tudi plavži v severni Franciji in v Normandiji po veliki večini še izven obrata, produkcija v nezasedeni Franciji pa je zelo skromna. Da bi se nezadostne koHčlne železa smotrno razdelile med potrošnike, je francoska vlada nedavno ustanovila pri centralnem razdelilnem uradu posebno centralo za železo in kovine s sedežem v Parizu. Sedaj pa je preko te centrale uvedla racioniranle potrošnje železa. Predpisane so znatne omejitve in znašajo dodelitve le eno tretjino normalne potrošnje v letu 1938. Pomanjkanje železa povzroča občutne težave v raznih industrijskih strokah, zlasti pa predstavlja hudo oviro za obnovitev obratovanja v raznih industrijskih podjetjih in tudi onemogoča Izvajanje načrta za obnovo, kjer je potreba po železu največja (na primer za obnovo železniških prog in mostov). Vprašanje prehrane Pšenična letina je bila v Franciji slaba, zlasti v nezasedenem delu države. Za prehrano nezasedenega dela Francije bo treba iz zasedene Francije prepeljati 8 milijonov stotov pšenice, kar pa je otežkočeno zaradi pomanjkanja vagonov. Po izdanih predpisih se smeta pšenica in rž uporabljati samo za človeško prehrano. Pšenica se mora zmleti do 85 odst. na osnovi hektolltr-ske teže 80 kg. Občutno je zlasti pomanjkanje krmil, ker je bila letina slaba in ker je Francija v normalnih razmerah uvažala na leto okrog 12 milijonov stotov kr- mil za živino. Glede na slabo letino cenijo primanjkljaj pri krmilih za tekoče leto na 30 milijonov stotov. V kmetijski produkciji povzroča največje težkoče pomanjkanje konj. Številčno stanje konj je zaradi vojne zelo nazadovalo. Potreba po konjih pa je zaradi ustavitve motornega prometa v izrednem obsegu narasla. Povpraševanje od strani kmetijskih obratov ln mest je povzročilo silno podražitev konj. Uvoz konj pa Je spričo dosedanjih razmer nemogoč. Tudi oskrba z umetnimi gnojili je težavna, ker je Francija Izgubila nahajališče kalija v Alzaciji. Vinogradniki pa imajo težkoče z dobavo modre galice, ker so razpoložljive količine bakra docela nezadostne v primeri s potrebo, nemška okupacijska oblastva pa so v zasedeni Franciji zasegla vse zaloge bakra. Sedaj skušajo najti izhod na ta način, da zbirajo predmete lz brona, iz katerih bodo izdelovali galico. Racioniranje živil Francoska vlada je že pred meseci Izdala ukrepe za štednjo z živili, ki jim je tudi maksimirala cene. 2e v začetku oktobra so bile uvedene karte za kruh, meso, mast in sir. Sedaj napovedujejo racioniranje tudi za perutnino in krompir. Uvedent rr' trije brezmesni dnevi. Uveden je enotni kruh. ki vsebuje poleg pšenične moke tudi rženo moko, koruzno moko, krompirjevo moko in deloma otrobe. Pomanjkanje pa se občuti tudi pri sladkorju in olju. Zato so pričeli v večjem obsegu pridobivati grozdni sladkor iz razpoložljivih količin mošta in vina. Vinogradniki so vrh tega dolžni oddati tropine, ker bodo iz grozdnih pečk izdelovati olje. Uvedeno je tudi zbiranje žira in kostanja za živinsko krmo. Po novih predpisih se sme v Franciji Izdelovati toaletno milo le s 30 odst. tol-šče in pralno milo s 40 odst. tolšče (doslej 72 odst.). Istočasno so bile uvedene karte za nakup mila in dobi vsaka oseba na mesec 100 gr toaletnega ali 75 gr pralnega mila, moški dobe vrh tega na mesec 50 gr. mila za britje. Gospodarski zvezi je odvzeta pravica rekviriranja pse-niče in prenesena na Prevod S svojo odločbo od 31. avgusta je ban določil, da se Gospodarski zvezi r. z. z o. z. v Ljubljani poveri preskrbovanje prebivalstva v vseh srezlh naše banovine ter v Ljubljani. Mariboru, Celju ln Ptuju ln da se na zahtevo Gospodarske zveze ln na njen račun vrši v naši banovini pristni odkup pšenice in npšeične moke po določbah čl. 2 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva ln vojske s kruhom. Ker je med tem prišlo do ustanovitve Banovinskega prehranjevalnega zavoda (Prevoda) ln očitno tudi zaradi tega, ker sme Gospodarska zveza kot zadruga poslovati le s člani, je sedaj z novo banovo odločbo dolžnost preskrbovanja prebivalstva ln pravica prisilnega odkupa prenešena na Prevod. Odločba bana dravske banovine, ki je objavljena v »Službenem listu« od 14. t. m., se glasi: Na osnovi določbe 1. odstavka člena 2. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom z dne 24. avgusta 1940 odločam: Preskrbovanje prebivalstva v vseh srezih dravske banovine ln na območju mestnih načelstev v Ljubljani, Mariboru. Celju In Ptuju se v smislu navedene doiočbe poveri B imovinskemu prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Na njegovo zahtevo in račun se v dravski banovini vrši prisilni odkup pšenice in pšenične moke po določbah navedene uredbe. S tem je ukinjena banova odločba od 31. avgusta, ki je bila objavljena v Službenem listu št. 71 z dne 4. septembra t. L Gospodarske vesti = Pred pOTekom veljavnosti uredbe w prepovedi ustavljanja veleblagovnic. Beograjska trgovinska zbornica je imela te dni redno zasedanje, na katerem je bilo med drugim sklenjeno, da se zbornična doki ada zniža od 3 m pol na 3%. Zbornični svet je nadalje razpravljal o vprašanju veleblagovnic, ker bo 31. decembra prenehala veljati uredba o prepovedi izdajanja dovoljenj za trgovinske obrate velikega obsega ter dovoljenj za razširjenje takih obratov in ustanavljanja podružnic ter prcdajalnic. Zbornični svet je sklenil, zahtevati podaljšanje veljavnosti te uredbe. To zahtevo bo zbornica zastopala na bližnji konferenci zbornic, ki bo o tem vprašanju v kratkem v trgovinskem ministrstvu. == Karte za petrolej. Sresko načelstvo v Ljubiiani sporoča: Za področje sreskega načelstva v Ljubljani je za nabavo petroleja pri trgovcih detajlistih uvedena obvezna nabava kart, ki jih prejmejo vsi in-teresentje pri občinah, v katerih stanujejo. Vsa podrobna pojasnila dajejo prav tako občine. „ = pristojbino za Izdajo prevoznega dovoljenja za pšenico, Koruzo ter moko v višini 5 din od 1000 kg (najmanj pa 50 din) bo od 20. t. m. začel pobirati Prizad. To pristojbino bo treba plačati v naprej. = V normalnih — posebno pa v ®®da-njih Izrecnih č^ih je vsakemu poslovnemu človeku neobhodno pcitrebno strokovno- gospod ar sko glasilo »Trgovski list«. Naročite se nemudoma nanj. Naslov: Trgovski list, Ljubljana, Trgovski dom. = Pred trgovinskimi pogajanji s Portugalsko. Iz Beograda poročajo, da proučujejo na pristojnih mestih vprašanja v zvezi z eventualnimi gospodarskimi pogajanji s Portugalsko, ki je izrazila željo, da sklene z našo državo trgovinsko pogodbo. Ker ima glede na sedanji položaj tudi naša država interes za poglobitev trgovinske izmenjave s Portugalsko, je pričakovati, da bo v kratkem prišlo do prvih razgovorov v tej smeri. Naš izvoz v Portugalsko je bil doslej razmeroma majhen, in smo izvažali les, ekstrakte za strojenje, cement, konopljo, hmelj tn rastlinska zelišča. Za uvoz lz Portugalske pa prihajajo v poštev kakao, kolofonija, ribja mast, plutovtaa in podobno blago. Ljubljanski trg Vsako leto pred božičnimi prazniki je živilski trg dobro zalložen. zato tudi v soboto ni manjkalo ničesar, čeravno je do Božiča še dober teden. Kljub hudemu mrazu je prineslo zelenjavo mnoge kmetic, ki pa svojih pridelkov žad ne morejo tako skrbno varovati pred pooebo, kako* naše mestne zolenjadarice Zato jim pevzroč* hud mraz precejšnjo ^codo saj zmrznjeno , blago niti prodati ne morejo, j Razne solate imajo že visoko zimsko co- no 2 din merica. Endhrij« se ie dobi po 50 par do 1 d*n komad. G lavi čast i ohrovt je bolj odporen kakor navadni in stane merica 2 dm. Cenena je še vedno čebula, in stane 1-50 do 2 din kg. Cesenj ne prodajajo na težo, zato ga gospodinje preplaču-jejo. Glavica stane približno po 1 din. Cene kislemu zelju in repi to ostale iste, pač pa se je podražilo zelje v glavah in cela repa. Sicer so nekatere kmetice ponujale zmrznjeno zelje in repo pod ceno. toda za tako blago razumljivo ni zanimanja. Močno se je podražil hren. ki pa sodaj ni mogoče kopati Prav dobro jt bil založen kmečki perutninski trg, tako da kmetice vsega niso mogle prodati. Cene sc ostale nespremenjene. Mnogo je bilo lepih jajc po 2 din komad. Manjša so se dobila tudi 6 za 10 din Masla je leto«> toliko, da s- bomo lahko privoščili vsaj maslenega kruha za praznike. ko bodo potite 1« na redkih imzah Cena pa je vsak teden za kakšna 2 din pri kg višja, takr da so ga morale go*pod'nje v soboto plačevati po 42 do 46 din. Tudi surovega masla ni manjka'o. vendar je v ceni in kvalitet1 občutna razlik? Posušene bučne pečkr, ki so jih nekatere kmetice prodajale po 3 do 4 d:n liter ptav dobro nadomeščajo orehe, ki sc jim cena vsak dan dviga Po nekaterih trgovinah prodajajo orehe že po 50 din kg na trgu pa se dobe ie po 44 do 46 din. To je hudo pretirana cena in ne drži opravičilo da orehov ni. saj jih vidimo povsod dovolj. Jabolka imajo visoke ceno, vrhu tega prodajajo sedaj Se namrzn jena jabolka. Treba jih je hitro porabiti, da ne zgnijejo, zato jih ni mogoče kupiti niti za nekaj dni naprej Že nekaj čase občutno primanjkuje moke v Sloveniji Peki pečejo sedai kruh iz raznih vrst moke, pripravljajo poskusne Ljubljana, 14. decembra Snoči je v veliki dvorani Trgovskega doma predaval oddelni vodja Nemške delovne fronte g. Trefz o nje organizaciji ta delu, kakor tudi o delovanju njene kulturne sodelavke, pod Imenom »Kraft durch Freude« znane nacionalno-socialistične organizacije. Dvorana je bila polna občinstva. Poleg predstaviteljev oblasti ta italijanskega gener. konzula so bili navzočni številni Slovenci lz vrst gospodarskih, socialnih ln kulturnih delavcev, ki so jih zanimale soclalno-kulturne preosnove v Nemčiji. Samo ob sebi se razum«, da so predavanje v velikem številu posetili Nemci lz Ljubljane ln iz drugih krajev. Predavanje je otvoril nemški konzul g. dr. Brosch z nagovorom, v katerem je pozdravil zastopnike oblasti, organizacij in tiska ter vso prisotno občinstvo. Poudaril je važnost, ki jo imajo problemi dela ta kult dela v današnji Nemčiji. Nato je povzel besedo g. Trefz ln je v daljših, poučnih, z mnogimi lz prakse posnetimi primeri govoril o uvodoma omenjenih vprašanjih. Predavatelj je med drugim Izvajal: Ko je nacionalni socializem leta 1933 prevzel oblast, je moral pred vsemi drugimi stvarmi rešiti najnujnejši problem: odstranitev razredne razdvojenosti. Nemški narod je bil namreč razcepljen v dva, približno enako močna tabora. Na eni strani je stalo meščanstvo, na drugi proletariat ta zdelo se je, da je med njima nepremostljiv prepad. Prav to je bilo treba odstraniti ter meščanstvo ln proletariat zliti v eno samo nemško ljudsko skupnost. V tem je videl nacionalni socializem prvi pogoj za uspešno novo izgradnjo nemškega naroda. Predavatelj je poudaril: Noben državnik, pa naj bi bil Se tako bister, ne more trajno vladati, če je polovica ljudstva v sovražna njegovemu režimu. Nemško delavstvo se je desetletja borilo za dve različni stvari. Prvi boj se je tikal gmotne strani življenja. Delavstvo se je v duhu marksističnih naukov borilo za to. da bi samo postalo lastnik podjetij, saj je bil končni cilj marksizma razlastitev podjetnika. Druga borba se je tikala idealnejših ciljev: bila je borba za kulturne to duhovne dobrine, ki so bile delavcu skoro povsem nedostopne. Zaradi tega je bilo njegovo srce Zdravilno delovanje Roga« ške mineralne vode: Pri splošni nervozi ugodno pomirja Rogaška voda TEMPEL, pomešana s sladnim sokom. mešanice in reči moramo, da je po večini kruh prav okusen Še težje kakor peki, dobijo moko trgovci ki mora o za vsako vrečo posebej moledovat' kar pri štirih, petih veletrgcvch. To >t8nje ver letno ne bo trajalo dalj kakor do januarja, ko stopi v veljavo nova uredba o mletju in mešanju moke. Cene mesu se v zadnjih tednih niso spremenile. Kljub visokim cenam so mesarji lahko zadovoljni, saj so stojnice na trgu, kakor tudi mesnice vedno oblegane. Zadnje mesce je zasta' izv>z goved :n prašičev, zato je biilo na domačem trgu *ega mesa dovolj. To se bo pa sedaj, ko zopet pridno izvažajo. tud: spremenilo Največ prodajo mesarji goved ne cel" več kakor v normalnih časih, potem svinjskega mesa, svežega in suhega Maniši je kcnznm telečjega mesa, deloma zarad- vis ke cene, deloma zaradi pomanjkanja telet Borze Pretekli te5en je znašal devizni promet na ljubljanski -borzi 20.20 milijona din nasproti 14.75. 13.96, 18 62 in 28.42 milijona din v prejšnjih štirih tednih. polno zavisti do tistih Nemcev, ld so si lahko privoščili take reči. Marksistična organizacija je znala organizatorično izkoristiti na ta način porojeno sovraštvo in ga je stopnjevala v razredno sovraštvo. Vodja nacionalnega socializma Hitler je zaradi tega naložil nemški delovni fronti, da reši te velike socialne naloge. Prva naloga je bila rešena tako, da je podjetnik v svojem lastnem podjetju postal obratovodja. Nemška delovna fronta je odgovorna, da je v podjetju red ta mir. Obratovodja mora v svojem obratu postopati v nacionalno socialističnem smislu po zakonu o ureditvi nacionalnega dela. Država si je pridržala pravico, da iahko obra-tovodjo odstavi v njegovem lastnem obratu, če ga ne vodi v duhu nemške ljudske skupnosti. S to ureditvijo je postal nepotreben marksistični boj za priposestvova-nje obratov. Druga naloga je bila rešena z ustanovitvijo posebne narodno-socialistične kulturne organizacije, ki si je nadela ime »Kraft durch Freude« (Moč s pomočjo razvedrila). Ta organizacija ima nalogo, da nemškega delovnega človeka včleni v kulturno in duhovno življenje nemškega naroda ta tako izposluje nemškemu delavcu pravično udeležbo v celotnem kulturnem in duhovnem življenju nemštva. S to včlanitvijo v nemško narodno skupnost je nemško delav stvo izgubilo svoj manjvrednostni kompleks, pridobilo pa je mnogo večjo samozavest o svoji vrednosti ter je s tem samo po sebi postalo nositelj nacije ta njene ideje. V drugem delu svojih izvajanj je predavatelj z mnogimi zanimivimi in poučnimi primeri orisal praktično delovanje nemške delovne fronte in omenjene delavske kulturne organizacije. Po obširnem pregledu smernic ta uspehov dosedanjega prizadevanja je predavatelj iz Berlina poudaril, da pot, ki jo je ubrala Nemčija v reševanju socialnih ta kulturnih 'vprašanj, ni nujno pot vsakega naroda. Jugoslavija ima drugačne razmere, zato so njeni problemi v marsičem drugačni ta ji narekujejo pota, ki bodo v skladu z njenimi posebnimi razmerami. Vsak narod pa more danes tako ali drugače reševati socialn vprašanja in si ustvariti nacionalno, ljudsko skupnost. Predavanje je vzbudilo mnogo zanima- Požar, mesarji In nakupovale! sisrovih kož! Kupujem surove domače svinjske kože v vsaki množini in po najvišjih cenah! IVAN PRESERN — TOVARNA ČEVLJEV - KRANJ Otvoril sem v Ljubljani — TyrSeva 15 (palača kavarne Evrope) BANDA2NO ORTOPEDSKI OBRAT »ORTOPEDI J Aa TELEFON 2163. Izdeloval bom vsakovrstne bandaže, kline, trebušne pase, proteze, ortopedske aparate, vložke, Itd. Imel bom v zalogi razne sanitarne, higijenske ln zdravniške potrebščine. Kot dolgoletni sodelavec Drž. proteznih delavnic, solastnik tvrdke R. Ahčin sem tesno sodeloval v vsem povojnem razvoju ortopedske stroke. Obiskal sem razne Inozemske institucije na Dunaju, v Berlinu, Milanu, Parizu itd. in spoznal vse novejSe tehnične pridobitve, da morem strokovnjaško ta sodobnosti ustrezajoče zadostiti vsakovrstnim naročilom, za katere se vljudno priporočam. Polže Lamplč Mostni pogrebni »vod _____ Občin* LJubljana ^^L T s •<* ■t Globoko užaloščeni sporočamo, da je za vedno dotrpel po kratki mučni bolezni naš predobri soprog, oče, brat, svak, stric to tast, gospod 1 Franc Mihelič l- ' v*- • zvaničnik dri. železnice 14. t. nu, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 16. t. m., ob 3. uri pop. z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Bovec, Ribnica, Ljubljana, dne 14. decembra 1940. Jožefe, soproga; Stane, profesor. Franc, profesor, Edl. nčltelj, Jože, Mii.n| Mlet, Pavla, Ivanka, otroci; Jožefa, sestra; Leopold, Maks, Jože, bratje in ostalo sorodstvo. v c i '« | ' i;/ Težkoče pri gozdarski obnovi Francije Nemška cfe!cvna fronta Zanimivo predavanje odličnega Krnskega gesta ka šahovnica svojimi uspehi na bojišču v Albaniji je Grč ja presenetila ves svet, saj je doslej viad.ilo prepričanje, da je g. ška vojska - slaba, pomanjkljivo oborožena m ne posebno dobro organiz.rana, pa tudi o vojaškem duhu grškega ljudstva n:so bila mnenja rav*o laskava Vsaka vojna je v kakem pogledu iznenadenje, vo na v Grčiji je iznenadenje prvega reda, kajti uvet je bil globoko uverjen. da bo italijanska sila zmrvila grško vojsko in da bo pohod končan v kakem tednu s popoln.m porazom Grčije. Kar se tiče tradicij grške vojske, svet res ni mogel p.ieakovati izrednih činov. Grčija je v zadnjih 50 letih vodila šest vojn in bila vselej poražena, kadar ni imela zaveznikov, medtem ko je s pomočjo zaveznikov vselej izšla zmagovita iz bojev Nova Grčija se je prvič zapleia v vojno, ko je 1. 1897 izkrcala svoje čete na Kreti, ki je bila tedaj še turška last. Turki so odgovorili z vojno ter Grke kmalu po začetku sovražnost] odločilno porazili pri Larisi. Posredovanje velesil je tedaj preprečilo, da Turki niso vpadi) še globlje v grško ozemlje. Ne glede na to pa je Kreta dobila evOjO samoupravo. L. 1912. so Grki skupilo s Srbi, Črnogorci in Bolgari napadli Turčijo. Medtem ko so slovanske vojske na vsej črti pobile turško silo, niso G. ki moglj prodreti skoraj nikamor. Bili so poraženi nedaleč od Bitolja ter jih je šeie pritisk srbske vojske rešil iz zelo neprijetnega položaja. Tudi v smeri na Solun jim ni šlo gladko ter je pred njimi prišla tja majhna bolgarska vOjSka. ift koliko podmornic. To pomanjkanje danes ne prihaja v poštev kajti letalsko in mornariško delo morajo itak opraviti zavezniki, medtem ko je grška kopna vo;ska dovolj zaposlena na albanskem bojišču. Duša grške obrambe je general Metaxas. 671eten mož srednje, krepke postave, zelo resen delaven ln Izobražen človek Rodil se je na Itaki, in slučajno se tudi njegova soproga Imenuje Penelopa. V generalu Me-taxasu sta srečno združena diplomatska sposobnost in strateška nadarjenost. Vojaško vzgojo je dobil v Potsdamu pri Berlinu Kaže, da je dober učenec nemške vojaške šole L. 1922. je vladi resno odsvetoval pohod v notranjost Mile Aa'je, pa ga niso poskušali. Nasledn.e leto je poskusi) vojaški prevrat, ki pa se ni posrečil Poslej je živel v tujini, dokler ga nI kralj Jurij H. leta 1936. poklical domov, da uredi grško vo~'sko. Njegova prva skrb je bila, da je zbol šal stanje v vojski. Z že'ezno vztrajnostjo se je lotil obnove vojske. zgradil s stroški 1 milijarde drahem znano Metaxasovo črto proti Bolgariji ter udaril temelje domači let-.lski indust-iii. Metaxas je tudi tvorec grškega obiamb-nega načrta, ki sloni na majhnih gblMvih edinicah. pripravnih za operacijo v goratih mejnih predel h Načrt se je v sedanji vojni dobro obnesel in Metaxasov ugled je s tem seveda močno zrastel Nenresvano je v zvezi z vojnim vodstvom ter daje svete vihovnemu poveljniku generalu Papagosu ki poveljuje operacijam. Pravo poveljstvo je tedaj v njegovih rokah Pozicija Grške, ki je na severu zavarovana z visokimi gorami, v ostalih delih pa jo obdaja morje, je izredno važna v sklopu bojev za Sredozemlje Otok Kreta je ravno na polovici pota med Aleksandrijo v Egiptu m med italijansko obalo. Nedaleč od Italijanskega brega je mnogo grških otokov, ki so sijajna oporišča za britanske pomorske in zračne sile. Enakega pomena so mnogoštevilni zalivi, predvsem zaliv A rta, ki ima pristop po ozkem prelivu, nad katerim gospoduje trdnjava Preveza. Odlična pristanišča so nadalje: Argostoll na Kefaloniji. Krf. Navarin in Patras. Sicer so vsa brez opreme, ki šele lzpreminja pilrodno pristanišče v važno oporišie, toda ti nedostatki se dado odpraviti Zaradi položaja Grčije smemo predvidevati, da bo vOjna v vzhodnem Sredozemlju imela tako kopni kakor pomorski značaj. Italijansko ln britansko brodovje se bosta morala na vsak način srečati v prenekaterem spopadu. Središče spopada, ki je bilo sedaj visoko na severu, se je pomaknilo na jugovzhod. Začenja se odločilna borba za Sredozemlje, glavno in živlienjsko žilo britanskega imperija. Balkanski polotok, posebno Grč ja, tvori prednje utrdbe v zavarovanju tega važnega pota Cetverokotnik južna Italija—-Albanija—Grčija—Egipt— Libija tvori šahovnico, na kiteri se bo odigral odločilni boj dveh ve.esil. Tilarlcti (RodoC$o 9ra$iani Grški evzon na straži V drugi balkanski vojni se takisto niso obnesli, ve: ali pa so kljub temu nekaj bolgarskih sil in zato je bila Grčija nagrajena ci Solunom, velikim delom Macedonje ln delom Epira ter se je razširila tudi v Tra-cijo Dobila je poleg tega Kre^o ln nekatere otoke v Egejskem morju. Bila je največji konstnik srbsko-bolgarske bratomorne vo^ne. L. 1917. se je udeležila svetovne vojne ob strani antantnih vojsk. O njenem sodelovanju se ne ve mnogo, nagradili pa »o jo. ko so ji v sevreskem miru prisodili Tracijo do reke Marice ter smirnsko okrožje v Mali Aziji. Poražena Turčija se temu ni upirala. Ko na so segli Grki preko smirnskega okrožja, se je začela vojna, ki Je sprva potekala za Grke ugodno. L. 1922. pa so doživeli strahovit poraz in so se morali umakniti iz Male Azije. šesta grška vojna v teku Z3dnis°ra pol ato'etja je današnja vojna z Italijo. S kakšnimi silami razpolaga Grčija v tej vojni ? Kopna vojska grške kraljevine je razdeljena v pet armadnih zborov s 13 divizijami pehote in 1 divizijo konjenice. V mirni dobi šteje pehota 26 polkov, od katerih ima vsak po dva močna bataljona, obsegajoča 3 čete strelcev in 1 četo strojnic. Dva polka evzonov. ki so lahka pehota in 7 avtonomnih bataljonov je podrejenih naravnost armadnim zborom. Ob mobli-zaciji ima Grška okoli 350 000 borcev, zdi »e pa, da se v vojni ne pomnoži število dosedanjih višjih enot, marveč se slednje samo ojaeijo z ustrezaječo množino borcev. Divizije, ki imajo v miru po dva polka, Jih Imajo danes po tri do štiri. Kar se itiče topništva. Ima grška vojska 8 polkov lahkega gorskega topništva, tri več:e enote enakega topništva., 2 polka težkih topov ter 2 avtonomni skupin-; srednjih goriških topov. Pionirske čete obstoje iz dveh polkov pionirjev, 1 brzojavnega polka. 1 bataljona pontonirjev ter 1 eskadrona pio-niiske konjenice. Vojaški napor Grške Je tedaj znaten, vendar je položaj čet neugoden, ker di-ža-Ta nuna nikakršne industrije, ki bi zalagala vojsko z municljo in drugimi potrebščinami. To dolžnost so sedaj seveda prevzeli Angleži. Tudi grško letalstvo ni mnogoštevilno, isto velja za vojno brodovje. ki Uma le eno precej staro malo križarko »Aveiof«, 12 torpedovk in lovcev ter ne- Maršal Graziani je danes nesporno ena izmed najznamenitejših osebnosti* sodobne Italije. Zdi se, da mu je usoda naklonila kot življenjsko nalogo, da se bojuje in širi oblast Italije na vročih tleh črne celine, le kot mlad poročnik je začel svojo kariero v Afriki in poslej je preteklo 33 let, od katerih je večino prebil v italijanskih kolonijah ter le v redkih presledkih za krajši čas bival v domovini. Njegova afriška pot mu je prinesla sloves izvrstnega organizatorja, dobrega polkovodca in odločnega človeka, ki vedno ve, kaj hoče. Obenem s tem slovesom je Graciani dosegel najvišje vojaške časti, saj je zaradi svojih zaslug in uspešnih vojnih operacij postal maršal Italije in podkralj italijanskega imperija. Rodil se je l. 1882 v majhni vasici blizu Rima, kjer so njegovi roditelji živeli v zelo skromnih razmerah. Iskrena želja mladega Rudolfa je bila, da postane častnik in se popolnoma posveti vojaškemu poklicu, za katerega je vedno kazal izreden smisel. Oče pa je zahteval, da se mora vpisati na pravno fakulteto rimske unhvrze. da bi tako prej prišel do kruha ter bi lahko podpiral brate in sestre. Mladi pravnik pa je z isto vnemo posečal ne samo pravna predavanja, marveč tudi tečaj za častniške gojence. Ko mu je v teku študija umrl oče, je Graziani v pospešenem tempu dovršil pravo in vojaški tečaj. Nato je stopil v vojaško službo ter si izprosil kot prvo meto službovanja Libijo, kajti Afrika ga je od nekdaj močno privlačevala. Ostal je v Libiji osem let z enim samim presledkom, ko se je moral iti zdravit zaradi posledic nevarnega kačjega pika V svetovni vojni je bil eden izmed onih častnikov italijanske vojske, ki so v vseh bojih stali v prvih vrstah ramo ob rami s preprostimi vojaki. Dosegel je s 36 leti čin polkovnika, pa je razočaran zaradi žalostnh notranjih prit'k v domovini, zapustil vojaško službovanje tet rodna tla in se napotil v Turčijo. Prepotoval je vso Malo Azijo in Kavkaz kot poslovni človek. Leta 1921 se je vrnil domov in zopet vstopil v vojsko. Tudi to pot si je izbral službovanje v Tri polit ani ji Sedaj je imel že dov olj visok čin, da mu m bilo treba samo gledati in ob so i nt i nesposobno politiko marveč je z odločnostjo posegel v raz\'OJ dogodkov. Graziani je takoj odpravil dotedanji vladni sistem, ki je počival v tem, da je državna uprava plačevala zvestobo in miroljubnost arabskih poglavarjev s težkimi milijoni. Novi poveljnik je v svojem področju takoj ukinil vse podpore domačim veličinam, kar le med slednjimi seveda izzvo. 'o precejšnjo neje\roljo. Kadar je sprejemal v svojem šotoru zastopn;ke Arabcev, je imel na vidnem mestu arabski napis: Pri tem poveljstim ni blagajne. Graziani je tudi uvedel popolnoma novo bojno taktiko ter je neutrudno zasledoval vstaše s svojimi letečimi kolonami, opremljenimi z na/moderne jšim orož jem. Tako je nasprotn:ka z železno doslednostjo izrival iz enega položaja v drugega, dokler ga ni potisnil v pušča\~o kje/ se ie moral udati na milost in nemilost Odločni poveljnik je na ta način izvršil delo. ki je zanj italijanska vojska pod prejšnjimi poveljniki potrebo\'ala dvajset let ne da bi bila dosegla znatnejše uspehe Gtaz'ant sam pripoveduje, da se je taktike puščavske vojne učil pri Cezarju in Salustiju ki sta se oba pred 2000 leti bojevala v teh pokrajinah. Pomirjenje Tripolitanije je zahtevalo 8 let neprestanih bojev in napornih pohodov v teku katerih se je Graciam. izkazal kot izredno dober strateg in taktik. Leta 1930 Orfild častnik oči vojake, kako Je treba uporabljati polk* je bil imenovan za guvernerja Cirenaike z nalogo, da tudi tu uvede mir in red Dvaj set let se v tem pogledu ni dalo napraviti nič, ker ni bilo prave volje in odločnosti. Graziani pa je v 21 mesecih izvršil ogromno delo. Zadnji njegov podvig v Cirenaiki je zavzetje zelenice Kufra, ki je veljala za nepremagljivo, ker je bila obdana s 600 km širokim puščavskim pasom. Pomirjenje Libije je nakopalo Graziani ju v mednarodnih krogih hude očiikt zari di nasilnosti in krutosti, s katero je domačine uklonil italijanski oblasti. Nanje je Graziani sam odgovoril l 1931 v Bengaziju• »često sem si izpraševal vest zaradi krutosti, kr voločnosti in nasilja, ki so mi ga bili pripisali nasprotniki Toda iz zgodovine vem, da se ne da nič novega zgraditi, ako te staro v temelju ne poruši. V libijski problem sem prodrl z železom divje zapadnjaške stvarnosti ter zatrl orientalski svet, spleten iz pretiravanja, paradoksov, utvar, laži in dobičkaželjnosti In če kdaj še kaki pomisleki skuSijo kaliti mojega duha zaradi strogosti, ki sem jo pokazal pri svojih akcijah, se jih otresem s tem, da se poglobim v iitanje del velikega Macchiavellija.* Leta 1934 je Graziani, mož bogatih vojnih izkušenj, postal armijski general, nakar fe odšel v italijansko Somalijo kol euver ner in poveljnik ekspedicijske ^oiske. V nekoliko mesecih je ustvaril mrežo cest ter iz domačinov napravil vojsko 40.000 mož, ki so se v abesinski voj m izvrstno obnesli. V bojih proti negušu je Graziani operiral s svojimi silami od juga ter je v kratkem času osvojil Negelli in prodrl 1000 km daleč od svojega oporišča do Hararja Za uspe he v vojni je bil povišan v maršala ter imenovan za podkralja imperija V začetku I. 1939 je bil ranicn o priliki nekega atenta ta, pa je kljub temu ostal v Adis Abebi. delujoč na organizaciji uprave osvojenih dežel Konec istega leta je prepustil svoie mesto vojvodi Aosta. sam pa je stopil na čelo italijanskega gene'-al nega štaba Kazalo je, da bo po vstopu Italije v vojno prevzel poveljstvo nad četami na evropskih tleh. zaradi nenadne smrti maršala Bolha, pa je moral ponovno v Alr-ko. kier mu je bilo poverjeno poveljst\o nao četami v Cirenaiki. v Ameriki Z j nana agencija »United Press« objavlja članek o borbi z ogie-duštvom v Ameriki, ki ga je 1 napisal ravnatelj amer ške ob- -' veščev-alne službe J Edjar Hoo- ver. Pisec naglasa, da so Zedn ene države danes mnogo bolj zavarovane pro"i ogle-duštvu in škodljivi sabot ž: v vojni ndu-striji, kskor so bile v času pred svrto.no vojno in med njo Na o°novi tak-atnih Izkustev je Amerika ust- arila g^sto m pžo organov za nad orovanje po'it čno ?u ni i-vih oseb. Vsako mesto, vsaka država in nižja upravna edin ca je v tem pigledu dobro pripravljena za obrambo. Izk zilo se je bilo, da kaka posamezna institucija, naj bo to že obveščevalna službi vlada, brodovja ali vojske ne m~re učinkovito zatirati rovarjenja sumljivih tipov. V to svrho ni potrebno samo tesno sodelo -an.'e vseh treh omenjenih panog, marveč se mo- P? Marljivi ljudje delajo pozno v nofi. Nič ne kvari vid bolj, kakor nezadostna razsvetljava. Najmodernejša TUNGSRAM KRYPTON žarnica da več luči - čuva oči — ln porabi znatno manj loka. BOLJŠA LUC, MANJŠI STR O S KI! ra delo obrambe razdeliti še širje ln globlje. Današnji položaj v Ameriki je tak, da je treba že resno misliti na obrambo pred podtalnimi silami, mora pa se reči. da Zedinjene države v tem pogledu niso nepripravljene. Se pred leti je bil v popolni tajnosti izdelan obsežen načrt. Politična, mornariška in vojaška obveščevalna služba so se strnile v enoten postopek ter se vsa« Leden posvetujejo z državnim tajništvom <16 zunan.t zadeve da se njihova delavnost uredi glede notranje in zunanje varnosti države Tudi je stopilo 53 obveščevalnih uradov, ki imajo zveze v inozemstvu, v tesen stik s policijskimi ravnateljstvi, s čimer je mreia obrambe še znatneje razširjena. Važna vloga je določena v tem zakulisnem boju 500 absolventom policijske akademije, ki pripravlja svoje učence za borbo s temnimi življi za primer vojne. Teh 500 mladih mož opravlja službo tako, da tvorijo zvezo med posameznimi agentura-mi obveščevalne službe in med policijskimi ravnateljstvi vseh ameriških držav in velikih mest Glede vprašanja, kako je javnost sprejela te priprave pravi Hoover, da se iz vrst občinstva vedno čuje naivno vprašanje: »če je rovarjenje ogleduhov in saboterjev znano, zakaj pa oblasti ne primejo povzročiteljev?« Odgovor na to vprašanje je na moč enostaven Vlada se poslužuje pri zatiranju ogleduštva posebnega sistema protioerleduštva. Pri tem je najvažnejša okoliščina to, da je treba početje tajnih sovražnikov vedno nadzorovati in preprečevati njih naklepe Ta način sicer ni dramatičen in romantičen, pač pa je zelo učinkovit. Generalni državni tožilec Jackson je dejal, da je delo proti ogleduštvu tem uspešnejše, čim manj javnost ve o njem. Cesto je pametnejše in smotrnejše, da se znani ogleduhl ln škodljivci nadzorujejo, kakor pa. da bi Jih takoj zgrabili in zaprli. Nadzor nad takimi skupinami, ki ne slutijo, da ao opazovane, omogoča varnostni oblasti, da polagoma odkrije vse zveze, iz katerih črpajo ogleduhi važne podatke, ter da sproti onemogoča njihove zločinske prijeme Izkustvo je pokazalo, da sovražnik takoj nastavi nove agente, ako policija stare polovi in je treba dolgotrajno delo počasnega in skrbnega opazovanja začeti znova. Nova družba je tem opreznejša in se ji zato tem težje pride na sled. Najhujši sovražniki protiogleduške službe so sebični politiki ln ljudje ki hlastajo po senzacijah. Ti res često odkrijejo kako skupino škodljivcev .toda s tem ne najdejo nič novega, kajti oblast že davno pozna člane te skupine in njih početje. Na krik v javnosti se družba raztepe, na njeno merto pridejo novi agenti in delo je treba začeti prav od začetka. Tako vtikanje v poslovanje oblasti ni samo neumestno, marveč naravnost škodljivo Notranji varnosti države ni storjena prav nikakršna us'uga, ako časopisje v debelih naslovih odkriva početje ogleduhov, ki jih oblast dobro pozna ter je poučena o vsakem njihovem koraku. O njih se vodi posebna kartoteka in vse ogromno delo je zaman, kadar javnost temno družbo opozori, da se razide in raz-beži. V področje državnega obveščevalnega urada spada nadzorstvo nad industrijskimi podjetji, ki delajo za vo sko ali izdelujejo kak predmet najširše ljudske potrebe. Člani varnostne službe se podrobno seznanijo s poslopjem in njegovo okolico nakar stavijo ravnateljstvu podjetja primerne predloge, ki morajo ostati v strogi tajnosti. Nekaj agentov stopi v službo v tovarni kot delavci ali nameščenci ter v tem svojstvu vse pra*- n?tančno opazujejo. Ako se pokaže kaj sumljivega, se nadzor poostri in število agentov poveča. Ta način se je v vseh primerih prav dobro obnese! V akciji pa mora sode'ovati tudi javnost, seveda je nji odmerjena povsem podrejena vloga. Domoljubno prebivalstvo je naprošeno, da redno javlja vse, kar opaia ln se mu zdi, da bi znalo biti nanerieno proti varnosti države ali njene obTofeie sile. Zadevni uradi, ki jih je v Ameriki 53 so odprti noč ln dan ter ne zavržejo nooenega obvestila. Vsako se prav podrobno in skrbno prouči, nakar podrejeni organi čisto tajno poizveduieio. kaj je na stvari. Naša služba, je zaključil Hoover, posluje izvrstno in Ameriki se ni bati, da bi doživela take primere ogleduštva in sabotaže, kakršni so se dogajali v prvi svetovni vojni, ko varnostna organizarHa še ni bila zgrajena ln ko nje organi š° niso imeli dragocenih izkušenj, kakor so jim na razpolago danes. DOGODKI PRETEKLEGA TE0KA Na diplomatskem področju je pretekli teden prinesel novo pomirjenje na vsem balkansko-podunavskem prostoru. To je površne opazovalce mednarodnega razvoja nekoliko presenetilo, saj so se še pred kratkim zbirali zelo grozeči oblaki na vsem balkanskem nebu. dni tel jI, ki so na to spremembo vplivali, pa so v glavnem znani: predvsem odločna volja balkanskih narodov samih, da se vojna vihra na to področje ne razširi; potem stališče Rusije, ki je dovolj jasno opozorila na svoje Interese na tem prostoru in ki ne želi, da bi se zapletla v vojno z nobenim izmed vojnih taborov; končno pa tudi spremenjeni položaj na bojiščih. Tako so se tudi vsa revizio-nistična vprašanja, ki so jih nekateri hoteli sprožiti, čez noč umaknila v ozadje. Med znake pomlrjenja lahko štejemo najprej izboljšanje odnošajev med Bolgarijo in njenimi sosedi, zlasti med Bol garijo In našo ter Bolgarijo in Turčijo. Med poslednjima se pretekli teden ni izključevala celo možnost, da bi sklenili nenapadalni pakt. v katerega bi vnesli tudi obvezo, da ne bosta dovolili nobeni tuji vojski prehoda preko svojega ozemlja. Čeprav je sklenitev takšnega pakta še negotova, Je vendar značilno, da se je o takšni možnosti javno sploh razpravljalo. Nadaljnji znak pomlrjenja na podunavsko-baikanskem prostoru je bila želja Madžarske. da sklene z nami pakt trajnega miru in večnega prijateljstva. To se je zgodilo 12. tega meseca v Beogradu o priliki obiska madžarskega zunanjega ministra grofa CsakyJa v naši r stolnici. Bil je to prvi madžarski obisk pri nas Predmet razgovorov niso bila ni-kaka »nerešena vprašanja«, temveč samo želja obeh držav, da z ureditvijo medsebojnih ednošajev prispevata k splošnemu miru v Podunavju in na Balkanu. Naše miroljubno stnlišče. ki ga označuje volja po prijateljski ureditvi naših odnošajev z vsemi sesedi, v kolikor priznavajo našo neodvisnost in nedotakljivost našega ozemlja, je bilo utrjeno z novim uspehom. Drugod ni bilo bistvenih diplomatskih sprememb, v kolikor nismo mogli zabeležit« nobenih vidnih znakov v spremembi dosedanjih odnošajev med državami, najsi so v vojni ali izven nje. Pač pa je 10. t. m. vzbudil pozornost Hitlerjev govor nemškemu delavstvu. Nemški kancelar pa ie to pot bolj govoril o preteklosti in bodočnosti kakor o sedanjosti, tako da nam glede trenutnega razvoja vojne ni pomagal rešiti neznank. Gotovo je le to, da tudi Hitler odklanja vsak kompromis z nasprotnikom in da računa bolj z dolgo kakor s kratko vojno, ne da bi izgubil svoje vere v končni uspeh: »Nemčija ne bo niti vojaško niti časovno premagana.« Drugačnega mnenja pa so Angleži, ki še ved- no računajo, da bo zanje odločil predvsem čas. Med tem ao se pokazale nekatere spremembe na bojiščih. Vojna med Anglijo ln Nemčijo se še vedno nadaljuje predvsem v zraku in na morju. Pretekli teden so se nadaljevala nemška bombardiranja Londona (najhujše je bilo v noči od nedelje na ponedeljek) in drugih angleških mest, zlasti Bristola, Sheffielda in Birmlnghama. Le dvakrat je pretekli teden vladalo zatišje v Londonu, enkrat celo 36 ur. Angleži so bombardirali predvsem Diisseldorf ter pristaniške naprave v tako zvanih Invazijskih lukah na francoski, belgijski In nizozemski obali. Na i t a 1 i j a n s k o - g r š k e m bojišču ao Be boji preteklega tedna nadaljevali predvsem v znamenju grškega prodiranja proti Himari, Tepeleniju, Klisurl in Elbasanu, vendar so snežni meteži in deževno vreme povzročili tu in tam zastoj, medtem ko so Italijanske čete — po poročilih iz obeh virov — nudile povsod ogorčen odpor. Demisijl maršala Badoglia sta se pridružila še guverner Dodekaneza de V e c c h i, ki ga je zamenjal general Ba-stico, ter šef mornariškega štaba Ca var-nar i, ki ga Je zamenjal RiccardL Na egiptskem bojišču so Angleži 9. t. m. nenadoma prešli v ofenzivo, in sicer v tako zvani Zapadni ali Marma-riškl puščavi, od koder so z motoriziranimi oddelki prodrli do Bukbuka med Sidi el Baranijem ln Tobrukom ter tako odrezali italijanske čete pri Sidi el Baraniju. Ta postojanka je spet padla v njihove roke, osvojili pa so še dve važni postojanki v notranjosti puščave ln zajeli večje število Italijanskih vojakov z nekaterimi njihovimi poveljniki. Boji se z vso srditostjo nadaljujejo. Scrutator Ogl. reg. pod & B. 1318 od IS. XII. 1938. Zaklinček narodne zMrke CMD Ie nje nporaSia Zbirka fs S23al izdala ggla 2.GM din — Družba sv. Cirila in Metoda je do letošnje božičnicecbrnejnim šolam nad 510 tisoč din Danes srno zaključili narodno zbirko, ki je dosegla 232 039 din. K temu nad vse razveseljivemu in uspešnemu zaključku je pripomoglo toliko požrtvovalnih darovalcev in sodelavcev, da tudi pri tej priliki ne moremo mimo tega dejstva, ne da bi se prav vsem ponovno in najjskrenejše zahvalili. Celotna narodna zbirka je določena za prireditev letošnjih božičnic na šolah in v krajih, kjer je to najbolj potrebno. Poleg tega pa je Družba iz drugih svojih dohodkov in sredstev določila še nadaljnji prispevek, tako da bo v te namene izdanega letos iz družbene blagajne vsega skupaj nad 310.000 din. Deležno bo božičnic okoli 140 šol ter so bila te dni darila razposlana za severno mejo in v Prekmurje v glavnem iz Maribora, na kočevsko stran pa iz Ljubljane. Vse naše tamošnje podružnice in zadevne šole prosimo, da se točno drže navodil, ki so jih prejele in da nam tudi čimpreje pošljejo potrdila o prejetem blagu in čevljih ter nato poročilo o izvedenih božič-nicah. \ Naša javnost pa, ki je s tako vzglednim razumevanjem sodelovala pri naši akciji, bo v kratkem točno obveščena o krajih in vrednostih, ki so jih prejele posamezne šole. Ljubljana, dne 14. decembra 1940. Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Zaključni seznam krajev, ki so darovali za narodno zbirko Z današnjim dnem smo zaključili na*o narodno zbirko. H glavnemu seznamu z dne 23. novembra in prvemu dopolnilnemu seznamu z dne 30. novembra objavljamo še zaključni dopolnilni seznam krajev, ki so se odzvali, in zneskov, ki so jih prispevali: Zvišali so sc prispevki v Boh. Bistrici za 91 na 179, v Kamniku 470 na 3677, v Mariboru za 126 na 43.825.25 in v Ptuju za 93 na 3413. Na novo so se izkazal' se naslednji kraji: Gorje pn Bledu 40. Kamniška Bistrica 100, Kapela pri Brežicah 100 Kočevje 817, Komenda pri Kamniku 50. Knžcvci pri Ljutomeru 200, Laze pn Sma-tnem 100, Mojstrana 88, Notranje gorice pn Ljubljani 84, Pince pri Dol. Lendavi 85. Polje pri Ljubljani 751.50, Polzela 120. Radvanje 40, Rov te nad Logatcem 44. Ruše 870, Semič 140. Šmartno pod Šmarno goro 20. Današnji izkaz vsebuje skupaj 4429.50 nadaljnjih dohodkov ter se je s tem narodna zbirka dvignila na končno vsoto 232.039 din. Vsem najiskrenejša hvala! zastopnikov Murska Sobota, 14 decembra V Velikih Dolenjcih na skrajni severno-vzhodni točki Prekmurja je bil ta teden uradni sestanek predstavnikov obmejnih cb'astev z naše in madžarske strani. Taki sea^nki so vsake tri mesce menjajoč se na naši in na madžarski strani, kakor določa paragraf 18 trgovinske pogodbe med obema državama. Namen teh sestankov je, da se uredijo razna vprašanja malega obmejnega prometa na prekmurskem delu naše državne meje. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da doslej že več let ni bilo ob meji, ki pripada naši banovini nobenega neljubega obmejnega incidenta, tako da so bili odnošaji med eblastvi na obeh straneh meje vedno korektni. Obmejni organi so zmerom korektno vršili svojo dolžnost v duhu prijateljstva in dobrih odnošajev med obema državama. Prejšnji obmejni sestanek je bil ob koncu septembra v Gornjem Siniku na madžarski strani, zdaj pa je bil v naših Velikih Dolenjcih. Nara oblastva so zastopali sobo ki sreski nače'nik dr. Franc Bratina, orožni:ki major Friderik Leman, graničar-ski kapetan Drago Božovič. vodja carinskega oddelka v Hodošu Velizar Novakovič in poverjenik g'avnega oddelka finančne kontrole Alojz Vrtačnik iz Murske Sobote. Z madžarske shrani sc se sestanka ude-lc:-"i okrajni glavar iz Mcnoštra (St. Got-harda) dr Olajos, podnačei!n:k dr. K;s. gra-n i carski major Hiller, orožni ški major Ma-daerav in carinik Vesei :z Davidhaze. Komisija je z zadovoljstvom ugotovila, da tudi to pot ni nobenega prigovora k toč- nemu izvrševanju konvencije med obema državama. Ves obmejni promet je tekel v redu in v najlepšem medsebojnem soglas-i ju. Po izvršenih uradnih f srčno vzgojo naše mladine V dravski banovini imamo samo eno društvo za varst"c ii. vzgojo ptic pevk in sicer v Ljub'ian:, ki pa še da'eč ne zmore dela in pomoči, ki so si jo čez pomlad in poletje zaslužili naši krilati in koristni pokončevalci škodljivega mrčesa. Ce bi se vsi oni, ki jim ptice vsako leto rešijo težke tisočake, zavedi' m verovali v tn ogromno delo. ki ga ptice opravijo, bi morala vsaj vsa naSa mesta v dravski bar novini imeti po eno drurtvo za varstvo in vzgojo ptic pevk, še Lpše bi pa zvenelo ime društva- Dru.š+vo za varstvi ptic m živali. Ravno v sedanjem času ko se srčna kultura okrog in okrog naše domovine tako barbarsko tepta in -.ničujr, bi bilo potrebno misiliti na ohranitev naše srčne omike. V resen opomin naj mrn bo lanska huda zima, ki nam je uničila ogromno število koristnih ptic pevk; tistemu sadnemu drevju, ki ga ni muči"? zima, ie pa njegov cvet in sad uničil škodljivi mrčes, ki str je ravno radi pomanjkanja ptic nemoteno razmnoževal. To smo letos na pomanjkanju vsega 'iadja grenko občutili. Tudi le>!rw se nam r>beta dolga in ostra zima, ki bo zopet seka!a rane našemu koristnemu ptičjemu rodu in s tem tudi našemu sadjarskemu in vrtnarskemu gospodarstvu. zato naj že zdaj vsi, ki se zavedajo koristi naših najzvestejših pomočnic, mislijo na to, kako bodo pticam vračali mitlo za dobro. Kdor se pa na tem polju dobro-delnos>ti že iz katerega koli razloga ne mo- Neznana svinjska epidemija v Sloveniji Radeče, 14. decembra Mnogo razburjenja med Radečani, zlasti pa med okoliškim prebivalstvom je povzročili nenaden pojav nepoznane svinjske bolezni v vasi Vrhovem pri Radečah. Nalezljiva bolezen se je tako naglo razširila, da so bili že mnogi vaščani prisiljeni takoj pobiti svoje svinje, ki so jih pravkar začeli skrbno pitati, da bi jih zaklali po našem običaju okoli božiča Takoj sc poklicali bližnjega živinozdravnika, ki naj bi ugotovil, za katero svinjsko bolezen gre, da bomo Jahko pravočasno preprečili razširitev bolezni še v druge vasi Ta za vratna bolezen lahko postane še posebno usodna v času velike draginje in pomanjkanje zabele, če s«e ne bo posrečilo zatreti jo že v kali. Najhuje flahko prizadene prav siromake, kj si s trudom zredijo po enega ali <]va prašička da irnajo potem za celo loto po malem zabele tn suhega mesa. Upamo, da se bo strokovnemu živinozdravniškemu vodstvu posrečilo zatreti bolezen. • ★ • O pojavu nevame kužne svinjske bolezni je nedavno pisala tudi »Domovina«. Razširila se je okoli Št. Jurija ob južni železnici. Omenjeni dopis oznanja novo bolezen za nalezljivo ohromelost in trdi, da se je prvič pojavila v Sloveniji in da je že dalje časa razširjena v Nemčiji in na Češkem. Morda gre v Vrhovem za isto bolezen. Vsekakor morajo oblastva v teh časih, ko je prehrana prebivalstva že tako nekoliko ogrožena, še posebno odločno nastopiti, da se ta svinjska epidemija zatre. Zadnja pot ge Julči Rakove Trbovlje. 14. dec. Smrt gope Julči Rakove je težko odjeknila v vseh trboveljskih krogih ki so poznali blago ženo. Neozdravljiva bolezen je že nekaj let mučila pokojnico. Mnogo-kje je gospa Julči iskala leka. Zadnji čas se je zatekla na Golnik v n.adi, da ji bo zdraviMšče pomoč vendarle prip> mogla zoper do zdravja in novih življenjskih sil. Bilo je zaman Jetika je bo'nico neizprosno zapisala smrti m te dni je v cvctu živil jenja izdihnila. Morala se jc posloviti za vedno cwl svojih dragih. Kot mlada strokovna učiteljica je nastopila svije prvo mesto na trboveljski go-spodlni-ki šoli. kjer je poučevala rečna de'a. V vestnem nadvse marljivem v/pcinen« d\i< ie izuči la generacijo trboveljske ženske mladine, k- jo je radi nj?ne izredne dobrosrčnosti vk'eni'3 v srce. G.npa Julči je bMa izvrstna učiteljica vz-vna soproga in mati, poleg tega pa tudi vneta javna dc'avka. ki se je nt-umorn'' udejsriovala pri tukajšnjem Sokolu, zl.a<-f nri drami. Bila ie dolgoletna članica pevskega društva »Zvon«. Povsod je pomagala kjer je bilo treba podpreti kakr^n«. ko-lj socialno ali narodno akcijo Zadnja !c'a se ie radi rah'cga zdravja posvetila izključno svojemu domu kateremu je posvetila vse svoje bistvo. Njen« silovo od soproga Milsa in dragega sinka Du"ana je bilo pač na.hv težko, saj sta ji bila vse na svetu Zadn.a ;>ot ie po kaza'a kako zelo p-iljubliena jc bila rajnka. V p:/stednjem sprevodu jc je sprem lja! celotni tukajšnji učiteljski zbor s šolskim nadzornikom g Vranccm na čeiu. sokolsko odposlan?tvo z zastave in godbo, številni znanci ir pr;iatel.n od blizu in daleč. Deca gospodin iske š<>le )f nosila mnogo cvetja in vencev. V »men- učiteljskega društva Larko se ie od rajnke z iskrenimi besedami poslovi' pred-ednik g Mahkota. Pevski zbor je v poslsdme slc.vi, zapel tuž-no pescin, soko'ska godba pa "e zadnjič j zaigrala vrli Sokolici Rdeč nageljni in i mnogo vencev je prekrilo svežo grudo pod ; katero je gospe Julči na šile večni pokoj! i Težko užaloščeni »v»db ni n.a*e iskreno 9t>-ža'jc. B'ago rairko ohranim^ v na:'cpšcro 1 spominu! Invalid, ki terja plačilo Naša javnost se morda še spominja invalida Antona Brečka, o katerem smo svojčas poročali, kako je s svojo materjo in bratom pri iskanju zaslužka kot rudar v Srbiji strašno trpel v mrazu, da so mu zmrznile noge. Zdaj živi kot invalid v Presladolu pri Rajhenburgu. Z največjo težavo se preživlja in zaman išče službe vratarja ali česa podobnega. Zdaj pa se mu je zgodilo tole, kar nam opisuje v daljšem pismu. »Pred dvema mesecema sem se v Rajhenburgu. iščoč zaslužka, slučajno sestal z nekim gospodom. Vprašal me je, če sem pri volji, da prevzamem nekje delo pri napravljanju klaftrskih drv. Pri vsej svoji bedi sem bil vesel takega predloga, da dobim vsaj nekaj zaslužka. Čeprav sem invalid na cbeh nogah, sem delo prevzel. Plazeč se poeosto oo kolenih v ozdu sem v po1 drugem mescu srečno na/rravil 23 in pol klaftre drv. Prejel sem za sebe in za svojega kamerada 900 din za hrano, da ne bi lačna delala. V pogodbi se je podjetnik z Vidma obvezal, da nama plača po 20 din od kub. metra, torej 80 din od klaftre, in da nama bodo drva plačana takoj, ko bodo napravljena v gozdu Ne vedoč. s kom imava opravka, sva se močno razočarala. ko sva po končanem delu terjala najin preostali zaslužek 980 din Triie tedni so že minili, odkar so dela napravljena, toda mož naju vedno izbeeava in noče izplačati zaslužka, češ da nima denarja V skrajni sili sem se obrnil na odvetnika za nasvet. Pa sem izvedel, da je zastonj ves moj trud. ker podietnik nima niti pare. Drva so še tam, kjer so bila naprav- O,'*« ia «•»•• 1 «•• fc IL •« I jena. rato sem prosi1, naj se meni bednemu invalidu dovoli, da odvzamem toilko drv in jih prodam, kolikor je znašal moj skromni, težko priborjeni zaslužek. Toda tudi to se mi ni obneslo, ker gospodar tega ne odobri. Tako sem se znašel še v v^č-ji bedi. ker pomagač terja od mene plačilo, jaz pa mu ga ne morem dati. To je vse, kar sem hotel povedati, javnost pa naj presodi.« Preprečen roparski naf&d na pmt® Na podlagi ljudskih govoric so orožniki pravočasno prijeli nevarno druščino Središče ob Dravi 14 decembra 2e več dni so se širile prav alarmantne vesti po treu. češ da se pripravlja roparski napad na poštno blaga ino ari Sv Bolfenku na Koeu. Večina je smatrala te govorice za čenče odnosno za potegavščino. Orožništvo ki je tud; slišalo te ve ti. na ie vestno hodilo stražit pošto in ugotovilo. da govorice niso bile brez podlage. Opazili so med drugim dva tuica ki s*a hodila pošto skrival ogledovat Dognali so. da ie pripravljala naoad to^oa k: ie imela svoj sed°ž v D-a^os'avcih v župniji Sv. Juriia v Medmuriu. Drago?,lavci so več ko tri ure oddaljeni od Sv. Bolferka. Počasi so se izvedela tudi že posamezna imena tako da so orožniki iz Mačincev v sredo lahko vseh osem zlikovcec zaielL Med roparji je tudi neki trgovec Novak, ki je bil najbrž njih vo~ja Za to n pad ie oskrbel paidaše s klobasami, el kt ič-no lučio in dvema robcema da nc- bi pustil prstnih odtiskov. Zadnjo sredo nai bi bili izvršili napad, oa niso več prišli do tega. ker jim ie p?zijivo orožništvo prekrižalo račune in dobro uklenjeno privedlo v Cakovec, Domače ljudstvo is bilo silno razburleno. ko ie doznalo. kdo so in kaj so nameravali. Vogel vabi smučarje in planl&ce Ce se peljemo z avtobu?om ali s sanmi od Bohinjske Bistrice proti Bohinjskemu jezeru, nas kar naenkrat pozdravi na visoki skali nad južnim bregom jezera majhna, komaj vidna planinska koča. skalaški dom na Voglu. Tako majhna je videti iz te daljave, da kar verjeti ne moremo, da je to stavba, ki Ima prostora za 30 oseb in še posebno veliko obednico. Tudi od spodaj ni videti, da bo pogled od koče tako lep, kakor je takrat, ko se oziramo nad raz-potegnjeno panoramo alpskih velikanov in ogledujemo globoko pod nami ležeče Bohinjsko Jezero. Skalaški dom na Voglu leži na skrajnem robu visoke Rjave skale v višini 1540 m. Postavljen je bil, da omogoči smučarjem ln turistom dostop v prelep! planinski svet, ki se razprostira okoli planine Vogel. Leži na pravilnem mestu: tam. kJsr sa neha vzpon, kier je turistu, prihajajočemu iz doline potreben odmor in počitek. Postavljen je pa tudi tako d?leč na spodnii rob smuškega sveta, da je smučanje na Voglu prav posebno prijetno: smučaš in smučaš, pa prismučaš prav pred kočo. Smučišča za kočo so prav prostrana. Dosti je Imen, kamor vodijo smuški tiri: na Spodnji ln na Zgornji Vog«i na Orlove glave, na Šijo. Konjsko škrbino itd., na razne omejne vrhove, od koder drsi pogled proti sončni Goriški. Dostop do Vogla je od hotela Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru in dalje mimo hotela Bellevue !n traja dve in pol do tri ure. No-sači so pri Sv. Janezu. Nekai dni bivanja na Voglu je nekaj dni oddiha in užitka v alpskem svetu. Kogar vlečejo prostrana smučišča ta jih najde po svojem okusu, od nedolžne liva-d!ce za začetnika do strmih pobo*ii. Kogor mika krasen razgled, ta se bo lahko na/-užll lepote nagega triglavskega pogorja. Na desni so Karavanke, potem pa gre r-o-gled preko Debele peči, DraŠk"h vrhov, Tošca, Tri glava, Tičarice in Bogatina, da se v ozadjv zopet zaključi s- pogledom na Podrto goro, Vogel, S i jo, Rodlco in črno prst. Postani in c stani član Vod n l U v V2 družbe! V NAŠIH ZIMSKIH KRASOTAH SIPIm RATi Čfc-PLAN CA 870-1108 Zimekosportnl center. smuSke proge, smušfce šoie, skakalnice. DOM ILIRIJA V PLANICI Idealno za »miitel šport. Komlort. Prvovrstna smučarska Sola. Drsališče, a sKt-Ualnlc. Električne sani za slalom na vežbaliSOe. Izleti tn smučarske ture. l'OI>KOiiE2S 854 m Hotel VITRAiJEC ln več penzlj, smučka Sola. _ SV. KKI2 — PLANINA 1000 m t. p Jesenice, odlična smučiSča. Int.: Tajsko-prometno druStvo. KOČNA P KI JESENICAH z. p. Kocna »l. o .o v jiootmk. Oostiliia Rozman, |K-nz j < 40 - 60 ciin, leoa saiučis. 3- JfEZEKSKO 900—1200 ni Priznan zimsko-sportm kraj. _saeg, avtobus lz Kranja. dober VtLiK \ PLANINA 1550 Najbližja in cenejša izSeir.a točka. Krasna siniičiaca z. začetnike m izvežbane. Izborna oskrba » p aninski koči._ Burt IN J Obsežna novo urejena smučlSča do 1500 metrov — prvovrstni hoteli. In-formnclje: Tuiskoprometno druStvo. Dom SPD na Komni 1520 n Bohinjem 80 postelj, penzija od din 62.— dalje, srnužka Sola. prospekti Skalaški dom na Voglu 1540 m: Kiealna smučišča, ugo-en don.op t Bohinja. Pri je no bivanje. 1'ension Din 50"— DOLENJSKE TOPLICE Radlo-termalno kopaJttč« 38' C. te-1 -»zalSka postaja Straža—'Topilo« pri Novem mestu. Nizke zimske cene. Ves komfort Centralna kurjava v sobah, hodnikih la oblačllnlc^h. Izvrstni uspehi v zdravljenju revma-tlzma vseh vrst tudt pozimi. Pojasnila tn prospekte daje uprava. POHORJE (910—1543): lde&lec smužkl svet, prijetno rimsko bivanje. Številni planinski hoteli ln domovi, dobra oskrba, polni dnevni pensioc din 45-70. Nova pohorska avtocesta. PLANINSKI DOM PR! SV. TRE« KRAtJIH na P ihorjii, 1200 m; idea ua smučarska postojanka, r z-ežna smušk-. terišča. l'rvcvr?tria oskrba. Izlirviinče Slov Bistnca - uiesto KOČA NA PESKU. 1382 m; centralni« 'ega na Fo borj i, k asii smuški tereni, -ol-.dna oskrba. Do-topne postaje: SI. Konjice, Žreče. Oplot-nica. Sv. Lovtenc n/i'., Mislinja, SV. LOVRENC NA POHORJU vabi turiste ln smučarje na dlvne snežne poljane. »to je HOTEL »JELEN« (Geratič) v Sv. Lovrencu na Pohorju nudi svoflm gostom ;udi po zjm^se^Jca^sipoždt^^^^^ Obiščite lepe zimske turistične predele v severni Sloveniji! Pohorje, Savinjske Alpe, Logarska dolina, Mozirska planina. Smreko vec, Rimski vrelec Itd. Smučarski tečaji, dobra oskrba, polni dnevni penzlc-n din 50—70. KCGASKA Si ATINA Vse možnosti zdravljenja ▼ najmodernejšem hc+elu »JUGOSLOVENSKI KRALJ.« Indikacije: bolezni želodca ln Jeter: bolezni v izmeni snovi (Diabetes); bolezni krvnega obtoka, bolezni ledvic ln mehurja; bolezni perifernih živcev Itd. — Znana strogo dletič-na kuhinja. — Informacije brezplačno, zdravilišče v Rogaški Slatini. DOBRNA je odprta v omejenem obsegu tudi pozimi. Zahtevajte prospekte! POL2EVO 620 m Udoben planinski dom, sredi krasnih emučiič. Telefon VlSnJa gora 1. KURE3CEK 833 m — planinski dom na|lepS* smuSk • postojanka biizu Ltub' ane i Informacij«1 in prospekti: PI TNIH - LJUBLJANA. PUTMU MA RtFtOR >» ustali biroji Pl'I*IH u I BLED GRANT) S^OTEL TOPLICE arantman — 7 dni din 873.—, vse vračunano. PARK HOTEL BLED Ugodni aranžman) za BožiC ln zimsko si zono B—Ht——MBMM I lili IIIIII ——■ s polnilcem na bat, ki ne poceja Črnila. * STAEDTLER DomaČe vesti upokojencev, a komentarji, službenimi pojasnili in razsodbami državnega sveta. Knjigo sta priredila znana strokovnjaka v pokojninskih zadevah svetnika ministrstva financ Petkovič Borivoj in Djokič Mihaj-lo. Knjiga je pisana pregledno in lahko razumljivo. Obsežnejši pregled vsebine je razviden iz današnjega oglasa, na katerega še posehno opozarjamo. Knjiga stane 20 din in se naroča pri uredništvu »Finan-sijskega Glasnika«, Beograd. Avalska 6. rač. pošt. hranil, št. 60-336. Knjigo vsem upokojencem toplo priporočamo. naslanjala renesančna akulptura. Pri teh i izvajanjih, ki so pokazala predavateljevo ' temeljito poznanje stilnih značilnosti v upodabljajoči umetnosti, je moral ostreje določiti razlike med zadevnimi umetnostnimi stili, ki jih je takoj v uvodu opredelil tudi filozofsko. Pri tem je pokazal, v čem se je klasična grška plastika razločevala od rimske, kakor se je pojavljala v zadnjih stoletjih zapadiiega imperija in inspi-rirala tuoi reliefno plastiko na starokrSčan-skih sarkofagih. Piedavatelj je nadalje na premnogih motivih Rollanda prikazal utili- TRGOVSKO OPRAVO PRODA PAKFUMERUA MCMJS Tyrševa c. 9_ ♦ Nj. Vel. kralj Peter IL je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo XX. mednarodnega pomladanskega veleseima v Ljubljani. ki bo od 31. maja do 9. junija 1941. (—) * Za docenta na tehnični fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je bil imenovan dr. inž. France Vagaja. • Poroka, v soboto 14. t. m. sta se poročila v Beogradu gospodična Tuša Bon-Cina ln gospod Saša Jamčikovič, prokurist Splošnega jugoslov. bank. društva a. 6. Priči sta bila g- dr. Fran Bončina, direktor drž. žel. v p. In dr. Ivo Belin, vicegu-verner Narodne banke. Ncvoporočencema iskreno čestitamo! Knjižnice, arhive, znanstvene institute, tehnične pisarne itd. obveščamo, da z novim Vitoflex aparatom vse dokumente itd. hitro in poceni preslikamo. Priporoča se DROGERIJA GREGORIČ, kr. dv. dobavitelj, Ljubljana, Prešernova uL 5. ♦ Proslava -lOIetnice umetniškega delovanja Hlnka Nučiča, ki bo v soboto, 21. t. m.., vzbuja v Zagrebu izredno zanimanje. Pričakovati je, da bo potekla zelo odlično. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da je prevzel pokroviteljstvo zagrebški župan g. M. V. S t a r č e v i č, kar je viden znak ne samo priznanja g. Nučiču, čigar zasluge za Hrvatsko Narodno gledališče so nedvomno velike, marveč tudi prijateljske poozrnosti nasproti Slovencem in nova potrditev našega vedno živahnejšega kulturnega sodelovanja. Zagrebški Slovenci in rojaki iz Brežic in Krškega, ki se nameravajo udeležiti sobotne Jubilejne prestave g. Nučiča, naj si ob pravem času preskrbe vstopnice. Dobe se v prodajalni gledaliških vstopnic (Oktogon), Hica 5 in pri društvu »Narodni dom« v Zagrebu, Trg kralja Tornislava 14-11. Želeti je, da bi tudi Slovenci z obilno udeležbo podprli to proslavo, kl najvidneje manifestira našo kulturno vzajemnost s Hrvati! * Plombiranje radijskih aparatov. Direkcija pošte v Ljubljani objavlja, da se rok za plombiranje aparatov podaljša do vključno 20. decembra 1940. Po tem roku bo možno plombirati samo še aparate, ki bodo prijavljeni kot naročniški in jih bodo naročniki redno odjavili na poštah. Vse ostali radijski aparati, ki jih bo pošta izsledila, bodo zaplenjeni. £&®dalit6te »Neptun« tunina (Thunfisch) je posebna delikatesa v izredno finem olju ^NEPTUN" d. d. — Split Proizvodi največjih domačih tovarn sardin ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umrla ga. Marija Jakša. Pogreb bo danes ob 15. z Žal. kapelice sv. Andreja, k Sv. Križu. — Svoje drage je zapustila ga. Frančiška Vidmar jeva, vdova po železničarju. Pogreb bo^danes ob 14. z Zal. kapelica sv. Marije, k Sv. Križu. — Po kratki bolezni je do-trpel zvaničnik drž. železnic g. Franc Mi-helič. Pogreb bo jutri ob 15. z Zal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje. • V Bovcu ob S"čl je nepričakovano umrl 8- t. m. g. Oskar Miekuž, star komaj 44 let. Pokojnik je bil najstarejši sin na Ctariškem splošno znane Mlekuževe rodbine. Vodil je domačijo v Bovcu. Pogreb pokojnika je pokazal, kako zelo priljubljen je bil med domačini. bila tudi za uržavne železnice za časa zimske sezone rentabilna. Upravičeno pričakujemo, da bo generalna direkcija državnih železnic upoštevala to prošnjo ter pravočasno, vsaj od 21. t. m. dalje, ponovno vpeljala oba vlaka. * Priprave za zimsko sezono na Bledu so v polnem razmahu, sai ie treba pričakovati za božič izdaten obisk zimskih gostov. Pritisnil je zmerom mraz. toda čez dan posije prav toplo sonce. Zjutrai vstaja iz jezera lahna meglica ker se jezero ohlaja. Do božiča bo gotovo popolnoma zamrzlo. Okoliške planine že dolgo pokriva snežna deja. Pogled na nje je edinstven. Tudi v dolini ie že dovoli snoga. Vsi gosti, drsalci in smučarji, bodo prišli o božiču v polni meri na svoi račun * Nagrade hišnim poslom-vlagateljem. Hranilnica dravske banovine Ljubljana, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letcs izžrebala za božič več nagrad po d;n 200, 100 in 50 hišnim gospodinjskim pcslom (kuharicam, hišnam. služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vsaj že 6 me secev vložene svoie prihranke na hran:l-no knjižico. Ti posli se vabijo, da se do vključno 19. decembra t. 1. priiavijo pri blagajni hranilnice (Knafljeva ulica štev. 9). med poslovnimi urami od 8 do 12. V izkaz je predložiti hranilno in posofeko knjižico. Kdor teh knjižic ne predlogi, ne bo pripuščen k žrebanju nagrad. Žrebanje bo v petek 20. t. m. ponoldne. Gcspo-dinie in gospodarji nai blagovolijo na to opozoriti svoje posle. (—) ODNEJŠA 'MUSSSS& DAVILA KAHC uu.uAH* ^-..rTr. • Uprava policije v Ljubljani razpisuje javno dražbo orožja, ki bo 30. t. m ob 12. na upravi policije. Biei\veisova c. 22. Prodajale se bodo puške, samokresi i. t. d. ♦ Obisk ljubljanskih gostilničarjev v La. škem. Združenje gostilničarjev v Ljubljani in Združenje gostilničarjev za ljubljansko j okolico sta v sredo priredili izlet svojega, članstva v Laško z obiskom Gostilničaiske pivovarne. Zanimanje za izlet je bilo zelo živahno, saj se je vabilu odzvalo okrog 150 članov. Izletniki so si najprej podrobno ogledali pivovarno, ki sta jim jo razkazala tehnični vodja inž. Uhlif in predsednik Majcen, nato pa so se v salonu Henkejevega hotela zbrali k pokušnji, ki se je razvila v prav prijeten družabni sestanek. Predsednik Majcen je udeležencem izrekel toplo dobrodošlico, za gostoljuben sprejem pa sta se v imenu izletnikov zahvalila predsednika obeh združenj Dolnlčar in Kane. t ar ni in simbolni pomen plastike v srednjimi veku ln po sveji vešči, pregledni ln jasni analizi coločil značaj Michelangelove umetnosti v nadaljevanju srednjeveških tradicij in v prehodu k umetnosti baroka. Izbrane skioptične slil'-e so nazorno ilustrirale tudi po formi lepa in prikupna izvajanja g. dr-. Gasparinija. n»>davainica instituta je bila polna občinstva. (—o). u— Jakobu ž^bretu v spomin je napisal sivolasi šolski ravnatelj v pokoju g. Josip C h r i s t o f naslednje vrstice: Ko sem jeseni 1886 z izpričevalom učne usposobjeno-sti v žepu obiskal Planino pri Rakeku, sem uganil v Tebi. tedanjem tamošnjem učitelju, krasnega človeka z moškim oKrazom Pa z otroško dušo katerega diči tisto mišljenje in tista sposobnost, ki predstavlja značaj svojega poklica, to celo v času, kl je prenehal biti bogat na značajih. In to Je naju vezalo v življenju še potem, ko si LEPA PARILA ■ PARFUMER1JA VBNU&, Tyrseva c. 9 j »Železniški upokojenci, ki so predložili slike za izstavitev novih legitimacij za režijsko vožnjo, se opozarjajo, naj te dvignejo od 23. t. m. naprej na isti postaji, kjer so predložili slike. Pri dvigu novih legitimacij bo potrebno stare legitimacije in vložke oddati. Upokojenci se opozarjajo, da so nove legitimacije veljavne šele s 1. januarjem L 1941. Za majave zobe, za prenežno dlesno kakor za piškavost zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto, ki desinficira ustno duplino. — Dobiva se v drogeriji Gregorič, Ljubljana po din 16.—. Glavno skladišče: Laboratorij > Vis-Vi t, Zagreb, Langov trg 3. * Prebivalstvo Dražg°š in okolice nujno želi, da bi se vendar že uredil nevarni klanec, ki drži od vasi Rudno proti Dražgo-šam. Tu se je zgcdilo že več nesreč. Nedavno se je primerila nesreča nekemu sku-povaicu starega železa. Voz se mu je razbil in voznik sam se je krvavo poškodoval. To je vsekakor huda strmina, ki jo pa Dražgo-šani uporabljajo nad 250 let, jo sami vzdržujejo ln morajo za popravila izmetati vsako leto lepe tisočake, dokler ne pride spet deževno vreme, ki razdere vsa popravila. Vloženih je bilo že več prošenj na ba-novinski gradbeni oddelek, toda doslej še ni rešitve. Banovinski gradbeni inženjer si je sam ogledal to strmino. Dražgošani so voljni prispevati z delom, banovina naj da na razpolago inženjerja in naj prevzame stroške za preureditev klanca, potem ne bomo vanjo več zabijali težkih tisočakov, kar vse skupaj nič ne pomaga, ker je pač treba enkrat za vselej strmino omiliti Domala smrtno nevarno se je tu poškodoval omenjeni nakupovalec železa, nesreče pa se bodo še ponavljale, ako bodo prošnje Dražgošanov ostale bob v steno. * Izpod zemlje je naslov pesniški zbirki, s katero se nam predstavi France Kožar, znani izpovedovalec življenja slovenskih rudarjev. Knjiga utegne zanimati ne le rudarje i>n ljudi iz revirjev, marveč tudi vse ostale ljubitelje lepe besede, ki se zanimajo za dejanje in nehanje naše ijne doline. Zbirka i žice te dni na prvovrstnem an-tin&nem brezlesnem papirju, obsegala bo okrog 30 pesmi na okrog 70 straneh in bo veljala broširana 20, v platno vezana pa 30 din. Ker izide v omejeni nakladi, se je treba podvizati z naročilom na naslov: France Kožar, Trbovlje L l/n I in rv*' C L ZASTOPSTVO KRUPP O ŽUŽEK .VALI TETINI bDUBLJARA ; TOVOfcNI AVTO TAVČARJEVA 1V-V * Dva milijona škode po p°žaru. Iz Som-bora poročajo, tla je v četrtek popoldne nastal velik požar v predelovalnici prediva v Kuli. Nikakor ni bilo mogoče rešIM skladišča in je zgorela vsa zaloga, vredna 2 jrjilijctna dinarjev. Ker je pomanjkanje vode, ni bilo mogoče preprečiti, da ne bi požar zajel tudi poslopja. Divjal je vso noč. To je že drugi požar, ki Je letos zajel podjetje. Prvič je bilo milijžn dinarjev škode. * Kaj nam mora nuditi daaes knjga? Cas ie zlato, pravi pregovor. Tudi kadar čitaš, se na to spomni! čtivo, ki Ti ne prinese koristi v moralnem pogledu, ki te ne dviga nad vsakdanje skrbi in ti ne nudi pobude za delo. podpore ali nauka za življenje. ali ki Te ne povede na pot resnice in pravice, ni vredno časa. ki ga z njim zapravljaš. Juš Kozakove »Mfr-ske« so napisane iz življenja za življenje ter Te bodo zadovoljile. Cena broširani knjigi 80 din. vezani 100 din. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. Se-lenburgova ul. 3. (—) * Kdor syželi zabave in razvedrila, naj si nabavi Milčinskega »Humoreske«. Vezana knjiga stane 60 din ter se dobi pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sel-onbur- g°» 'Vkratie^ega Kipa še nt »o nasil. Pred tednom smo poročali, da je v Zagrebu na skrivnosten način izginil z razstave francoske umetnosti kipec kopalke, ki je visok samo nekaj nad 30 cm, je pa vreden nad 40.000 din. Kipec je namreč umetnina slo-večega francoskega kiparja Maillola. V času tatvine je bilo polno ljudi na razstavi, med njimi tudi skupine študentov arhitekture, umetnostne akademije in igralske šole. Pričakovali so, da bo nenavadni ljubitelj umetnin sam vrnil kipec. Ker se to doslej ni zgodilo, je policija uvedla ostrejšo preiskavo in pričakujejo, da bo tat kmalu razkrinkan. iT f,,fwM!«!lf1H» u_ Diplomiran jp bU na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani za gradbenega inženjerja g Nikola Dobrič. Čestitamo. u_ Diplomiran je bil za inženjerja arhitekture ra tehniški fakulteti v Ljubljani, gospod Gregoreč Nace iz LJubljane. Čestitamo! Za BOŽIČNO E V E S C E • Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr.banske uprave dravske banovine« številka 100 z dne 14, t. m. objavlja uredbo o mletju tn kruhu, odločbo o priznanju foniatrije za specialno skupino medicine, navodilo št. 17 o uporabi o 1'faiem prispevku za narodni invalidski sklad, od oč-bo o maksimiranih cenah surovim kožam domačega izvora, maksimiranje cen za riž italijanskega izvora, odločbo glede prisilnega odkupa pšenice v dravski banovini, razglas glede prodaje bencina na drobno in spremembe v staležu državnih in ba-novinskih uslužbencev na območju dravske banovine. ♦ Za uvedbo brzovlakov št. 2 in 3 za božično sezono. Od 18. novembra dalje sta bila ukinjena brza vlaka št. 2 na progi Beograd—Jesenice in št. 3 na progi Jesenice—Ljubljana. Ker je sedaj generalna direkcija državnih železnic vzpostavila za božično sezono obratovanje brzega vlaka št. 2, ki odhaja iz Beograda ob 9.02 in je bil v Ljubljani po prejšnjem voznem redu ob 20.13, le deloma, namreč samo na •odseku Beograd—Zagreb, je Tujskopromet-na zveza v Ljubljani prosila železniško direkcijo, da vzpostavi promet vlaka B-2 do Jesenic, obenem pa v celoti uvede vlak B-3. ki odhaja iz Jesenic ob 7.46 in je v Beogradu ob 20.15. Oba vlaka sta za zimski turizem Slovenije izredno važna ter bi PROTIN, ISHIAS revmatizem. akuten kot kroničen, kostne bolečine,otrplost v vratu in vse vrste trganj uspešno zdravi RUSKI OBLIŽ. Dobiva se v lekarnah v originalnih zavitkih. Po pošti pošilja DVORSKA LEKARNA BOGOJE-VIČ A — SKOPLJE. Reg. S. br. 20.112 od 9. IX. 1932. • Zagrebška občina ne sodeluje pri dobrodelnih akcijah. Lani je zagrebški župan prevzel pokroviteljstvo nad zimsko pomočjo siromašnim someščanom. Ta akcija je zdaj v likvidaciji in se bodo iz preostanka izvršila neka javna dela. Letos je zagrebška mestna uprava sklenila izvesti zimsko pomoč na docela črug način. Uveden je socialni davek po gostinskih lokalih in enkratni prispevek od dohodkov. Iz teh prispevkov se organizirajo ljudske kuhinje, v katerih se bo delila brezplačna hrana vsem pomoči potrebnim. Razen tega bodo posamezniki dobili kurivo. V kolikor bo potrebno, se bo ta akcija še razširila. Zagrebška občina se je gladko odrekla vsakemu moledovanju za milodare. * Državni upokojenci! Izšla je iz tiska »Uredba o osebnih in rodbinskih dokladah državnih upokojencev« z ostalimi predpisi, ki se nanašajo na prejemke državnih nad 300 krasnih novih okraskov — že od 50 para dalje! Jaslice, hlevčke, pastirčke, ovce ln nebroj drugih živalic. Velika izbira domačih lesenih igrač, kakor tudi vsakovrstnih iger, železnic, vojakov, pušk, itd. Praktična božična in novoletna darila, kakor: manicure, šivalne garniture, razne kasete z milom, brivske garniture, itd. »MAČEK V VREČI« Din 2.— z dobitki v vrednosti do Din 10.—, najmanjša vrednost Din 2.—. Za plesne venčke lepi kotiljoni od Din 1.50 dalje, pri: Foto Touristu, Lojze šmiicu Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte. pred več leti kot upokojenec nastopil težavno službo učitelja na mojem učnem zavodu. Takrat sem še tem bolj spoznal v Tebi človeka, ki sicer ni posedoval zemeljskega bogastva, ki ponižuje dušo, temveč človeka, katerega življenje je potno lepih dejanj. Imel si toplo srce, veliko dušo — bil si dober. Bil sa vrl delavec na svojem mestu, zvest in natančen v izpolnjevanju svojih dolžnosti, prijatelj Izobrazbe in na-precika. prijatelj mladine, katera se Ti je kakor očetu globoko vtisnila v Tvoje srce. Bil si značaj, v katerem ni bilo najti prevare. Mahoma si pridobil nele srca in misli svojih učencev, temveč tudi srca staršev in sodelavcev. In te vezi. ki jih srca ln misli predejo ob plemenite duše, bodo ostale trdne in preživele bodo kakor peaenj Kratki čas našega zemeljskega življenja. Neminljiv bo ostal Tvoj spomin meni in Tvojim hvaležnim učencem! Počivaj sladko, blaga duša! URE - ZLATNINO, srebrnino, briljante poceni in v veliki Izberi nudiva za n v • w Bozic BRATA LOGAR Ljubljana, Pred Škofijo 15, tel. 44-32 u— Zamude vlakov ob odhodu s postaje v Ljubljani so v zadajem času prenehale. Železnica odpravlja vlake ne glede na to, ali še čakajo potniki pri potniški blagajni. Železnica se opira na svoj poziv, ki ga Je pred kratkim izdala na potujoče občinstvo. Opozorila je med drugim tudi na to, da si morejo potniki nabaviti vse vozovnice že v predprodrrji pri »^utniku«. n— Koncert i&lijanskega pianista v Ljubljani. V sredo, dne 18. t- m. bo v Italijanskem kulturnem institutu v Ljubljani koncertiral pianist Carlo Vidusso in izvajal pretežno italijanski koncertni spored, poleg nekaterih Chopinovih točk. O pianistu Vi-dussu borno še poročali. DEKOR d. z o. z. tovarna fine keramike — Ljubljana, razstavlja dela DANE PEJNIČEVE V SALONU KOS — PASAŽA Oglejte si razstavo! — Najlepše božično darilo trajne vrednosti! Poroka. Minulo nedeljo se je poročil ljubljanski tapetnik gospod Karel Sitar z gdč. Pavlo Pečnikovo. Vrlemu sokolske-mu paru mnogo sreče na novi življenjski poti. u— Poročila sta se gdč. Julči Kunaver. priv. uradnica in g. Kelman Kovačič. carinski uradnik oba iz Ljubljane. Obilo sreče! (—> Predavanje prof. Evela Gasparinija. V petek zvečer je v Italijanskem institutu predaval njegov direktor, p:of. dr. Evel Gasparini o Michelangelu. Predavanje uglednega znanstvenika, ki se s svojim delom raziskovalsko giblje prav tako na področju literarne zgodovine in posebej še slovanskih literatur, kakor na področju upodabljajoče umetnosti, je pokazalo v novi luči problem umetniške inspiracije in formalnih značilnosti v plastičnem delu nesmrtnega kiparja in .slikarja Michelangela. Medtem ko se njegovo delo na sp'ošno uvršča v okvir renesančne umetnosti, je prof. dr. Gasparini dokazoval, da je bil Michelangelo takoj v svojih zgodnjih plastičnih stvaritvah bližji srednjeveškim in starokrščanskim vzorom, kakor pa vzorom grške klasične umetnosti, ki se je na nje SPREJME se aranžersSd praktikant. Obširne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod .-v Sem praktik, sem risar«. u— Umetnostna razstava Ivana in Bruna Vavpotiča. Včeraj se je v Obersmelovi galeriji na Gosposvetski cesti otvorila razstava slik Ivana in Bruna V a v p o-t i č a. Redki so primeri, da bi razstavlja^ la skupaj oče in sin. Ime Ivana Vavpotiča je tako združeno s slovenskim umetnostnim razvojem v zadnjih desetletjih, da ni treba posebej opozarjati na pomen njegove razstave. Razstavljena dela so zanimiva pre vsem zaradi tega, ker Ivan Vavpotič že dolgo ni razstavil tako Številne kolekcije svojih slik Tudi njegov sin Bruno se je že krepko uveljavil v slovenski likovni umetnosti in njegove razstavljene slike do rtojno predstavljajo slikarski talent Vavpotiča jun. Nova razstava v Obersnelovi galeriji je torej vredna vse pozornosti našega občinstva! Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steKlo. kipe. lustre. nakit Itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, ing. Rovšek, Ljubljana, Miklošičeva 12. vts-a-vis hotela »Uniona«. —u Dijaška kuhinja za ub°2ne učence na me§čansKi š°ll na Viču Je začela poslovati 3. t. m. in nudi vsak dan brezplačno toplo kosilo petdesetim najrevnejšim učencem. Ravnateljstvo meščanske šole se ob tej priliki v svojem in v imenu učencev in učenk najtopleje zahvaljuje vsem dobrotnikom v mestu in na deželi, ki so dijaški kuhinji priskočili na pomoč z darovi v denarju ali blagu, kak od tudi članom učiteljskega zbora, kl so požrtvovalno sodelovali pri nabiralni akciji. Nadalje se zahvaljuje damskemu odboru, v katerem so: Pakta Mara, ravnateljeva soproga kot predsednica, Plantan Štefka, soproga železniškega svetnika kot blagajnica, Grapar Danica, zdravnikova soproga kot tajnica. Košir Cilka, inženjerjeva soproga, in Prijatelj Roža, soproga šolskega ravnatelja v p. Ta odbor požrtvovalno in z uspehom nadaljuje nabiralno akcijo ter vzorno vodi kuhinjo, kž brezhibno deluje v veliko zadovoljstvo zavoda in potrebnih dijakov (-kinj). ZA PREMNOGE ČESTITKE OB MOJI 70-LETNICI VSEM PRISRČNA HVALA l Matej Seme u— V spominu Ev©Iini Batlstovt. Usu4 se Je cvet... Evelina, tvoja smrt me je pretresla. Nič več ne boš prihajala k pouku, nikoli več mi ne bcš zrla v oči zdaj vprašujoče, zdaj zamišljeno, sanjavo, zdaj otožno... Mlada si bila in duSo si imeki predobro, preplemenito. Pravi otrok glasbe si bila, za njo si živela, v njej si se izživljala- Bila si kakor z drugega, neznanega, čudovitega sveta. Evelina, morda res mas. bila ustvarjena za ta hladni svet. BCa ■* talent ln veliko si nam obetala. Tako ao-bro, srčno vdano delde si bila, tako marljiva in vestna učenka. Zakaj ti nI bilo dano povzpetl se do popolnega umetniškega uspeha? — Prepozno. O šla si v daJ jo. odkoder m vrnitve. Spomin nate ml j« ost&i bolesten odtenek onih srečnih ur, ko si. igrala z vso dušo umetnice dela velikih mojstrov. Odigrala si zadnjo pesem . . . solze ml padajo ... sonce vzhaja ln zaton«, da bo zopit všlo tebe, Evelina, ne bo več ... Tiho padajo snežinke na tvojo gomilo. Ali si pač našla prerani pokoj? Večnaja ti pamjat, Evelina, — Irma Hladnik-Majrrje-va. Ljubiteljem FOTOGRAFIJE Kadar so prazniki tu — ne sme manjkati fotoaparat. — Naši filmi, bliskovna luč, električni merilci Vam pripomorejo do krasnih posnetkov doma in v naravi — Priporoča iz velike zaloge spec. fototrgovina JANKO POGAČNIK Ljubljana — Tyrševa c. 20. u— Mraz nagaja tudi voznikom nage cestne železnice. Dobili so sicer nekake metlice, s katerimi odstranjujejo sneg na zamrznjenih steklih, vendar je to delo malo manj kot brezuspešno. Dobro bi bilo, če bi tehnično vodstvo naše cestne železnice namestilo na stekla tiamvajskih voz nekake elektrike grelce ali pa vsaj avtomatične brisalke, kakor jih imajo avtomobili. Poraba električnega toka bi bila malenkostna, treba bi bilo najti le najprimernejši način. MED. UNIV. dr. A. Novoseljskij ZDRAVNIK , se Je preselil iz Kranja v Ljubljano Zrlnskega 7/1, tel. št. 24-38 Ordinira dnevno od 9. do 11. in od 15. do 18, ure, ob sobotah od 9. do 11. ure. Rontgen - Diathermlja - Soluz - Višinsko sonce - Galvano-faradizacija - Vibr. masaža o— Vojne invalide opozarjamo, naj as obračajo zaradi zaščite in pojasnil na invalidski odsek kr. banske uprave, ki posluje v oddelku za socialno politiko in narodno zdravje, ker v področju tega odseka spadajo vsi posli, ki jih navaja S 85 ure-jtoo o vojnih invalidih in vseh drugih žrtev svetovne vojne. u— Beograjsko »zdravil®« proM protjno se je začelo širiti po drugih krajih. Zdaj že tudi v Ljubljani nosijo posamezniki in posameznice tiste čudne zapestnice iz bakrenih obročkov ln dnastih ploščic. Pravijo, da je ta moda prišla iz arienta. V Rusiji so pred svetovno vojno nosili takšne zapestnice, ki baje omilijo revmatične bolečine, o katerih ne vemo, ali imajo svoja vzroke morda v srcu, morda žolčnem mehurju. Zdravniki sodijo, da so te zapestnice le sugestija množice, kar pa lahko posamezniku pripomore, da bolečine lažja prenaša Da bi zveza cinka in bakra izvajala kakšen električen vpliv, seveda ni re*. Kljub temu pa posamezniki, ki nosijo take zapestnice, trdijo, da so se rešili revma-tizma v kratkih dneh. Nosijo jih podnevu in ponoči, kuje jim jih primorski rojak šužmelj v Cirilmetodovi ulici in jih celo poklanjajo znanec znancu ali znanki. n— P°J»snIla. Dognali smo. da nam ja bila vsa vsebina Inserata, kl smo ga priobčili v štev. 288 z dne 8. decembra 1940. našega lista, podtaknjena in da inserata ni naročil g. direktor mestnih uradov Franc Jančigaj, ki ž njim sploh ni v nobeni zvezi- Obžalujoč pomoto, ugotavljamo, da smo nasedli mistifikaciji. u— Dar. Sef-primarij otroške bolnišnice v Ljubljani g. dr. Bogdan Derč ie daroval v sipomin svojih nepozabnih prijateljev dr. Janeza Plečnika in dr. Pavla Krajca Društvu za vzdrževanje otroške bolnišnice 1.000 din. Odbor se darovalcu najtopleje zahvaliuie. (—) u— Koncert UJMA preložen. Zaradi smrti dr. Antona Korošca je koncert »UJ-Ma« napovedan za 16. t. m., preložen na poznejši čas. u— Razstava prelepih narodnih vezenin v Splošnem ženskem društvu. Costa 29. oktobra ŠL 9.. je odprta vsak dan od 10. do 17. ure do nedelje 22. t. m. Vstop prost Kolo jugoslovenskih sester v LJubljani se prisrčno zahvaljuje vsem sodelavcem nri prireditvi »iz Prešernovih dni« kakor tudi občinstvu, ki le do zadnjega kotička napolnilo gledališče in z dobrohotnim navdušenjem sledilo izvajanju vseh točk. u— Putnikovi smučarski izleti so že nekai let pri ljublianskih smučarjih zelo priljubljeni. Pestra ie bila izbira Iz'etnih točk. kamor ie vodil Putnik smučarje, vodstvo ie bilo vedno prav dobro. Zato ni čudno, da dosedanji udeleženci Putni-kovih smučarskih izletov že dali časa sprašujejo ali bo ta panoia Putnikovega poslovanja upeljana tudi to zimo Kakor doznavamo. bo Putnik poslei nadaljeval s smučarskimi izleti vsako nedelio in praznik. dokler bo dovoli snega. Pričakovati je. da bodo smučarski izleti v priredbi ljubljanskega Putnika še nadalie dobro obiskani, saj so poceni ker jih uprava pcdjetia. Tuiskoprometna zveza, smatra kot propagandne izlete ter računa vedno le lastne ceno. Ljudje, ki trpe poleg trde stolice na zapeki, morajo použiti za čiščenje črevesja zjutraj in zvečer četrtino čaše naravne Franz-Josefove greneice, Reg. S. br. 15485/35 n— Plesni tečaji Jenkove šole v Kazini 6e ne vršijo do vključenega dneva p°greba. Istotako so preloži za v torek napovedana plesna revija na poznejši dan, ki se bo objavil. (—) " u— Božične razglednice za zimsko pomof prodajajo trgovine s papirjem in pisarniškimi potrebščinami: Ivan Bahovc v Kre-eiji v Stritarjevi ulici, Ivan Bonač v Selen burgovi ulici 5.. Nova založba, Kongresni trg 19.. M. Tičar. šelenburgova ulica 1. in Učiteljska, knjigama v Frančiškanski ulici. Raznečavale jih bodo tudi druge trgovine in trafike. a— Himen! Danes ob po! 12 se poročita v mariborski stolnici gdč Sonja Lavren-čičeva iz ugledne narodne rodbine in poročnik g. Marijan Smerdu Novoporočen-cema obilo sreče! a— lz magistratne službe V smislu sklepa petkove tajne seje mestnega siveta je bi! pragmatično nastavljen g Dragan Kra-mer, referent zaščitnega urada. a— Volitve obratnih zaupnikov v železniških delavnicah. V januarju 1941 bodo v železniških delavnicah volitve obratnih zaupnikov. Kandidirati bodo smeli za zaupnike le oni delavci, ki so vsaj 12 let člani provizijskega sklada. a— §ahovske novice. Po III. kolu je stanje sledeče: Gerželj 2 in pol, prof. Stupan 2 (1), Mišura in Vidovič 2, Knechtl, Ku-ster in Lobkov 1 in pol, Kukovec 1 (2), Babič 1 (1), čertalič in Maroti pol. a— Popis duševno in telesno defektnifa otrok. Ponovno se vabijo v smislu razglasa mestnega poglavarstva v Mariboru vse starši, rsdniki in skrbniki, da prijavijo do 20. t. m. osebno socialno političnemu uradu na Rotovškem trgu 9 vse predšolske, šoloobvezne in pošolske otroke, tako svoje kakor tuje, za katere skrbe, ki imajo večjo telesno hibo ali napako ter one, ki so duševno manj razviti in zaostali, prav tako otroke, ki so sicer duševno in telesno zdravi in razviti, pa so izprijeni ali kako drugače nagnjeni k slabemu. To vabilo je namenjeno le staršem ozir. rednikom in oskrbnikom, ki stanujejo z otroci v območju mesta Maribora. a—Zdra\'niško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega« rajonskega zdravnika danes v nede!jo dr. Otmar Potrč, Tržaška cesta 13, javna bolnišnica. a— Podražitev plina. Mestna pflinarna bo zvišala ceno p!mu za 50 par pri prvih IG kub. m. a— Letošnja »zlata nedelja* Dne 22. decembra na letošnjo »zlato nedeljo« ostanejo trgovine v Mariboru ves dan odprte. Torek 24. dec. pa poslujejo mariborske trgovine samo do 17., delikatesne pa do 19. a— Akademskega plesa v Mariboru letos ne b°! že 19 let je bil vsako leto 5- januarja v Sokolski dvorani elitni Akademski ples. Akademska podporna zadruga, ki naj bi ga tudi letos priredila, pa smatra, da so časi danes prere3ni in da niso za tako razkošno prireditev primerni. Toliko v ve.:"tnost vsem, ki se zanimajo za Akademsko podporno zadrugo in ki so obiskovali Akademski ples. Akademska podporna zadruga upa, da jo bo jaivnost razumela pa tudi podprla, kadar jo bo za to naprosila, t—) a— Smuški tečaj mariborske sokolske župe bo od 2. do 9. januarja 1941. na Pohorju pri Sokolskem planinskem domu. Tečaj bo za moško in žensko članstvo ter za starejši moški in ženski naraščaj. Tečajniki bodo razdeljeni v dve škuoimi. začetniki in izvežbanejši. Celotna oskrbo-valnina znaša 266 din za osebo. V tem je všteto prenočevanje v skupnih spalnicah, 4-kratna dnevna obilna hrana, kurjava in razsvetljava. Prijave so sprejemajo do 23. t. m. v župni pisarni. Narodni dom. Iz Celja e— Likovna razstava prof. Alberta Sirka, ki bo od 15. do 27 t. m. v d/orani Mestne hranilnice, bo leo umetniški dogodek za Celje. Slikar razstavlja 50 del, skoraj vsa v olju in z nekai izjemami le pomorske slike iz zadnje dobe. Zato nosi razstava upravičeno naslov »Naš Jadran«. Kakor vselej, bo razstava gotovo tudi sedaj vzbudila v Celju in okolici veliko zanimanje. Otvoritev razstave bo danes ob 11. Ob tei priliki bo imel umetnostni zgodovinar prof. dr Franjo Šija-nec kratko uvodno predavanje o slikarju Sirku in njegovih delih LEPE PLAŠČE po ugodnih cenah prodaja trgovina GUST1 VRAČKO — CELJE e— Izdaja petrolejskih nakaznic. Vsi, ki so zaprosili za izdajo petrolejskih nakaznic, se naj zglasijo jutri, v ponedeljek, med 15. in 17. v pisarni mestnega tržnega nadzorstva na mestnem poglavarstvu v sobi štev. 24. e— Zadeva, ki jo je treba takoj rešiti. Hodnik za pešce ob državni cesti v Gaber ju so doslei zgradili in asfaltirali od rudarske šole do Sokolskega doma Ko oa je pred dnevi zapadel sneg. se ni nihče našel, ki bi očistil zasneženi novi hodnik za pešce Baie še ni rešeno vorašanie. kdo ie pristojen, da izvrši tako delo Ker je hodnik izredno frekventiran in še vedno poln snega, ie v interesu varnosti ©ro- mata nujno potrebno, da nekdo takoj uredi zadevo. Treba bi bilo do končne modernizacije ceste posipati tudi zanemarjeno široko cestišče na križišču Mariborske ceste in Aškerčeve ulice .da ne bodo ljudje ob toplejšem vremenu gazili tam po blatu, v mrazu pa hodili po ledu. e— Umri je v Lecnišču v Ljubljani v starosti 61 let hmeljski trgovec g. Ludvik Kaufmarm iz Celja. Pokojni je bil doma iz Mamnheiana v Nemčiji in je živel zadnja leta v Celju. Truplo so prepeljali iz Ljubljane v Celje. Pogreb bo danes ob 14.30 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V celjski bolnišnici so umrle 651etna, v Bra-slovče pristojna Marija Cenetova, krošnjar-ka brez stalnega bivališča, 471etna dninari-ca Jožefa Osterčeva iz Turnovca pri Rogaški Slatini in 341etna dninanca Marija Ra-bova iz št. Pavla pri Preboldu. OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali zamenjate v trgovini JOSIP URSIC — CELJE, NARODNI DOM. vec Vatter, tajnik Vladimir Skubln, blagajnik Končan Herbert, tehnični vodja Kosi Anton, gospodar Fece Jože, odborniki: šoln Karel, šoln Milan ln Dvornik Maks. š— Uspelo predavanje. Sokol je v torek zvečer začel vrsto predavanj. Prvi prosvetni večer je bil posvečen Bolgariji. Otvortl ga je društveni podstarosta br. Karba Drago, nato pa je povzel besedo toplo pozdravljen br. Vekoslav Bučar. Govoril je o Bolgariji, o vlogi, ki jo je imela ta mlada slovanska država v zgodovini, ln o njenem narodu. NAJPRIPRAVNEJSE v • v Člani Vodnikove družbe naj čimprej dvignejo družbine knjige v celjski podružnici »Jutra« v Kocenovi ulici. Za nečlane je na razpolago le še nekaj knjig, zato naj osni, ki doslej še niso bili člani, pohitijo. e— Dijaški kuhinji v CelJu je glede na njeno slabo gmotno stanje in na izredno visoko število dijakov, ki jih Dijaška kuhinja podpira, nakazalo Združenje trgovcev za mesto Celie podporo v znesku 750 din Daljs ie darovala trgovčeva sonro a ga. Valerija Loibnerjeva v Celju Dijaški kuhinji 200 din v počastitev spomina svojega umrlega očeta g. Antona Go-ni-ka. Gosp Franio Vrečko uradnik cinkarne v Celju, ie daroval Dijaški kuhinii 100 din namesto venca na grob g. Otona Schindlerja. direktorja Metalnega akcijo-narskesra društva v Beon-adu. e— Uprava dijaške kuhinje drž. deš^e meščanske šole v Celju se najlepše zahvaljuje odvetniku dr Alojziju G~ričanu v Celju za znesek 200 din. ki ga ie poklonil iz neke pravne poravnave. Posnemajte! _ Rad i one — Telefunken — Blaupunkt, Orion — Pisalni stroji Adler, — Rheinmetall, 01ympia (tudi na obroke) H&um • AW£AK • CELJE Prešernova 5/1. nadstr. — tel. 134 e— Prošnja hišnim posestnikom. Mestno poglavarstvo v Celju prosi hišne posestnike. da izobesijo ob smrti g. dr. Antona Korošca na svojih hišah žalne zastave. e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t m. v evidenci 433 brezposelnih (248 moških in 187 žensk) nasproti 400 (214 moškim ln 186 ženskam) dne 30. novembra. Delo dobijo po 1 kovaški pomočnik in strojni ključavničar, 5 služkinj, 4 kmečke dekle, 2 kuharici ter po 1 natakarica in pcstrežnica. e— Dva usodna padca. V Prekopi pri Vranskem se je v četrtek ponesrečil 571et-ni lesni nakupovalec Franc Cvek s Sp. Hu-dinje pri Celju. Pri nakladanju lesa je padel in si nalomil levo nogo v gležnju. V petek je padel 191etni trgovski vajenec Avgust Debenjak iz Celja pri celjskem kolodvoru in si zlomil levo ključnico. Ponesrečenca se zravita v celjski bolnišnici- Iz Kranja uozicno AEG RADIO i GOSPA. GOSPODIČMA GOSPOD I H f KOSIJO KLOBUKE. ZNAMKE H g Nt S|tlO :,ri: OOBUOSE SAMO V KRANJU. POLEO FARNE CERKVE 1 r— Fotografija v naravnih barvah si osvaja čedalje širše amatjrske kroge. Svoj največji poanen oa ima za področja uporabljene fotografije. O tem. kakor o težavah pri snemanju z barvnimi filmi in o načinih. kaKo te težave premagujemo. bo govoril v sredo 18. t. m. ob 20. pod okriljem Ljudske univerze v Kanju znani ljubljanski strokovniak v tem co-dročju, g. K. Kocjančič. in bo svoja izvajanja ilustriral z mnogoštevilnimi krasnimi ter nazornimi posnetki naše planinske cvetane in pokrajine. Ne zamudite tega večera! Iz Hrastnika h— Smrtna kosa. Umrl jt za posledicami hudega padca v trboveljski rudniški bolnišnici g. Miha Rotar, upokojeni rudniški paznik na Praprotnem. Pokopali so ga v četrtek dopoldne na Dragi. Naj v miru počiva! Prizadetim naše sožalje! h— Rudarski praznik. Danes bodo praznovali naši rudarji god svoje zaščitnice sv. Barbare. Dopoldne se zbero rudarji in zastopniki rudnika prod obrat o vodstvom ter krenejo v sprevodu z zastavo in rudniško godbo na čelu na Dol. Po službi božji pojdejo na pokopališče, da počastijo pokojne tovariše, zlasti žrtve raznih rudniških nesreč. Nato se vrnejo z Dola nazaj v Hrastnik. Ta dan bo vsak rudar deležen tako zvanega Barbarinega denarja 2 Jesenic s— Koncerta Kola jugosi. Sester na Jesenicah danes ne bo zaradi smrti g. ministra dr. Korošca. Vstopnice veljajo. Dan koncerta bo objavljen. (—) Iz Šoštanja š— Aeroklub v Šoštanju ustanovljen. V sredo zvečer se je vršil ustanovni občni zbor šoštanjskega aerokluba. Zanimanje za sinji šport v Šoštanju ni novo. že predlansko leto je bila ustanovljena jadralno-letalska skupina. Ta je zgradila tudi prvo jadralno letalo, ki se je večkrat dvignilo v zrak z našimi mladimi jadralci. Nekaj članov jadralne skupine je napravilo tudi prve izpite iz jadralnega letanja. Z ustanovitvijo aerokluba pa bo pohvalno in koristno prizadevanje jadralne skupine gotovo dobilo trdnejšo osnovo. Na občnem zboru si je jadralna skupina napravila delovni program za bodočo poslovno dobo: Izgraditev dveh Šolskih aparatov tipa >Z8-gling« ln enega letala tipa »Salamander«. Novo ustanovljeni aeroklub bo skušal organizirati tudi mladinski modelarski odsek. Sledile so volitve krajevnega odbora ln odbora jadralno-letalske skupine. V prvi odbor so bili Izvoljeni: predsednik dr. Medlč Stane, podpredsednik Robinščak Srečko, tajnik Skupin Vladimir, blagajni-čarka Trobej Cilka, odborniki: Muhovec Valter, štravs Marija, dr. Goričar Jože ln Lukman Drago. Odbor jadralno-letalske skupine pa sestavljajo: predsednik Muho- morate jih slišati!!! TVORNIŠKO SKLADIŠČE ZAGREB — RAČKOGA 8. mmummmmnmmmmamammmmm Naše gledališče Drama in opera ostaneta zaradi smrti prosvetnega m..niatra g. dr. Antona Korošca zaprti do njegovega pogreba. Objave Žalna seja mestnega »veta ljubljanskega b°, kakor nam sporoča mestno poglavarstvo, danes v nedeljo ob 12. uri v veliki sejni dvorani. — Župan dr. Adlešlč je poslal sožalno brzojavko predsedniku vlade g. Dragiši Cvetkoviču- Marib°rski župan dr. Juv&n objavlja, da je mariborska mestna občina razobesila na svojih poslopjih žalne zastave, župan vabi vse meščane, da store isto na svojih hišah. Zastave naj vise do končanega pogreba. Gasilska zajednica cbljavlja, da je zbirališče gasilcev za udeležbo pri r grebu v torek 17. t. m. ob 9.30 na Krekovem trgu pred Mestnim domom. Udeležba v svečanem kroju z gasilskimi prapori. Zajednica vabi gasilce, da se pogrebnih svečanosti udeleže v častnem številu. Zaprošena je četrtinska voznima na železnicah. Hranilnica dravske banovine SpOroga, da je imela včeraj žalno sejo za umrlim dr. Antonom Korošcem, bivšim min. predsednikom. Predsednik hranilnice g. Avsenek se je spominjal v toplih besedah njegovih zaslug za Slovence in Jugoslavijo. Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov. V dopolnitev že objavljenih poročil o prispevkih v ta sklad obveščamo javnost, da smo v zadnjem času prejeli še naslednje zneske: din 10.000 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani; din 5.000 Delavska zbornica v Ljubljani; din 1.000 tvor-nica za dušik d. d- v Rušah; din 500 Cinkarna d. d. Gaberje pri Celju; p o d i n 3 0 0: Tiskarna »Sava« v Kranju in Javornik Josip, lesna industrija v žalni pri Višnji gori; po din 10 0: Bezjak Ivan, tovarna bučnega olja v Framu, Fr., Matheisovi nasl. v Brežicah, zdravilišče v Dobrni, Pere Franc, pekarna v Radovljici, Čuk Franc, tvomica olj in lakaatih barv v Celju, Na-šička tvornica tanina in paropila d. d. v Dol. Len ."Javi, Medic Ivan, industrija perila v Novem mestu. Tovarna verig v Lescah, uprava graščine Trautmannsdorf v Nego-vi, Peter Majdič, industrija volnenih Izdelkov v škofji vasi pri Celju, Petek Anton, manufaktura v Celju. Okrožnik Adolf, vodovodna inštalacija v Celju, Hofbauer Anton, trgovina z usnjem v Celju in Cerša«ka tovarna lesnih snovi in lepenke v Mariboru. Raci pomanjkanja prostora ne moremo imenoma navesti še vseh onih darovalcev, ki oo nam nakazali nižje zneske. Imenovanim kakor tudi neimenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov iskreno zahvaljujemo in toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. V imenu bolnikov, ki jim jetlka jemlje življenjske sile, prosimo tudi one, ki so šli preko naših prošenj, da ne oklevajo z denarnim prispevkom, da lahko udejstvimo naš smoter: pripraviti vsakemu jetičnemu Slovencu bolniško posteljo, štev. našega čekovnega raču- na je 15-531. — Protttuberkutazna svežo, v PrJKrcjevalne tečaje m krPjačc, kroja-čiee ki čevljarje v Ljubljani priredi banska uprava v prostorih tehniške srednje šole. Tečaje bosta vodila obrtna učitelja Kna-feij Alojz in Steimam Josip. Interesenti naj prigiase svojo udeležbo osebno ali pismeno do 7. januarja 1941 kr. banski upravi, VIII. oddelku, Erjavčeva ulica štev. 12. kjer dobe potrebne informacije. Družina prof. Hafltija bo na dan svoje slave, sv. Nikolaja, odsotna iz Ljubljane in ne bo sprejemala obiskov. Ob tej priliki daruje za zimsko pomoč, Jugosi. akad. podpornemu d ruš Aru in za božičnico revnih v splotai dri. bolnici v Ljubljani po 100 din. Za zimsko pomoč je prispevek že pol:žen pri blagajni Mestne hranilnice, ostala vsota pa se lahko dvigne pri »Jutru«. Za mestne revete je podaril 2.000 din g. Viljem Nemenz, ravnatelj pivovarne Union; g. Josip fiutoert, obratovodja kemične tovarne v Mostah, je pa poslal 100 din v počastitev spomina pok. g. Martina Potrča in 500 din za zavod najbednejšlh v stari cu-krarni; v počastitev pok. g. Karla Lavren-čiča je pa nakazal 100 din g. Martin Oblat, kontrolor tobačne tovarne. Dar slepim. Dr. Sva iger Drago je daroval namesto venca na krsto blagopokojne ge. Marije Jakša din 200 za Društvo slepili v Ljubljani. I Na»-%Ho nagrobnega venca za svoiega svaka »flkApa Crnovška. vis pošt. kontrolorja. ie daroval Dolružnici Družbe sv. Cirila in Metoda v Guš a.oju — Tolstem vrhu 100 din g. Makso Tomažič. šol. upravitelj v Guštanju. Iskrena hvala! Namesto venca na krsto ge. Marije Jakša daruje za mestna reveže rodbina dr. Ciril Cirman 100 din. Sokolska četa Lavrica. Praznik zedinjenja smo lepo proslavili. Brat starosta ie navzoče pozdravil in jih poznal k delu in slogi, za svobodo naše domovine. Vrs^i.e so se deklamacije in govori. Vsem so ostale leoe in top'e bes;d2 v globokem soo-minu. — V seboto 7. t. m. pa se je v S >-kol ski dvorani oglasil sv. Miklavž. Obdaroval ie vso sokolsko deco in nvaš*ai. preko 70 po številu, s primernimi darili. Zaslugo za to ima br. starosta Iv. Og ino. Odraslih se je Miklavž spomn'1 po svojih močeh, kolikor ie pač mogel v teh težkih časih. Vsi pa so se vračali z ler>oga mi-klavževanja zadovoljni in veseli. — Sokolska četa pripravlja igro: »Na letovišču«. ki io bodo uprizorili na S4ef novo. Tudi za Silvestrovo pripravljalo leno igri-oo za razvedrilo in zabavo Naše d''1 se je oživilo, ker so se naše vrste pomladile z mladimi novimi močmi. SP® Nedelja brez dogodkov V naših krajih danes ne bo nobene spsrtne prireditve Dolgo že ni bilo nedelje, da bi jo športniki vseh panog tako solidarno pustili neizkoriščeno kakor današnjo. To velja vsekakor samo za naše kraje, ki bodo po čudnem naključju ostali brez vsakega športnega sporeda. Edino prireditev na nogometnem igrišču so že med tednom v naprej odločili za zeleno mizo, ker eno sodelujočih moštev ni hotelo nastopiti in je zmago brez boja prepustilo nasprotniku. Ostali predstavniki letnih športov so se po pravici in po potrebi umaknili v zaprte prostore na nekaj zimskega treninga, zimski športniki pa prav za prav še niso utegnili pripraviti pravega sporeda. Za smučarje je sneg prišel kar čez noč — ponekod ga pa sploh ni dovolj — in tako bodo to nedeljo Izkoristili samo najbolj marljivi za prvi »zasebni« start v zimsko naravo, medtem ko si drsalci kljub že precejšnjemu vežbanju ln dobrim lednim razmeram niso mogli prlbavltl primernega nasprotnika od drugod. Vse to je naneslo, da prav za prav nikogar ne zadene očitek, da bo današnja nedelja pr! nas doma ostala brez vsakega športnega dogodka. Drugod bo le nekaj dogodkov Da je ta čas bolj ali manj v sploSnem prehoden za športnike med poletjem ln zimo, kaže v ostalem tudi dejstvo, da tudi drugod današnji termin ne bo prinesel posebnih dogodkov. Nekaj prijateljskih srečanj v nogometu, nekaj prvih poizkusov po snegu ln ledu ter še nekaj neizogibnih športnih zborovanj, pa je skoraj tudi za vse ostale kraje izčrpan spored današnjega dneva. V Zagrebu bosta v prijateljski tekmi nastopila jesenska prvaka srbske in hrvatske lige, BSK in Coneordia. Zagrebški Gradjanski je odpotoval v Budimpešto, kjer bo danes v okviru pokalnega tekmovanja odigral prvo tekmo z madžarskim prvakom FerencvSrosem. V Splitu bosta domači enaistorici Hajduka in Splita odigrali ponovno ligaško tekmo za jesenski del tekmovanja, ker je bila prva razveljavljena, ponovne pred tednom dni pa ni bilo mogoče odigrati, ker v Split nI bilo inozemskega sodnika. V Zagrebu se bo nadaljevalo in zaključilo veliko tekmovanje za državno prvenstvo v boksanju. Na Sljemenu pri Zagrebu se bodo smučarji prvič poizkusili v smuku, toda ne v pravi tekmi, ker je podzveza prireditev iz formalnih razlogov prepovedala. Tako bodo startali pač samo za trening. Med športnimi zborovanji bo tudi za nas zanimiv potek občnega zbora plavalne zveze Jugoslavije, ki bo danes v Zagrebu in na katerem bodo morali biti sprejeti važni sklepi glede organizacije tega športa v vsej državi in pa glede ureditve tekmovanja za najvišje naslove v prihodnji sezoni. Razen tega občnega zbora bosta Se dve tald zborovanji v Beogradu, ln sicer Vrhovne veslaške zveze in pa Srbske kolesarske zveze. Na zborovanje srbskih kolesarjev so bili povabljeni tudi Hrvati in Slovenci, ker si v tej športni panogi prav v teh dnevih vsi Intenzivno prizadevajo, da bi spravili s sveta vsa nepotrebna in škodljiva trenja. Obrisi letošnje smučarske sezone (Iz zimsko-sportne korespondence ZSSJ štev. 8 z dne 11. t. m.) Državno prvenstvo v norveških disciplinah ln samostojnih skokih bo Izvedla Slovenska zimsko-športna zveza v Celju v dneh 20. in 21. januarja. Za spremembo kraja se je odločila zveza po posredovanju Mariborske zimsko-sportne podzveze v Mariboru, ker želijo prireditev združiti z zle-tom slovenskih smučarjev ln dati tako državnemu prvenstvu svečan okvir, ker leži Celje centralno. Slovenska zimsko-sportna zveza na Jesenicah je sklicala izredni občni zbor za 5. januarja. Dnevni red nI objavljen, je pa sklican verjetno zaradi diferenc, ki so nastale pri vprašanju Izrednih prispevkov, ki naj bi jih prispevali klubi za stroške zveze . Srbska smučarska zveza je Imela svoj redni občni zbor in Izvolila v glavnem staro upravo s predsednikom Llmičem na čelu. Pozornost vzbuja, da v odboru ni nobenega predstavnika sarajevskega zimsko-sportnega podsaveza, ki spada gotovo med najbolj delavne organizacije na njenem teritoriju. 50% popusta na železnici uživajo še vedno članih fclubov, ki so včlanjeni v ZSSJ ln potujejo v skupinah po štirje. Postopek je enak kakor planinskih organizacijah z izkaznico saveza ln objavo. Za Cortino je poslal italijanski kralj srebrn pokal, ki ga bo dobil zmagovalec v eni izmed smuških disciplin. Za Ga-Pa je določen dnevni red smuških prireditev: 14. IL tek na 18 km, 15. H. moški ln ženski smuk, popoldne skoki v kombinaciji, 16. H. slalom, popoldne skoki, 17. II. štafeta. Norveško državno prvenstvo je letos razpisano prvikrat kot celotedenska prireditev v času od 16. do 23. februarja v Drafnu, ki ima vse pogoje za izvedbo take prireditve. r, ■ i • A f-^^Vr-. vt Hi še nekatera odlikovanja športnikov. Na predlog ministra za telesno vzgojo je bilo te dni odlikovanih več športnih delavcev in aktivnih športnikov, od katerih smo imena nekaterih lz kolesarskih vrst objavili že včeraj, danes pa posnemamo iz ukaza še nekatera, in sicer Friderika Natlačena z Jesenic, ki je bil odlikovan z redom Jugoslovenske krone V. stopnje, ter Aleksandra Majhna iz Ptuja prof. Marjana Dobovška iz Ljubljane, Adolfa Lenar-da lz Ljubljane, dr. inž. Hermana Klinarja, Inž. Srečka Petrovčiča, Draga Cerarja, Janka PrLstova vsi z Jesenic, Lovra 2em-vo lz Gorij, Jožo Copa, Draga Koreninlja ln Uroša Zupančiča vsi z Jesenic, ki so vsi prejeli red sv. Save V. stopnje. Občni zbor SK Ilirije, ld je bil sklican za torek 17. t. m. je odgoden na nedoločen čas. Predsedstvo SK Ilirije. 3!i!iU!!ll!llliIlllll!!lllillll!illll!i!>llliliil!i:iiIiiliilll imuiaumiiuiiu^tiiuifii^tiinmiifiiiiuimmmiiiiir^ IZŠLA Je nova pesniška zbirka Alojza GRADNIKA ZLATE LESTVE Pesnik, ki je danes poleg Otona Zupančiča prvak slovenske pesniške besede, se je v tej zbirki še bolj kakor v prejšnjih poglobil v večne skrivnosti življenja. V nepozabnih verzih opeva Gradnik v tej zbirki našo domačo zemljo in njenega človeka, lepoto prirodnih razpoloženj, moč Človeške strasti in naše neutešno hrepenenje za bregovi večnosti. Človek in priroda, življenje in smrt, ljubezen in vera, kmet in njegova zemlja — ti večni pesniški motivi so dobili v novi Gradnikov! zbirki krasen umetniški izraz. Kdor ljubi slovensko besedo, bo gotovo uvrstil »Zlate lestve« med svoje najljubše knjige, saj so »Zlate lestve« ena najlepših pesniških zbirk, kar jih je izšlo zadnja leta. »Zlate lestve« se dobe v vseh slovenskih knjigarnah ln v večjih knjigarnah v Beogradu in Zagrebu. V celo platno vezan Izvod stane 50 din, v polusnje vezan 75 din, v celo usnje vezan Izvod (izšlo je samo 100 numerlranih izvodov na boljšem papirju) pa 100 din. — Naročila sprejema tudi: NARODNA TISKARNA — Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5. S šajkačo čez albanske^ore Predzadnjo nedeljo smo se v daljšem članku spomnili 25-letnice srbskega omika čez Albanijo. Med bojevniki, ki so morali na to strašno Golgoto, je bilo tudi nekaj slovenskih prostovoljcev in pa slovenskih ujetiurfov, ki so se s šajkačami na glavi rajši pridružili srbski vojski kakor da bi iih snet zaiela avstriiska nest. Meri niiroi ip h51 tudi v Vp!rnslav P roti koncu novembra 1915 smo se vlekli lačni in prezebli mimo Struge Ln Ohridskega jezera. Ko smo stopali proti mestecu Strugi po cesti, ki se vije ob bistrem vodovju, smo opazovali nešteto rac. gosi in drugih povodnih ptic. Proti večeru je nekje zvonilo večernico. Meni se je zdelo, da nam zvoni k pogrebu. V bližini se je čulo puškarenje. Struge same si nisrno mogli kaj prida ogledati Bilo je že temno, ko smo prišli tja. Dobili nismo ničesar pod rob, a lačni smo bili. da smo komaj premikali noge Izven Struge smo našli ovčjo stajo za prenočišče Vanj se nas je stisnilo kakih 20 beguncev. Obiskal nas je neki Arnavt in nas nagovarjal, da nas skrivoma povede nazaj k avstrijski armadi. Seveda smo odklonili Avstrijci so tisti čas plačevali po 50 kron za vsakega ujetnika, posebno pa še za one. ki so nosili šajkače In te smo imeli tudi mi. Nekateri so se dogovorili, da bodo stražili, drugi smo počepali po tleh in zaspali kakor ubiti. Komaj se je svetlikalo, smo jo mahnili imed gorovje po slabo varovani cesti med skalami. Prvič sem prav iz bližine lahko opazoval krasne planinske orle. ki so ponosno krožili nad nami. niti 50 m visoko. So že vedeli, zakaj lahko tako nizko po-letavajo nad našimi glavami. Slutili so in čakali, da kdo omaga, pade. izdihne. Umiranje je bilo naglo. Arnavti so mrtvece, posebno še lastne žrtve, do nagega slekli in jim pobrali obleko, mrliča samega pa prepustili divjadi, jastrebom in orlom. Strašni so bili prizori, kadar so orli planili na mrliča. Mar jim je bilo bližnjega grmenja topov in prasketanja pušk! Okrog poldne smo koračili pod Ohrid-sk;m jezerom. Od daleč smo čuli zvonenje, morda od Sv. Nauma. Spotoma smo uživali brinjeve jagode, tako debele kakor v Istri. Edino z njimi smo si tešili glad. Kljub vsemu ne pozabim prekrasne pokrajine. še zlasti ne pogleda na Ohridsko jezero, ko smo se nekoliko povzpeli. Bo-žanstveni razgledi! Kar pomladili so me. S seboj sem imel še odejo. Na prigovar-janie tovarišev sem v arnavtski bajti zamenjal odejo za projo, za arnavtski koruzni kruh, visok komaj dva prsta, velik pa ko rešeto. Komaj sem ga stlačil v vrečo. ki mi je služila za nahrbtnik. Spotoma sem se ustavil, da se najem proje in da jo delim z dvema tovarišema. Dohiteli pa so me vojaki in kar mimogrede mi je zmanjkalo proje. Le toliko mi je je ostalo, kolikor se mi je je v rokah zdrobHo. Slastno sem pogoltal tiste drobtinice Nekoliko sem si vendar utešil glad in upam, da so si ga utešili tudi lačni vojaki. Ker je nekaj dni pred našim pohodom močno lilo, so bila pota polna vode, da smo jo bredli do kolen. Koliko kilometrov smo dnevno premerili, ne morem povedati. Niti naših najslabših steza ni mogoče primerjati albanskim. Da so bile takrat nekoliko bolj razhojene, je to storila množica beguncev. Sli smo kar tja v en dan. Dolga, nepregledna procesija. Desno ln levo nam je tvorilo špalir polno mrličev. Sami nagi, oropani siromaki. Kdo bi vedel. ali so bili pokopani, ali so samo orli, jastrebi in krokarji opravili pogreb. Pogled na mrtvece je bil grozoten, ko je marsikateremu mrliču manjkalo ob bedrih mesa Od kod so bili vsi ti neznani mučeniki? Kje so njihovi svojci? Vsako leto na Vernih duš dan se spominjam teh svojih pokojnih tovarišev, ki jim nihče ne vč groba jn jim nihče ne more prižgati lučke. V noči na 30. novembra smo >ložirali« v gorovju desno nad Lini, na planini Mokri, koder danes spet besnijo borbe na nož. Bil sem bos, ker sem že teden dni prej zamenjal čevlje za projo. Noge sem si ovil z žakljevino, da me ni zeblo. Na Mokri je bilo čez pol metra snega. Spali smo na nekakšni verandi boljše arnavtske hiše. Gotovo je bilo ponoči najmanj 8 stopinj Hiiaza. Že dva dni nismo ničesar jedli, nikjer ni bilo mogoče ničesar kupiti, vsa pokrajina je bila zasnežena. Kljub lakoti in mrazu smo vendar ostali živi. Frvega decembra smo premrli vstajali. Tovariš Lojze Fajdiga je zanetil v gozdu med skalovjem ogenj. V posodah smo raztopili sneg. Zajtrkovali smo toplo snežnico. Samo, da je bilo nekaj toplega. Potem smo nadaljevali pot V dolinici smo za groš kupili lubenico, ki je bila na pol ismrzla. Ko smo pod večer prišli do nekega muslimanskega pokopališča, smo si lubenico spekli pod platano in smo jo slovesno povečerjali. Poleg Fajdige mi je bil zvesti tovariš France Dolenc. Ko smo po-hrustali pečene koščke lubenice, pristopi neki Rumun, milo proseč, če se sme za dinar odškodnine greti ob našem ognju in da si obenem speče nekaj mesa. Seveda smo mu brez vsega dovolili, da bomo meso vsaj vohali. Tovariš Rumun ni bil vrrazan, vsakemu je odrezal košček Na k* očke smo nabodli meso in ga imenitno opekli. V zameno smo nato Rumunu postregli s posled •> jim koščkom pečene buče. Kc smo domala že vse pospravili, mi pravi prijatelj Lojze: »Kaj praviš, kakšno je neki to meso? Ali se ti ne zdi. da ni ne kislo ne sladko, marveč tako kislasto sladko?« Odgovoril sem: Meso je meso! Najbrž je kakšna mrhovina Pasje ni in konjsko tudi ne, to vem. Morda je oslovsko. Saj vendar veš, kakšno mrhovino smo že žrli!« Dolenc je začel Rumuna izpraševati. odkod mu meso Našteval je vse vrste, toda Rumun je v odgovor gonil samo eno: »Ne vem pa ne vem!« . Polagoma se ie začel v nas zgoščevati sum kaj pa.. če smo ljudožrci?... Na mah se je Lojze strahovito razburil nad Rumunom Kar pobiti ga je hotel. Naposled smo se vendar pomirili, ujc-nih prehudih posledic niso trpeli želodci. Pod platano smq po vrsti zaspali. Pozno ponoči nas zbude od nog do glave oboroženi Arnavti, Malisori. Pregnati so nas hoteli s pokopališča, da bi nam skrajšali žVienje. Toda mi smo hoteli še živeti. Dobro smo vedeli, da nas na pokopališču. ki je tudi njim sveta zemlja, ne bodo ubili. Trdili so svojo, da smo iim ukradli gosi in ne vem kaj še vse Mi pa smo gladko vse zanikali in se . podvrgli preiskavi. Pokazali smo jim da nimamo ničesar sumljivega pri sebi. Ker sem vedel, da so muslimani, sem jih rotil pri Alahu in Mohamedovi bradi, naj nas puste v miru. To je pomagalo. Alaha in Mohameda so se bali in nas zapustili. Spanja je bilo seveda konec. V strahu smo ob ognju čakali jutra. Ze je sonce sijalo na obzorju. Trume beguncev so se vlekle mimo groblja. Mi pa le še nismo hoteli odtod. Zjutraj sem še enkrat trdo prijel Rumuna, naj mi pove resnico o tistem mesu. In je priznal, in prikimal.. . Bili so strahotni občutki, ki so prevzemali nas tri Slovence. Toda vdani v usodo smo se tolažili: kar je, je. Glad je glad. Naše razpoloženje je bilo takšno, da )e Rumunu kazalo brž izginiti in ga nismo videli nikoli več. Sestopali smo z Mokre planine v dolino. Spotoma smo zobali brinjeve jagode. Pa še nekaj več. natrgali smo robidovega listja, ki je bilo sicer še zeleno, a vendar: kako nam je teknil robidov čaj' Se danes, kadarkoli grem v planine ne nesem čaja s seboj Natrgam si robidovih listov, v odo z njimi in k ognju. Kadar ga srebam, se spomnim Albanije. Razgled s planine Mokre v ravnino okrog Elbasana in na samo mesto je očarljiv Za nami sneg. mi pa stopamo iz zime v pomlad. S snežnih planjav gremo med zelenje Za nami je nahuiše trplienle Spet nas poživlja narava, nič več ne čutimo gladu. Komaj je preteklo nekaj ur smo se že spustili izmed snežrega oklepa v elbasansko ravnino in smo sredi decembra prišli v pomlad med zelenje in cvetje. Videli smo mnogo narcis in rožmarina. Kako je bilo v Elbasanu in kako se je končalo naše žalostno romanje, o tem pa kdaj drugič. Jaz Vam varujem kožo! Rdeča, hrapava ln spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da Je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate, in sicer z NIVEO. Kajti NI-VEA vsebuje »Eucerit« ln prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO. da bi Vam ostala koža nežna, mehka ln gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu. cKaj papesem opreji ? Stari vodnjak v Zvezdi Cij im je pred 50 leti pritekla zdrava, pitna voda po vodovodnih ceveh iz Kleč prvič v Ljubljano, so zaživeli tedanji mestni - očetje v uvero, da so potrebam našega mesta zadostili v polni meri. Do tega iih je pripravilo dejstvo, da je pritekla voda v sleherno hišo, da skoraj v sleherno stanovanje. Ali prav iz tega se jim je rodila velika napaka, da za vse dotedanje javne mestne vodnjake niso dali nobenega nadomestila. Spričo te odlike ni čudno, da so se ob vodnjaku gnetle dan za dnem služkinje s svitki v rokah, a s škafi pod pazduho ln čakale, da so mogle nastreči polno posodo te slavne vode. Se do danes pa se je ohranilo med starimi Ljubljančani ustno Izročilo, da so semkaj hodili po vodo vselej, kadar je bilo treba streči znamenitim gostom, kakor cesarju in sličnlm. Na pokrov vodnjaka so naleteli letošnjo pomlad. Obod ima tri odstavke zgoraj ima 1,60 m premera, na dnu. ki leži 14.8 m Javnih vodnjakov je bilo dvanajst: pred mestno hišo, na Šentjakobskem trgu, pri Sv. Florijanu, v Hrenovi ulici, v Kladeznl ulici, na Cojzovem grabnu, sredi Zvezde, v Kolodvorski ulici, na Resljevi cesti, na Krekovem trgu, na Vidovdanski cesti in na Spodnjih Poljanah. Ob njihovem zatrt ju so napravili izjemo le pri dveh primerih. Prvič pri Robbovem vodnjaku, veličastnem spomeniku, posvečenem trem glavnim rekam bivše kranjske dežele, Savi, Ljubljanici in Krki, ni kazalo drugo, ko da so dali napeljati vodovodne cevi tudi vanj. (Pozneje so postavili na Krekov trg, tja pred Mestni dom, basen s kombinacijo vodometov, a so ga kmalu spet odpravili. V najnovejšem času pa je postavila občina na Šentjakobski trg vodnjak, ki pa je žal takšen, da bi mogel služiti le kot napajališče živine.) Bila pa je še ena točka, ki je 1. 1880. prav tako niso mogli popolnoma zanemariti, namreč v Zvezdi. Tamkaj stoječi stari vodnjak so spomladi 1890. sicer pokrili, ali tik poleg njega postavili izlivko, ki stoji še danes, a ne bi mogla biti v okras nobeni naši vasi. Kdor je le enkrat pri njej pil, ga je minilo veselje, se ji še drugič približati, tako si se zmočil ob njej. Ta vodnjak je bil prvotno last očetov kapucinov. Napravili so si ga ob istem času, ko so zidali samostan s cerkvijo, torej pred L 1608., napravili so ga tik za samostanom tako da leži v današnji Zvezdi blizu gornjega vogala zelene ruše — sam Bog ve, kako dolgo jo bomo še uživali, — med hodnikoma ki držita od Izhoda Wol-fove ulice, oziroma Matice Slovenske proti nunam. Vodo tega vodnjaka so uživali očetje kapucini. dokler jih ni razpodil cesar Jožef II. Potem so samostanska poslopja stala do 1 1817., v teh mesecih s koreninami vred populjena Zvezda drevja — 30 m. m je omahnil poslednji divji kostanj — pa je bila prvič zasaiena na bivših samostanskih tleh šele !. 1824. Največji dobiček v očeh tedanje Ljubljane pa je bil ta, da je postal dostopen javni uporabi kapucinski vodnjak. Voda lz večine zasebnih vodnlakov je bila namreč silno nesnažna. Naši predniki so z vsakim požlrkom vode popili tudi velike porciie gnojnice ki se 1e odcejala in mešala v slabo urejene vodnjake Od teh vodnjakov pa se je ločil po svoji čistosti in snagi. To je spoznal že mestni fizik Fr. V. Linlč. ko je analiziral Ljubljanico in vodo iz našega vodniška. Polivam ga je že 1. 1831. tri leta pozneie pa niše v svoji znameniti knjigi o Llubliani takole: »Za naiboljšo nltno vodo tph tal ln Liub-Ijane soloh veHa voda javnega vodniaka na trompo na Komrresnem tr«ni. Jaz sem »a zato večkrat preizkusil « Potem posveča podrobni analizi te vode celih sedem strani svoje knjige. pod površjem pa 90 cm. Do globine 8.80 m je obod lz rezanega kamna, niže pa na železne obroče in plohe. Vodna gladina stoji nad 6 m visoko in ko so jo izsesali, se je do te lege zopet v 12 urah napolnil. Dotekajoča vodna žila leži v globini 8 m, daje pa okoli 46 litrov vode na uro. Zgornji del oboda je, kakor rečeno, lz L 1608., spodnji pa iz 1.1875., ko je bil vodnjak na predlog komisije za pregled vodnjakov popravljen in poglobljen. Danes je vodnjak sicer zopet zakrit vendar imajo pri občini resen namen, da ga spravijo do veljave po načrtih inž. Kobeta. Sicer je . treba reči, da vodnjak večjega stila tukaj, j pred licem kraljevega spomenika, po načelih estetike ni potreben. Krvava potre- | ba pa je da dobimo tukaj, a razen tega še 1 na številnih točkah našega mesta preproste. a moderne in higienske vodovodne naprave, pri katerih bi si mogli pasanti pri- i voščiti vsak trenotek požirek čiste vode. an, ena najstarejših kulturnih rastlin, je bil nekoč bogat vir dohodkov Lanena industrija je zlasti v Nemčiji prinesla mnogim pridelovalcem veliko premoženje. Pa ne le v Nemčiji, tudi pri nas v naših krajih je bil lan važen kmetijski pridelek in nI je bilo skoraj kmetije, kjer bi vsaj za domače potrebe ne sadili lanu in ga predelavah tudi za prodajo. Naše narodne pesmi spominjajo na lepe čase in tudi naši narodni pripovedniki so v svojih delih pogosto opisovali veselo delo v zimskem času ko je bila preja eden najvažnejših ln najveselejših del v dolgih zimskih večerih h katerim so se zbirali stari ' in mladi. Na preji so se vrstili pomenki | o vseh mogočih stvareh. Strahovi in čarovnice so bili večkrat glavni predmet i takšnih pomenkov. Odkar pa so začeli uvažati bombaž v večjih množinah, je pričelo pridelovanje lanu pešati, dokler ni ponekod sploh prenehalo. Gojenje lanu ni danes več dobičkanosno, sejanje te rastline pa je vsaj za domače potrebe še vedno zelo pomembno. Naša kmečka gospodinja bi morala smatrati gojenje lanu za važno dolžnost Naj bi ga pridelala vsaj toliko, kolikor ga potrebuje za hišno in posteljno perilo, za vreče in prte. Domače platno, za katerega se pri ročni preji uporablja vlakno v vsej dolžini in tkanini je Izredno trpežno in mu tudi beljenje na trsti ne škoduje. Razen vlaken pa koristi lan tudi s semenjem. Iz semenja se iztiska olje, ki bi se lahko uporabljalo kot jedilno olje. Oljčne tropine so prav dobra krma za živino. Platno domačega izdelka je trpežno in Je za domačo uporabo mnogo bolj priporočljivo kakor tuji izdelki. Kakor je nekdaj vsako kmečko dekle znalo treti, presti in ravnati z vsemi deli. ki so potrebni pri izdelovanju domačega platna, tako bi kazalo zopet pričeti s tem delom, ki je za domačo stvar vedno potrebno. Zato bi bilo prav, da bi se naši kmetje zopet pričeli ukvarjati s pridelovanjem lanu v večji meri. kakor se to dandanes dogaja. Lan dobro uspeva povsod, kjer se menjavata vlaga in toplota. Zoh^eva svežo, peščeno ilovnato zemljo. Zelo dobro uspe- j va po dobro kultivirani detelji, po rži ali pšenici, ovsu in tudi na novo preoranih njivah po močni travi. Nasprotno pa ga ni sejati po krompirišču ali po repi in ječmenu. Kjer je rasel enkrat lan, tja se ga ne sme potem najmanj osem let več sejati. Njivo na katero se vse je lan. je treba prej dobro očistiti vsega plevela in ga uničiti s tem. da se plevel še pred zimo globoko podorje po dolžini ln širini. S tem odpade spomladi pletje lanu ali se vsaj deio izdatno olajša. Lanu se ne sme gnojiti nikoli s svežim hlevskim gnojem. Uspešna so umetna gnojila, kakor kostna moka, gnoji se pa lahko tudi s kompostno prstjo, premogovnim pepelom tudi z gnojnico, kateri je dobro, če ji primešamo nekoliko kuhinjske soli. Dobro je tudi. če njivo polijemo z gnojnico in posujemo z mešanico žveplenokislega kalija in superfosfata v razmerju 4 :1. Gnojiti moramo vedno v jeseni. Spomladi je njivo zrahljati največ do 30 cm globoko, da ostane zimska vlaga v zemlji nato pa njivo po dolžini in širini dobro pobranamo in zvaljamo. Setev je najboljša zgodnja v mesecu marcu ali v začetku aprila. Sejati je najbolje proti večeru, in sicer tako, da vsejemo po'ovico semena po dolžini, drugo polovico pa po širini, ln to enakomerno. Zjutraj pred sončnim vzhodom pa njivo pobranamo in zvaljamo. Kakovost lanenih vlaken je odvisna od semena. Nizkostebelni lan da manjšo, mehkejšo in svetlejšo nit. visokostebelni pa da boljšo, debelejšo in močnejšo prejo. Kolikor gosteiše se seje. tem tanjša in daJ ša je nit. Zato je potrebno debela vlakna sejati redko, taniša pa bolj gosto. Na 25 arov veliko njivo vsejemo navadno 100 1 n:zko-stebelnega semena, visokostebe'nega pa samo 80 1. Seme ne sme biti sveže, temveč že nekaj let (3 do 4 leta) staro ter mora imeti dober vonj. Lan Je treba pridno pleti, kakor hitro zrase do 10 cm. Pri pletju morajo b:ti p'e-vice previdne, da stebelc ne polomi'o. Puliti ga je ob pravem č^su. Prezgodai po-puljen lan ne more dati trpežnih vlaken, prepozno puljen pa se rad "lomi. Lan, ki ga pulimo zaradi vlakna, se puli. ko odpadejo spodnji listi in zgornji venejo. če je pa namenjen za seme. mora popol^o-na dozoreli Taka vlakna se dajo porabiti le še za debelejšo pre:o. Pulijo ga navadno, kadar je zemlja Se vlažna, da ga lahko pulijo s koreninami. Sušimo ga na soncu. Poleg lanu bi kazalo sejati zopet tudi več konoplje. Glas iz Madžarske Zgledov, kako naj bi se to uredilo Je po svetu dovolj. Pojdite n-. pr. v bolgarsko Sofijo, pa se vam bo kar milo storilo, ko boste videli, kako lepo se kultlvira tam voda. Pri tem bi bilo umestno, da se kombinirajo izlivke po zgledu lz kopališča Ilirije z tzlivki, kakršne si je uvedla šolska poliklinika. V teh izlivkih bi bil uporabljen seveda mestni vodovod. Ker pa leži tam tudi sta- j rt vodnjak pitne izdanje vode, bi bilo do- j bro, da pomislijo naši lnženierji še malo [ naprej. Pomislijo naj na slučaj, da M bil , mestni vodovod v popravilu ali slično. V tam primeru bi utegnila pitna lzdanja voda našega vodnjaka postati znova neprecenljiva dobrota za velik del današnje Ljubljane. Dr. Jote Rus __Bud''mpešta, decembra. ^ elika troboinica, ki vihra v \ / Bud:mpešti na Trgu svobode \/ ln spominja Madžare na okle-V ščeno domovino, je še vedno *■■ razvita, dasi so se ravno v zadnjih časih vrnile k Madžarski pokrajine, s katerimi se je znatno povečal odstotek nemadžarskega prebivalstva. Razvita zastava, pred katero se vsak Madžar pobožno odkrije in ki jo pokažejo vsakemu tujcu ter mu razlože nje pomen, je tedaj znamenje, da revizionistične želje še niso potolažene. Po razburjenju zadnjih mesecev, ko so se v Budimpešti vrstile narodne manifestacije ena za drugo, je mesto naposled zopet dobilo svojo običajno mirno sliko. Kar tujca najbolj preseneča, je razmeroma veliko števI'o avtomobilov, ki še vedno švigajo po bud-mpeštanskih ulicah O zatemnitvi v Budimpešti ni nikakega sledu. Vse ulice, trgovine in razna podjetja so sijajno razsvetljena, svetlobna reklama deluje kakor v normalnih časih. Hoteli so dobro kurjeni in pravijo, da se tudi v zasebnih hišah ni bati mraza. Prebivalstvo je obilno preskrbljeno s kurivom. Pozna se, da je Madžarska z novimi mejami pridobila ogromno gozdno bogastvo v Slovaški, Podkarpatski Rusiji in v Erdelju. Drva so se znatno pocenila. V ostalem pa ljudstvo nI nič kaj zadovoljno z letošnjo letino. Hudi zimi je sledilo deževno poletje, žetev nI bila zadovoljiva, zlasti se Je slabo obnesla trta in sadje. Trgatev je dela komaj četrtino običajne količine, tako da ne bo pokrila niti lastnih potreb. Madžarska že 50 let ne pomni tako slabe vinske letine ln letošnjo nesrečo primerjajo z onimi leti, ko Je trtna uš uničila madžarske vinogra- de. Isto velja za sadje, ki tako slabo ni obrodilo že 40 let. Grozdje, vino in sadje je luksuzno blago, ki si ga zaradi silno visokih cen lahko privoščijo samo najir.io-vitejši. Cene nekaterih živil so se tudi znatno zvišale, priznati pa se mora, da vlada skrbno pazi na to, da v korenini zaduši vsako samovoljno podraževanje. Zato se v meščanskih gostilnah dobi doher obed š? za poldrug pengo, v odl!čnejš;h lokalih pa tudi ne stane več ko 2 ali 3 peng3. Madžari imajo tri brezmesne dneve, toda v teh dnevih je vsakomur v obilici na razpolago perutnina ribe. divjačina in suho meso. Moke je očividno dovolj, rac'on i rana sta izmed važnejših živil le sladkor ln mast. V mestu se je pojavila množ'ca novih katarn »Esoresso«, kjer se dobi izvrstna črna kava za pol pen ga kar ni preveč poceni, zato pa ti postrežejo ze1© poceni z obloženimi kruhki, z gnjatjo, klobaso itd. Velike trgovine in trgovine z luksuznim blagom so še polne blaga in se nikjer še ne opaža pomanjkanja. Razen domačih izdelkov se dobi še izvrstno angleško sukno, fino perilo, dobra obutev, italijanski in francoski parfeml skoraj po istih cenah kakor lani. Gledališča, varieteii ln kinematografi poslujejo s polno paro ter so skoraj vedno razprodani. Madžarska javnost se pač raduje svoiih političnih usne-hov, ki so državi brez žrtev vrnili obsedne in bogate pokrajine. Najbolj popularen je film »Proti vzhodu«, ki privablja že tedne In tedne silne množice meščanov. Predstavlja namreč pohod madžarske vojske na vzhod ob zasedanju gornje polovice Erde-lja. Občinstvo navdušeno ploska slikam in vzklika madžarski vojski A. F. „JUTROVA" POSVETOVALNICA Davčna Dolžnosti in obveznosti davčnega zavezanca v mescu ja/iuarju Po določilih občega državljanskega zakonika in po uredbi o izpremembah in dopolnitvah zakona o izvršbi in zavarovanju, objavljeni dne 14. junija 1937 imajo za-kupodajalci in najemodajalci že na podlagi zakona samega, ne da bi bila zato potrebna pogodba z najemnikom, na njegovih stvareh zakonito zastavno pravico. Tozadevna doiočila zakona oziroma uredbe imajo sledečo vsebino: V zavarovanje najemnine ima najemo-davec nepremičnin^ zastavno pravico na prineseno pohištvo in druge premičnine, ki so last najemnika ali njegovih rodbinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodarstvu, kolikor niso izvzete od rubeža. To zastavno pravico ima najemoda-vec za zavarovanje najemnine za leto dni nazaj za 6 mescev naprej, računajoč oboj^ od dne vložitve tožbe pri sodišču. Zabavna pravica preneha, če se stvari (jrfstranijo pred njih zastavnim popisom. Ta pravica pa ostane v veljavi, če so bile stvari odstranjene po sodni odredbi na zahtevo druge osebe in če prijavi najemo-davec svojo pravico sodišču v treh dneh po izvršitvi te odredbe. Zastavna pravica ostane v veljavi tudi, če so bile stvari odstranjene zoper najemodavčevo voljo in če srahteva najemodavec pri sodišču zastavni popis v treh dneh po odstranitvi stvari. Če se najemnik izseli ali č§ se stvari raznosijo, najemnina pa ni plačana ali zavarovana, sme najemodavec pridržati stvari na svojo nevarnost, toda mora v treh dnt> zahtevati zastavni popis ali pa stvari izročiti. Zastavni popis se sme zahtevati tudi, če ni pogojev, navedenih v prvem odstavku, ako se vloži tožba zaradi nenlgčane najemnine. Zakupodavec zemljišča ima enako obsežno in enako učinkovito zastavno pravico na ž:vino. ki je na zakupnem posestvu in n gosnodarsko orodje in plodove, ki so še ra njem. Za dovolitev zastavnega popisa je prl-stoino tisto sod;šče, pri katerem se vloži tožba zaradi naiemnine (zakupnine), če oa tožba še ni vložena, tisto okrajno sodišče, pri katerem se vloži tožba zaradi najemnine (zakupnine), če pa tožba še ni vložena, tisto okrajno sodišče, v čigar območju ]e najemni (zakupni predmet) Zastavni popis se opravi tako. da zaznamuje sodni odposlanec izvršilni organ, vse dotične predmete posamič v zapisniku, ki je hranjen pri sodišču. Saša P. Javite točen naslov; pošta je pismo vrnila. G. S. V. Ali sme obrtni mojster pridržavati svojega vajenca tudi ob nedeljah na svojem domu. — Ako učenec Je ni dovršil šestnajstega leta starosti in iivi v službodajalčevi hiši, je podvržen hišnemu redu sluibodajalca ali njegovega zastopnika. Vendar se pa proti vajencu ne smejo uporabljati kazni, ki bi mu mogle telesno ali moralno škodovati, niti se mu ne sme v obliki kazni pritrgovati oskrba, ki mu jo je dolžan dajati mojster. Učenec je dolžan biti svojemu službodajalcu poslušen, zvest, zanesljiv in marljiv pri delu, kot tudi pri učenju in mora redno posečati strokovno nadaljevalno šolo, kolikor ni po zakonu oproščen posečanja šole. M. O. P. Ali bi dobivala od Pokojninskega zavoda kako podporo žena, s katero se namerava poročiti upokojenec Pokojninskega zavoda. — Niti za življenja niti po smrti vpokojenca - zavarovanca Pokojninskega zavoda, nima žena ali vdova pravice do kake rente, ako je zavarovanec prejemal v času, ko je sklenil zakon, rento za onemoglost ali starostno rento. A. M. P. Z zastopnikom tvrdke ste sklenili kupno pogodbo za aparat. Ker je v pismeni naročilnici zapisal drugačen rok plačila, kot sta ga dogovorila, vprašujete, kateri rok je prav za prav veljaven. — Radi zmote, ki se je primerila zastopniku ob pisanju naročilnice, se nikakor ni v nikaki točki spremenila med vama sklenjena ustna kupna pogodba. Če vztraja tvrdka pri pogodbi kot se je ustno dogovorila, jo boste morali tako izpolniti. Le z njenim naknadnim privoljenjem morete doseči ugodnejše plačilne pogoje. V primeru spora in pravde bi gotovo propadli, ker sami priznate, da je le radi pomote vsebina zaključnice drugačna. St. F. R. v obeh primerih Vam bo dala točna pojasnila edino Komanda pristojnega vojnega okrožja, kamor se nemudoma obrnite s posebnima vlogama. I. P. K. V vašem sosedstvu živi družinski oče, ki ■talno pijančuje in se potepa. Ker se Vam smilijo ojegovi nedoletni otroci, vprašujete, kako bi jim mogli pomagati. — Četudi niste sorodnik one rodbine, smete vso zadevo prijaviti sodišču. Sodišče bo nato očetu najbrže odvzelo očetovsko oblast in ukrenilo rse, kar bo potrebno za prid otrok. Tudi oskrba in vzgoja v kakem primernem zavodu more priti v poštev. Stroški oskrbe se bodo krili iz premoženja staršev, oziroma starih staršev, ker so le-ti posestniki in starša nimata še nikakega premoženja. Tudi starim staršem morejo biti otroci izročeni v oskrbo in vzgoio. Pravna Nafennodajalčeva zakonita zastavna pravica V času od 1. do 31. januarja morajo davčni zavezanci vložiti pri pristojnih davčnih upravah pridobninske in rentnin-ske prijave za odmero davka za leto 1941. Skupno s pridobninsko prijavo morajo vložiti tudi prijave za opravljeni promet glede splošnega in skupnega prometnega davka kakor tudi glede luksuznega davka. Te prijave morajo vložiti oni davčni zavezanci, ki jim davčno osnovo od prometa po svobodni oceni ugotavlja davčni odbor (takozvani pavšalisti). V istem roku morajo mali obrtniki (pavšalisti) prijaviti davčni upravi število zaposlenih pomočnikov, odnosno jim javiti, ali se je število .teh pomočnikov zvišalo. Kdor tega ne stori, izgubi pravico do pavšalnega obdavčenja za dve leti. Prav tako je treba v času od 1. do 31. januarja nabaviti od pristojne davčne uprave takozvane karte za hišno služinčad. Počenši od 1. januarja do 31. marca teče rok za vložitev pridobninskih prijav za takozvane knjigaše, t. j. za one davčne zavezance, ki morajo voditi poslovne knjige. Ti davčni zavezanci so osebe, ki so bili v preteklem poslovnem letu ocenjeni s čistim dohodkom najmanj 1CO.OOO din oziroma osebe, katerih promet je bil ugotovljen z vsoto nad dva milijona dinarjev, odnosno nad štiri milijone dinarjev, ako gre za podjetnike-inženjerje. Prav tako je treba tekom meseca januarja skupno z letno davčno prijavo glede splošnega in skupnega prometnega davka ter luksuznega davka predlagati davčni upravi eventualno olajšavo pavšalnega plačevanja teh davkov na osnovi posebnega sporazuma med davčno upravo in davčnim zavezancem. Davčnim zavezancem pa je dano na prosto voljo, ali predlagajo ta sporazum ali ne. Davčni zavezanci skupnega davka na poslovni promet naj ne pozabijo vložiti tekom meseca januarja tudi eventualnega obstoja interesne skupnosti. Kdor tega pravočasno ne stori, bo kaznovan z denarno kaznijo 10 do 100 tisoč din. Glede vseh nepravočasno predloženih prijav velja zakonsko določilo o predpisu 3 odstotne odnosno 10 odstotne kazni na predpisani osnovni davek. Prihodnjič kaj o taksah. F. L. — S. — Imate malo prodajo tobaka ln kolkov ter stanujete v lastni hiši. Zvedeti želite, ali smejo biti doklade na pridobnino od prodaje kolkov večje od davka samega. — Vaše vprašanje nam ni popolnoma jasno. Po zakona o državnih monopolih iz leta 1951 namreč trafikanti niso zavezani plačilu neposrednih davkov in samoupravnih doklad od dohodkov iz maloprodaje monopolskih predmetov z določeno prodajno ceno. Če pa se ti malo-prodajalci bavijo s prodajo tudi drugih predmete* (kakor papirja, črnila, pripomočkov za kajenje tn slično), je ta posel zavezan pridobnini. Javite se torej ponovno, toda tako, da Vam bomo mogli dati na točno stavljeno vprašanje tudi točno pojasnilo. Dr. K. T. — Od davčne uprave prejemate vsako leto plačilni nalog za vojnico in to vkljub tema, da ste vojni obveznik, da opravljate orožne vaje in ne plačujete pridobnine. Davčna uprava je že tekom treh let tako od Vas kakor tudi od vojaškega urada obveščena o tem, da ste vojni obveznik in da niste dolžni plačevati vojnice. Ali morate zahtevati preiskavo radi malomarnega postopanja davčne uprave? — Da postopa davčna uprava malomarno, leži na dlani. Ako že ne drugače, bi morala ponovne Vaše pismene vloge vsaj formalno rešiti oziroma Vas pozvati, da plačate tekom 30 dni po prejemu vloge predpisano takso v znesku 10 din. Preden pa se z nadaljnjo pritožbo odnosno z zahtevo po preiskavi obrnete na finančno direkcijo, Vam svetulemo, da se uverite, ali Vas komanda vojnega okrožja, ki dostavlja pristojnim davčnim upravam vsako leto razpored vojnice, iz tega razporeda vendarle še ni črtala, ker se nam zdi vseeno čudno, da bi Vam davčna uprava odmer-lala vojnico, ako niste zabeleženi v dotičnem razporedu. J. Z. — M. — Kupili ste travnik v izmeri 17.000 kvadratnih metrov, ki ga voda poplavi dva-do trikrat na leto. Od tega travnika plačujete 136 din zem-ljarine in 340 din doklad, kar znaša v primerjavi z Vašimi sosedi, ki imajo prav tako obsežne travnike skoraj polovico več na javnih dajatvah. Kam naj se obrnete radi preklasiranja Vašega zemljišča v odgovarjajoči razpored? — Obrazložite stvarno stanje v posebni, z 10 din taksirani vlogi, ki io naslovite na pristojno katastrsko upravo. Ta bo tekom prihod- Koscanj st svinj« G. K.: Imate cca 200 kg divjega kostanji, ki ste ga nabrali za pitanje svinj, vendar ga svinie ne marajo ireti. Kako ga naj pripravite? Kakšno vrednost ima kosunj v primeri s koruzo? Kostanj je kot živalska krma dobro prebavljiv in ie najprimernejši ra pitanje, vendar ga vse živali ne žro rsde radi trpkosti io grenkobe. Zato ga moramo na poseben način pripraviti. Kostmi posušimo (raz-prostremo ga na tanko na suhem mestu in večkrat njega leta v poletnih mesecih na terenu ugotovila dejanski stan ter v zemljiškem katastru na osnovi izvida vse potrebno ukrenila. Isti, — Radi preobčutne davčne obremenitve na-i meravate za dobo enega leta odjaviti lesno trgovino. Ali boste oproščeni tudi zgradarine, če to storite? — i Ne poznamo zakonske določbe, po kateri bi mogii j premešamo), nato ga zmeljemo in ga v vreči, košari glede zgradarine uživati kakšno davčno olajšavo, ako ; aU pre!uknianem zaboju izpiramo kake 4 dni, da se odjavite lesno trgovino za dobo enega leta. Bržčas j grenke snovl i2iuži)0 IZ n,egl. Tako pripravljenega imate v mislih olajšavo po točki III. čl. 37. zak. o , svmje ra){l iro Treba pa |e omenjtj, da je velika neposr. davkih za zgradbe na kmetih, ki se ne od- j razijka „,ed prajje, ,n so nekateri tako »izbirčni«, dajajo v najem in služijo zgolj za prebivame polje- j dl tutJi t3kega kostama ne marajo. Hranilno vrednost delcev in malih obrtnikov. Ker lesna trgovina De pred- ; ima kostam * vlS0k0 ia ,e 5k0raj enak koruzi, Suh, stavlja obrti, tudi olajšave glede zgradarine ne j 0iupi|en kostanj ima beljakovin 4.3, masti 4.6. škroba morete biti deležni iz enostavnega razloga, ker Vas , m sladkorja 66.6 procentov m škrobno vrednost 78; davčno oblastvo ne more smatrati za malega obrtni- i koruza pa ima beljakovin 7.1, masti 5.9. škroba in ka. Isti. — V vaši bližini je pričela lani neka tovarna žagati smrekove hlode v deske, ki jih na drobno prodaja. Tovarna pa $e bavi v ostalem z docela drugačnimi posli. Ali sme ta tovarna prodajati deske na drobno v škodo starejšega trgovca — detajlista? — Ako plačuje tovarna od prodaje desk vse predpisane neposredne oavke, ji finančna uprava prodaje ne more prepovedati. Pač pa ie vprašanje, kakSno dovolilo ji je za izvrševanje obrata svotčas izdalo pristojno sresko načelstvo. Obrnite se torei na pristojno sresko načelstvo ali pa na zbornico TOI v Ljubljani. Zdravniška A. B. Maribor. — Pod nosom Vam poganjajo nadležne brčice. — Proti tej kozmetični napaki imamo razna sredstva na razpolago, predvsem razna mazila, ki uničujejo nadležne dlake. Postopek je treba večkrat ponoviti. Dlake je možno razbarvati z vodikovim prekisom. Na ta način oblede in postanejo manj vidne. Najsigurnejši način pa je odstranjenje dlak z električnim tokom. Svetujem, da greste h kakemu specialistu za kožne bolezni, s katerim se boste podrobneje dogovorili o načinu zdravljenja. Neža: Pili ste oajprej kislo mleko, nato pa še vi-no. Od tega časa imate težave z želodcem. Nič čudnega ni, da se je Vaš želodec omenieni mešanici uprl. Imate namreč želodčni katar, ki je posledica nepravilne hrane. Svetujem, da se najprej temeljito iztrebite. Potem pa uživajte 2—3 dni samo čaj, sluzato juho, odnosno prežganko. Nato šele polagoma preidi-te na običajno hrano. A. B. Ljubljana: Ravno narobe je res. V omenjenem času je največja možnost, da žena zanosi. V ostalem času pa je verjetnost zelo majhna, da bi žena zanosila. Mnenja raznih avtorjev gredo v tem pogledu narazen. V ogromni večini primerov pa te navedbe držijo. Tvori: Tvori po vsem telesu se zelo radi pojavljajo pri ljudeh, ki trpe na sladkorni bolezni. V Vašem primeru s to komplikacijo m računati. Možno pa |e, da je koža tako občutljiva in da se hitro inficira. Zlasti, ako se koža odrgne z grobim perilom, pogosto opažamo, da nastanejo tvori. Običajno |e to dolgotrajna bolezen, ki se ponavlja več mesecev. Zdravljenje je različno. Med drugim bi omenil cepivo, ki je napravljeno iz gnoja lastnih tvorov. Pa tudi obsevanje z rentgenom in umetnim višinskim solncem se poskuša. V Vašem primeru svetujem, da oddaste sina za nekaj časa ▼ kako večjo bolnico. sladkorja 65.7 procentov in škrobno vrednost 81. Škrobna vrednost vam pove, koliko telesne masU da : neka krma, in sicer sto kg dotične krme. Ce škrobno vrednost delite s 4. dobite približno količino telesne masti, ki jo dotična hrana da. N. pr.: kostanj ima škrobno vrednost 78, pomeni, d« da 100 kg kostanja 78 : 4 = 19.5 kg telesne masti. Mladim prascem daiete kostanja dnevno četrt do pol kg. odraslim pa nekako dvakrat toliko. Zoran uavnik R. F. B.: Na travnik, b ga hočete pretvoriti v njivo, je oajbolj priporočliivo posaditi kako okopa-vino, pri vas bo morda najbolje krompir. Seveda mora biU travnik že leseni globoko preoran in po-gnoi m , hlcskirr gnoiem. Isto vam priporočamo tudi za bivši močviren travnik, ki pa je zdaj dreniran. Dvomimo, da bi sončnica prvo leto dala kaj prida rod. Sončnica sicer dobro prenese suho in mokro zemljo, najbolje pa uspeva na propustni zmrvljeni, torej obdelovani zemlji, ker sama zahteva dobro obdelavo. Giavni pogoj za dobif ra_t pa je, da se zemlja leseni globoko preorje. da ima spemladi mnogo vlage. Ta ie potrebna za kalilev sončnice, katere seme ima trdo, debelo ljusko. Priporoča se tak vrstni red v plodoredu praha, ozimna žitarica, sončnica, jara pšenica. Tudi če se plodoreda ne morete držati, vendar vam ta shema pov;, da je na-ugodnejša za tcnčnico dobre in dalj časa obdelovana z^irlji. Vegetacijska doba traia 140— 16' dni. .Semenu za setev pa rabite na ha 10—12 kg. če hočete gojiti sončnice za olje, sicer p« cca 20 kg. če jo rabite za krmo. Za olje sej te zgodaj spomladi, ker dolgo Kliie, za mraz pa ni občutljiva. Za krmo pa jo sejett po žitaricah: pšenico, lijo. Če jo gnojite z dušičnimi gnojili, bujno raste, se cepi in napravi mnogo drobnih glav. Motno vino X. F. V.: Rdeče vino je posulo v sodu motna, gosto, rjavo. Tudi v kozarcu in steklenici čez noč poria» i Sicer v sodu samem ie ta pojav ni močan, pač pa v kozarcu. To je napaka vina, ki nastopi največkrat po končanem vreniu mošta predvsem iz gnilega grozdja. Rjavenie povzroča ferment oksidaza, ki povzroča j spajanje zraka s snovmi v vinu, kar daje vinu rjavo barvo m neprijeten okus. Tega povzročitelja porja-venja lahko uničimo z žveplaniem. V zažveplan »od (2 tablici na 3 hI) pretočite vino brez dostopa zraka (s cevmi in sesalko), če pa ne morete pretočiti brez pristopa zraka, pa vino zažveplate kar v sodu tn sicer s kalijevim metabisulfitom, ki ga daste cca 4 g na 1 hI. Tega raztopite v nekaj vina in raztopino vliiete v sod, na kar vino lahno zmešate, čez teden vino poskušate; če ne rjavi več, ga pretočite, če pa porjavi, postopek ponovite. Ce pa je vino res že v sodu motno in rjavo, pa ga popravite tako z eponitom. V ta namen mora biti vino že pretočeno. Na 1 hI se vzame po jačim po-rjavenja 20—100 gramov eponita. se v sodu dobro premeša in večkrat premeša še kake 4 dni. Nato se: pusti, da se eponit vsede. Za popolno sčiščenje pa ie dobro, da dodaste vinu žeiatine. S takim čiščenjem pa boste delno odvzeli vinu tudi rdečo barvo, zato ga boste morda po ozdravljenju zmešali z drugim vinom. Če |e vino zdravo, se prepričate s poskusom v kozarcu. Soda porjavelo vino ne pokvari, tudi vino ni nezdravo, le neokusno je. Vendar sod operite in zažveplajte. Duh po žveplanju C. Z. Zgb. : V enem sodu ima vino duh po posodi, v drugem pa po žveplanju. Kako jih oaj odpravite. Duh po sodu boste odvzeli vinu tako, da ga precedite skozi s) o; lesnega oglja, fino v prah zdrobljenega, ali pa skozi zdrav trop. Duh po žveplanju pa poskusite odpraviti s ponovnim pretakanjem in zračenjem. Na ta ničin boste duh odpravili, ali vsai omilili; če pa to ne pomaga, ga zmešajte v primernem razmerju z zdravim dobrim vinom. Zelatino dobite v vsaki lekarni ali drogeriji. Kmetijska Maroni Ing. A. R. B.: Za cepljenje kostanja je prav pri- j mer na podloga divjak, zrasel ia semena divjega kostanja, ta je namreč zelo odporen proti boleznim. Cepljenje se izvrši spomladi pred mezgo, prav tako kot pri sadnem drevju, ali se okulira poleti t. j. za časa druge mezge), ali pa se cepi jeseni na speče oko. Če je delo dobro izvršeno, so vsi načini dobri. Za podlogo kostanja se pa lahko vzame tudi hrast, oziroma cer, ki je še pripravnejši. Zadrževanje mleka ' Listi poročajo, da je Poslovn- odbor J. ■šahovskega saveza na s>\ou zadnji seji ugotovil, »da nar(*Jni šahcvsk savezi« še niso poslali odboiu nobenih predlogom glede reorganizacije J. š. saveza in da je zato Poslovni odbor poslal sedaj Srpskemu š. savezu. Hrvaškemu š. Savezu in Slovenski ša hovski zvez. poziv, dt na i d) kcnca tega leta pošljejo odboru predi* ge glede reorganizacije Ta vest nek «lilo preseneča. Na občnem zboru J. š. sadeža v Celju je bila prav novemu Poslovnemu odboru poverjena naloga, da v sporazumu j »narodnimi savezi« izvede reorganizacij o in sicer je bWo na lastno željo članov novega Poslovnega odbora rečeno, da naj bi se to zgodilo v treh mesecih Vsekakor pa se je zadeve vsaj menda premaknile z mrtve točke. »Hrvateki dnevnik« poroča, da br partija Furlani-Petek iz lanskega turnirja za državno prvenstvo v Zagrebu sedaj predvidoma odigrana 6. januarja 1941 Kakor znano je od izida te partije v smislu sklepa lanskega občnega zbora J. š. saveza odvisno, če pade Petku naslov nacionalnega mojstra. V primeru zmage bi namreč potem Petek dosegel tretjino možnih točk v turnirju. — Sklep občnega zbora v tem smi- č. K. F.: Po odstavitvi teleta je začela krava za- i sju res ni bil posebno srečen Najbrž bi bil moral savez že tedaj priznati enostavno Petku mojstrski naslov, čeprai jc partija 1 s Furlanijem dobil Petek samo s matom. Naj bo kakorkoli, vsekakor je edožena turnirska partija Furlani-Petek k' »traja« sedaj že nad poldrugo leto, postala najdaljša partija na svetu. Mcdklubske tekme za prvenstvo Srpske-ga šahovskega saveza so dospele do finala. Za finale se je kvalif;cirai t en skupini Niški š. k., ki je brez boibe dobil tekmo preti Kosovski Mitrovici, v drug' skupini pa Zemunski š. k. Ta je igra sicer s Som-borom samo neodločeno, zmagal pa je na | prvih štirih deskah s 31 V zemunskem moštvu ste igrala tudi dva mojstra. Brzoturnir za individualno prvenstvo Ljubljane, ki se je vrši' pod okni! jem Slovenske šah zveze dne 11 in 12. t. m., je zelo dobro uspel. Udeležba je bila zelo dobra, igralo jc 48 igralcev V finalu je igralo 1(> igra'cev ter je zasluženi zmagal Sto-jan Puc (Centralni š. k.) pred nac. mojstrom M Vidmarjem ml (Ljubljanski š. k.). drževari mleko, tako da ste ga dobili precej manj kot ste pričakovali. Kaj naj storite? Eden glavnih in največjih vzrokov zadrževanja mleka je prav odstavitev teleta. Nekatere krave so za to bolj občutljive, druge manj. Kakor so dognala novejša raziskavanja, ne dajejo krave takrat mleka zato, ker ga pač nimajo, a to je posledica neke živčne vznemirjenosti. Ko pa nastopi živčno pomir-jenje, se vrača tudi funkcija vimena v prejšnje stanje in bo krava dajala zopet normalno količino mleka. Če je morda krava nagnjena k takim pojavom, bi bilo dobro, da pri prihodniem teletu kravo takoj po telitvi začnete molsti in tele napaiate. Na ta način se boste izognili takim pojavom. Stroia za molžo vam pa ne priporočamo. Krava izgubila mleko O. M. V.: Pri drugem telenju je krava izgubila večino mleka. Pred letom je zbolela, pri tem ie padla količina mieka, ki se tudi po ozdravitvi ni vrnila več na preišnio višino. Verjetno, da so se posledice bolezni močneje pojavile spet pri telitvi, iz česar lahko skltpate, da ie bila bolezen težiega značaja, ki je občutneje vplivala na mlečne žleze. Obrnite se na steskega veterinarji. Iz turnriia za rusko prvenstvo je še naslednja partija: Beli: Keres črni: Ragozin I. e2—e4, e7—c5, 2. Sgl—f3. SbS—c6, 3. Lfl—b5, a7—a6, 4. Lb5—a4 SgS—f6. 5. 0—0. d7—d6, (Sedaj male igrana »kecskenetska« vari-janta). 6. c2—c3. (Kot slabo za belega velja 6. Lc6: + , bc6:, 7. d4, Se4:, 8. De2, f5, 9. dc5:, do!). 6. ...Sf6:e4? (To označuje teorija kot napako. Običajno nadaljevanje je Ld7, 7. d4, Le7, 8. Tel 0—0). 7. d2—d4, LcS—d7, Tfl—el, f7—f5, (Starejše analize priporočajo to kot najboljše. Keres pa misli, da daje edino Sf6 črnemu izglede na uspešno obrambo). 9. d4:e5, d6:e5, 10. Sbl-d2, Se4:f2? (Nekorektna žrtev, res v že sumljivi poziciji. Črni bi bil moral vleči Sd2:, nakar pa sledi 11. Se5:l, na pr. 11. .. Se-4. 12. Dh5 + , g6, 13. Sg6:, hg6:, 14. Dg6: + , Ke7, 15. Lg5 mat. Namesto 11. ... Se4 mora črni pač vleči Se5:, 12. Te5:+, Le7). II. Sf3:e5? (Beli bi biU sika kača seveda lahko mirno vzel. Tako pa se po nepotrebnem spušča v komplikacije). 11. ... Sf2:dl, 12. Se5:c6+, Lf&—e7, 13. Sc6:d8, Ld7:a4, 14. Sd8—e6, Ke&—f7, 15. Sd2—f3, Th8—cS? (Po tej drugi težki napaki izgubi črni končno figuro. Treba je bilo vleči Lf6, kar bi preprečilo b3. Na 16. Sc5 bi imel pocem črni protišanso Sc3:, 17. Sc5-f, Le5:, 18-Te5:, b6!) 16. b2—b3! Sdl:c3, 17. b3a.4, Le7—f6, 18. Sf3—g5 + , Kf7—g8, 19 Lcl—b2. Ta8—c8, 20. Kgl—fl, h7—h6, 21. SgS— f3, c7—c5. 22. Seč—f4, Te8—e4, 23. Sf4—h5, Lf6--d4, 24. Sh5—g3, Te4—f4, 25. Lb2—cl, Tf4—g4. 26. Sg3:f5, Tc8—f8, 27. h2—h3, (Če bi se Sf5 takoj umaknil, bi sledilo seveda Tf3:+. Tako pa nima črn- nobenih izgledov več). 27. ... Tg4—e4, 28. Tel :e4, Sc3:e4, 29. Sf5:d4, c5:d4, 30. Lcl—b2, d4—d.3, 31. Tal— dl, d3—d2, 32. Lb2—d4, Tf8—c8, 33. Kfl— e2, Tc8—c4, 34. a4—a5, Tc4—a4, 35. Ke2— d3, Se4—d6, 36. Tdl:d2, Ta4:a5, 37. Ld4 —c5, Ta5—a3 + , 38. Kd3—d4, Ta3—a4-f, 39. Kd4—c3, Sd6—c4, 40. Td2—e2, b7—b5, 41. Kc3—d4, g7—g5, 42. Kd4—c5, Sc4—a5, 43. Le5—d4, Kg8—f8, 44. Sf3—e5. Sa5—b7+, 45. Kc5—d5, b5—b4, 46. Ld4—b6, Kf8—c7, 47. Se5—c6+ črni se vda. Vasja Pire Hulbert Footnen 13 Kriminalni roman Pogled v veliko dvorano je bil strašen. Šampanjske steklenke, razbiti kozarci in vse mogoče reči so se valjale na okrog, pred vsem pa nič koliko cigaretnih ogorkov. Obednica je kazala še obupnejše lice. Luke je krenil dalje, v radževo sobo. Srce mu je burno razbijalo a ko je odprl vrata, je našel ta prostor prazen, kakor so bili ostali. Preiskal je tudi vse stranske prostore in nazadnje z zadovoljstvom ugotovil, da Ramavarma v svojem hotelskem stanovanju ni bil napaden Z obema rokama se je prijel za razbolelo glavo trudeč se, da bi premislil, kaj mu je zdaj storiti. Po kratkem premišljevanju se je spomnil svojega prijatelja Leeja Mappina, in upanje, da ga bo videl, g& je pokrepčalo kakor požirek iz studenca v puščavi. Zapustil je Indijčevo hotelsko stanovanje ter se z dvigalom odpeljal v pritličje Uslužbenci so ga radovedno gledali, toda na oko je bil podoben dostojnemu, le nekoliko zdelanemu gostu. Zunaj je ustavil prvi taksi in se dal zapeljati na stanovanje prijatelja Leeja, ki je bilo v vzhodnem delu mesta. Tam niso imeli navade vstajati ob tako zgodnji uri in Luke si je moral prizadevati, preden je priklical slugo Jermyna k hišnemu telefonu Nazadnje mu je odgovoril njegov zaspani glas »Jermyn,« je rekel Luke. »žal mi je, da vas motim, a stvar je nuina.» Takoj moram govoriti z gospodom Maopinom.« »Izvrstno. Gospod sicer še spi. a pridite, pros:m. gor.« . .... Minuto kasneje je stal Luke ob Leeievi postelji Mali mož se je oprl na komolec in mežikaie pogledal Luka, nato je tipaje segel po naočnike, ki so ležali na posteljni mizici. Podoba je b'lo, da je kar najboljše volje in nič kaj presen čen Luke je hitro povedal, kai se je bilo zgodilo. Še preden je končal, je Lee skočil s postelje in pogledal na uro. »Pet minut manjka do sedm:h Vlak je že v Washingtonu .. Jermyn!« je zak ic-il »Prinesite mojo rjavo kletkasto obleko. V Wa-shington moram.« Nato se je obrnil k Luku »D >-volj ste povedali, podrobnosti lahko čakajo Poljite se takoj domov in se preoblecite. Nato vzemite taksi za newarško letališče. Obljubite vozaču na-vržek, ako vas hitro pripelje. Prvo letalo v Wa-shigton se vzdigne ob osmih. Imate dovoli p.i sebi, da plačate taksi?« Luke je prikimal. »Podvizajte se torej! Jaz se ta čas dogovorim z nadzornikom Loasbyjem in bom hl^atu l va m na letališču. Vendar, če dobro premislim je red io letalo prepočasno, ker vmes pristaja v Camdenu in Baltimoru. Najameva si posebno le'alo « Luke je odhitel. Čez pičlo uro je bil na letališču in Lee Mippin se je pripeljal kmalu za njim. »Govoril sem z nadzornikom Lor.sbyjem.« ie ie kel. »Mož se bo v New Yorku brigal za stvar m skrbel, da istorija ne pride v I ste, dokler ne vern i, kaj se je prav za prav zgodilo. Loasbyjev ta nik je ta čas, ko sem bil pri niem, ookMcal col rijsro ravnateljstvo v Washingtonu, toda odgovora n s-m čakal. Obvestim ga odtod.« V. nekaj minutah je bil dogovor zastran posebnega letala opravljen in v tem, ko je p Jot ogreval motor, je stopil Lee k telefonski celici. »Washington je sporočil, da je m rvl :> potovanj1 brez posebnih dogodkov,« je povedal, ko se j? vrnil. »V radževem zasebnem vozu je vse mimo. Do tega trenutka ni še nihče vstal. Voz stoji na stranskem tiru, uradniki tajne službe in polic.je ga stražijo.« Luke se je oddahnil. »Hvala Bogu! Vse kaže, da tolpa ni utegnila izvršiti svojega naklepa zoper sultana. Morda se vam ne bi bilo treba voziti v Washmgton. Lee.« »To poročila iz Washingtona ni kdo ve kako izčrpno,« je Mappin suho odvrnil. »Kar odpraviva se « Spotoma je navzkriž izpraševal Luka o dogodkih zadnjih dru. Korenit je bil v vsakem oziiu Luxe mu ;e moral natanko ooisati vse ljudi ki so bili snoči pri sultanu na zabavi Omenil je tudi svoj sum, da ne bi DU kdo pritegnil nadaljnih indijskih slug. »A radža bi bil vendar opazil, ko bi bili na večeru luji sluge.« »Ne vem. Ob tolikšnem šundru in trušču bi se g 3 bi Ii lahko cg;bali. On gleda na ta nizka b tja ?Vij-ka in vrhu tega je bil dokaj okajen.« »Kje pa so dragulji?« >V vozu jih ima. pri ostali prtljagi.« Lee ie hotel vedeti še mnogo podrobnosti, ki so se zdele Luku zelo odveč Mladi človek je odkrito priznal svojo ljubezen do Diane ter ponovil, kolikor se je mogel spomniti, vse, kar ji je bil rekel, prav tako pa tudi njene odgovore. Huda skrb mu je legala na src^ ob misli, da bo sum pad^l nanj, ako se je radži kaj zgodilo. Saj je imel navidezno več ko dovolj vzrc-ka, da bi spravil radžo s poti. Kaj misli o trm Lee. ni vedel; obraz malega moža ie bil nepred ren kakor voščena krinka, ko si je nekai 7ap;"Ova! v beležnico V Washingtonu jima je vožnja z letališča na glavno postajo vzela nemalo časa. Pred zasebnim vhodom sta našla trumo ljudi Stotnija konjenice, polk ovna godba na konjih 'n velika množica gledalcev vse je b^o zb-ano. Povsod je po!;cija zaoirala dohode in tudi mnogo krimin?lnih uradnikov v civilni obleki je bilo razpostavljenih m?d ljudmi. V notranjščini postaje sta. kakor po navadi, našla časniške fotografe z njihovimi aparati in poročevalce Pregrade iz močnih vrvi so držalo široko občinstvo v primerni razdalji Hkratu z Lee jem in Lukom so dospele na po- stajo tudi uradne osebnosti, da pozdravijo indijskega vladarja. Šef protokola jih je že pričakoval. Luku se je posrečilo zbuditi Branseombovo pozornost in mu predstaviti Leeja. Visoki uradnik se je z vidnim nezadovoljstvom ozrl po Lukovi obleki iz hrapavega tweeda. Leejeva vnanjost mu je bila že bolj po godu. Gospoda Mappina je po imenu prav dobro poznal in je bil proti njemu vljuden in ustrežljiv. Potem pa je znova pogledal na uro. »Deset pa devet in dvajset. Čas bi bilo, da se njegova visokost pokaže.« »Stopimo pogledat k njegovemu vozu,« je predložil Lee. Krenili so po dolgem postajnem pločniku in pustili ostale zada,;. Razkošni paradni voz je stal na posebnem tiru. Več kriminalnih uradnikov je hodilo ob njemu sem in tja. Režeč se črnec v snež-nobeli obleki jim je odprl vozna vrata. Na hodniku sta srečala Dubana, resnobnega, udržanega radževega komornega slugo. Gospod Branscombe je krenil naprej. »Kje je njegova visokost?« je vprašal. »Njegova visokost mi še ni pozvonil,« je odgovoril komorni sluga. »In strogo je prepovedal, da ga ne sme nihče motiti.« »Toda ura je pol enajstih,« je ogorčeno rekel gospod Branscombe. »Državni tajnik čaka na pločniku!« Dubana ni omemba državnega tajnika prav aič presunila. »Zbudil bom njegovo visokost,« je vljudno odvrnil, se zasukal in krenil naprej. »Ti Indijci vobče nimajo pojma o času,« je za-godrnjal gospod Branscombe. Prišli so mimo odprtih vrat, skozi katera so videli tajnika Šihaba al Zurija in njegovega slugq. Pospravljala sta svoje kovčege. Šihaba. ki jih je pozdravii, so predstavili gospodu Lee ju Mappinu. Bil je nekoliko razburjen, kakor zmerom. kraljeitvo mode AM že mislite na smučanje 9 SneMo je! Da. snežilo je — in sedaj že u.giDate, kako lepi bodo prazniki v snegu. Toda stara smučarska jopica vam je že d .-'taj preozka v šivih, tudi prekratka se vvr.i zdi. ko pa se moda tolikanj navdušuje za daljše jopice. Nu, če ste količkaj .spretne pri ročnem delu, ki lahko same napletete elegantno smučarsko jopico, ki ma moderno obliko moškega jopiča. Za to potrebujete približno 450 gramov srednje debele voine, ki jo pletete z iglami št 3. V g©feel!nskam vbodu vrnem cvetlice Saj veste, kakšen je gobelinski vbod? Gotovo ste ga že občudovale na starinskih blazinah, na nekaterih staroverskih slikah ali na prevleki oguljenih starih naslanja-čev. Sedaj si je moda izmislila, da bi s tako vezenim okrasjem poživila to ali ono temno obieko. Celo gladke temne puloverje krasi po novem gobelinsko izvezena cvetlica, ki se preliva v najbolj sočnih in nežnih barvah. Kako izvezemo takšno cvetlico na blago obleke ali na pleteno podlago puloverja? Stvar je dosti bolj enostavna, kakor je videti na prvi pogled. Košček štramina v velikosti izbrane cvetlice pripnemo ob vratni izrez ali na pas obleke Po barvasti predlogi vbadamo v blago med okenca v štraminu poLkrižce z barvasto volno, ki odgovarja odtenkom na predlogi. Po končanem delt: potegnemo iz štramina počez in povprek vse nitke, da ostane končno na blagu le vezeni motiv brez štramina-ste podloge. Najprej si izrežite iz papirja posamezne dele, ki ste jih z ravnilom in centimetrom narisale natančno po merah, ki jih najdete na kroju na naši skici. Ko pletete, polagajte cd časa do časa pletivo na kroj in po tem kroju dodajajte ali snemajte zanke,da dobite zaželeno obliko. Kroj na naši skici odgovarja srednje dolgi jopi-cL Ce pa se hočete ravnati po zadnji modi, enostavno podaljšate presledek med spodnjim robom jopice in črto ob pasu za ka- Za BOŽIČ darujte SREBRNO LISICO ali KRZNEN Ugodno Izberete pri L. ROT Ljubljana, Mestni trg ltih 5 cm. Dolžina tega presledka bo v tem primeru znašala 25 cm in ne 20 cm, kakor je določena na kroju. Ko ste napletle vse dele, jih pripnite z bučkami na odgovarjajoče kroje in jih prelikajte pod mokro krpo. Tali o jih lahko povsem točno nategnete v določeno obliko, ki jo po mokrem likanju tudi obdrže. Nato z drobnimi vbodi sešijte jopico skupaj, lahko pa jo tudi podložite, n. pr. z nepremočljivo balonsko svilo. Glede oblike smučarsliih jopic velja pripomniti, da so v modi slej ko prej gladke jopice v klasični moški obliki poleg blu-zastih, komaj do pasu segajočih jopičev iz nepremočljivega tvoriva Na slednje, tako zvane smučarske »bluze« priključuje moda posebno rada barvasto kapuco, pleten ali kontrastno pobarvan oplečnik, z EUTNA KONFEKCIJA ■ : : p iwm VČDN O NAMOV&Šk} dvojno prešitimi zaklopkami zaprte prsne žepe ali žepe, ki jih zaključimo z barvasto patentno zadrgo. Dočim zapnemo tako smučarsko bluzasto jopico po potrebi tja cjo vratu,/pa so moško krojene smučarske jopice oo vratnem izrezu razmeroma izdatno odpte. V tem primeru pač izpolnimo izrez z visoko zaprtim puloverjem ali z barvasto volneno ruto. Smučarske hlače so ostale, kakor so bile. Klinasta oblika hlač se je vzdržala na | prvem mestu, kljub bolj ali manj utemeljenim ugovorom, da so takšne hlače neudobne in da se malokomu podajo. Moda je pač moda in zato ni dvoma, da si boste letos tudi ve omislile moderne klinaste hlače, v kolikor si nameravate nabaviti nove! Brez feiav deluje Oarmol * temu prijetno*« pri uporabi: nobenega kuhanja ča- KALO D iev Jilti pollran|a krogljlc In ne grenil h soli Oarmol je okusen kakor Čokolada Ne poakuiajta t nepreiz- kušenimi preparati, temveč uredite železni nosilci se pri tem lomijo kakor trcke. pregrade in vrata ge vdirajo, bobneči vodni vrtinci nezasliša- ne sile divjajo skozi notranjost ladje in trgajo s seboj najtežje predmete, ki povzročajo s svoje strani nadaljnje razdejanje. Istočasno se pospešuje padanje v globino. Samo lahke lesene ladje ali ladje, ki so natovorjene z lahkim blagom, splavajo polagoma na dno in se legajo nanj razmeroma rahlo. Vse ostale ladje in pred vsem seveda oklopne vojne ladje ter tovorni par-nlki s težkim tovorom udarjajo, ko so se napolnili z vodo, z vso silo ob dno in se tam pogostoma razbijejo na drobne kose ali pa se zarijejo globoko v blato. Kolikor je še ostalo od trupa, pričenjajo potem uničevati nadaljnji vplivi. To so pred vse in morski toki. ki prenašajo trup prav često sem in tja. V plitkih vodah imajo takšen učinek celo valovi ln plime ter oseke. Poleg mehaničnih vplivov se uveljavljajo uničujoči kemični vplivi. Sčasoma razje in raztopi morska voda lahko "se kovinske dele. Tudi živali ln rastline doprinašajo svoj delež. Celi gozdovi alg se naselijo na razbitine, milijoni in mirljade najrazličnejših morskih rastlin in mehkužcev. Njihove izločine ln ostanki, njihovo apno ln kreme-nica naraseta pogosto do tako debelih in težkih plasti, da se zlomijo še zadnji ostanki pod to težo. Po drugi strani pa morejo te izločine in ti ostanki zapolniti tudi notranjost ladijskih trupov, tako da okamenijo ti kakor predpotopne živali. Za proces je treba seveda dolgo časa. V posebno ugodnih okoliščinah, če se je ladja v plitkih vodah zarila globoko v pesek ln blato, se lahko ohrani stoletja ln tisočletja. Tako je mogoče, da odkrivamo nenadno tisočletja stare vikinške ladje, ki so še nepoškodovane, a v njih prav tako nepoškodovano orožje in orodje, obleke, lišp ln druge predmete, ki nam dajejo vpogled v življenje starih, drznih mornarjev. Takšne najdbe pa so redke ln tudi z najmodernejšimi reševalnimi pripomočki moremo potopljene tadje dvigati le v izjemnih primerih V večini primerov so ladje, ki so našle svoj grob v neznanih globinah morij, Izgubljene za vse večne čase. TsSaž&a za matere s ^pesasnimi" patsmsi Skupina zdravnic ameriškega Cornello-vega vseučilišča je končala opazovanja, ki jih; je vodila pet let. Zaključki tega opazovanja so poučni tako z zdravniškega kakor z vzgojnega stališča. Opazovana objekti so bili otroci, ki so ob koncu 1. 1935. šteli okreg 2 in pol leta. Izbrali so si doset »dobrih« ta deset »slabih« jedcev in so ob s:Ecco«) Zgornje nadstropje bi oilo za pešce, spodnje pa za vozni promet. Leonardo da Vinci je hotel ta načit praktično preizkusiti najprvo v nekem milanskem predmestju. Treba bi bilo preurediti 5000 hiš, v katerih je stanovalo 30.000 ljudi, ta preureditev je imela namen »razpršiti množico ljudi, ki se sedaj medsebojno stiskajo, živijo v umazanosti in smrdljivem zraku ter širijo klice bolezni in smrti.« V novi mestni četrti naj bi posebna cev rabila za odtok nesnage Vojvoda pa ni sprejel tega »blaznega« načrta. Kakor vse kaže. se utegne Leonardov načrt uresničiti kakor premnogo drugih njegovih idej 400 ali 500 let pozneje. V želodcu nekega možakarja, ki so ga operirali te ini v bolnišnici nekega švab-skega mesta, so našli poleg drugih presenetljivih stvari sledeče predmete: sedem 10 cm dolgih žebljev, štiri enako dolge lesene kline, pločevinasto žlico in srednje velik mesarski kavelj. Ko se je mož zbudil iz narkoze ln so ga vprašali, zakaj in kako si je spravil te stvari v želodec, je izjavil, da čuti pogostoma neodoljlvo poželenje po takšnih tečnih, trdih predmetih Druge razlage si res niso mogli Izmisliti. Mesa v krsti Sodišče v KroJe\vi Huti na Poljskem ie obsodi'o neko S\vierzinPko iz Lublinca na sedem mesecev ječe in 100 mark.glebe. ker je tihotapila meso ln klobase. Pri tem poslu je uporabljaja male nenavadno taktiko. Brat njenega ljubavnika je kočijaž pogrebnega zavoda tn tega je nagovorila da ji je pomagal prevažati tihotapsko b'ago v prazni krsti. yo stani in o stan i član Vodnikove druibe! šah s kun?i Neki ameriški cirkus kaže posebno originalno atrakcijo: šah z živimi kunci. Skupina artistov je zdresirala 32 Kuncev, 16 črnih in 16 belih, tako, da skačejo po poveljih na določena polja velikanske šahovnice, ki jo razprostrejo v areni. Ti premiki živih šahovskih figur učinkujejo baje tako komično, da sprejema občinstvo vsako »potezo« z gromovitim krohotom. Gsber razlog za Itcv Pred ločitvenega sodnika v New Yorku je prišla ga. Ana VVaish O' Brienova. Zahtevala je, naj nje zakon ločijo in je za to navedla prav dober razlog: Dve uri po njeni poroki 1.1926. je namreč nje novo-pečeni zakonski drug odšel iz stanovanja, da bi spodaj vrgel pismo v nabiralnik. Odtlej ga ni videla več niti ona, niti kdo drugi. Njeni zahtevi so takoj ugodili. tefteSomistke ▼ službi Londonske telefonistke izvršujejo svojo naporno službo med vojno z Jeklenimi čeladami na glavi ln s plinsko masko na stolu Svetilka pod pos Nov modni izum v Ameriki V Ameriki je postal nov Izum prava moda Bojazljivim ženskam m moškim ni vet treba, ca bi preden se vležejo. posvetil; pod posteljo, da-li se ne 3kriva tam kakšen vlomilec ali strah Ob posteljo se pritrdi svetilka z emailiranim žarometom in žarnico 15 do 25 vatov Vključil^ se namesti tako. da ga je s postelje lahko doseči, svetilka pa sveti pod posteljo. Ta nenavadna razsvetljava tal je hotela sprva ustreči bojazljivim starini damam, jostala pa je pravi uspeh pohištvene industrije. Baš mLadi zakonci, ki si urejajo stanovanje polagajo mnogo važnosti na to, da jt tudi razsvetljava — pod postelja-al v redu. Tako se bliža čas, ko bodo bouoči Dostojevski o »tujem mežu pod posteljo« pisali lahko kvečjemu zgodovinske romane ... Prvi Glas je utihnil, a beseda je ostala .. • Glas, ki je prvič spregovoril besedo »ha- Ta mož je bil James Tressider in je .o« v telefon je za zmerom utihnil, toda j umrl prea kratkim zelo itar v Detroitu. beseda je ostala, sto asočl jo izgovarjajo j Tressi.er je bil prijatelj in sodelavec Gra- vsak daj in naj si govore drugače kakršen i hama Bclla. ki je zgiaa- prvi uporabni koli jezik, to besedico vsi razumejo. Ta I telefon Kakšnih 65 let je tega, od kar je besedica pomeni, da je nekdo na drugi j Bell po mnogih neuspehih izvršil prvo te- strani telefonsko proge pripravljen spre- J lefonsko zvezo. Ni bil pa on, ki je kot prvi jeti telefonski pogovor Zato je pač dolžnost kronistov, da se spomnijo moža. ki je pri prvem telefonskem pogovoru na zemlji odgovoril z besedo »halo!« Za varnost letalskega prometa Električne napsave naj dado človeku večjo varnost Cesto beremo o letaskih nesrečah, ki so se zgodile na ta način, da so se letala v noči ln megli zaletela v kakšno skalo. Nov ameriški izum hoče to vrsto nesreč vsaj znatno omejiti, če že ne popolnoma preprečiti. Izumitelj pravi, da teče neprekinjen električni tok proti zemeljski površini. Pri tem si lahko mislimo, da bodo Imele vse točke, ki so približno enako visoke nad zemeljsko površino, enako napetost. Cim bližja je zemlja, tem manjša je napetost Sedaj za dostuje, da se na sprednji in zadnji konec letala namesti po en detektor. Ce leti letalo vodoravno nad ravno zemljo, tedaj bosta oba detektorja kazala isto napetost. Ce se pa tla v smeri poleta dvignejo, tedaj bo nos letala bližje zemlji nego rep, detektor v spodnjem delu bo kazal manjšo napetost. Tako ve pilot tudi v najtemnejši noči ln megli, kako se spreminjajo "tla pod njim. Nevidnim nevarnostim se lahko Izogne. Nasprotno pa mu pokaže električni aparat, da-li se letalo morda malo dviga ali niža, čc ve, da leti nad ravno zemljo. Eszanjs dragulja je zelo nevarno čelo L. 1939. so našli v Braziliji demant, ki js tehtal več nego 700 karatov. Imenovali so ga po brazilskem državnem predsedni- . ku Getuliju Vargasu Cenili so ga na 500 } tisoč dolarjev. Kupila ga je neka dragu-ljarska tvrdka, med prodajalci in kupe! pa je nastala pravda, ki je dorle1 za odvetniške ln sodne stroške požrla že 25 000 dolarjev. Zaradi neugodnega poležala na trgu z drarruljl je v današnjih časih seveda izključeno, da bi ta demant prodab v celem kosu Zato so srn sVe*-'!! razdeliti na koščke do 150 do 200 karatov. Prvotna vrednost se bo s tem seveda znatno zmanjšala, a edino na ta način bo mogoče dobiti kupce. Rezanje takšnega demanta je zelo kočljiva zadeva, ki jo zmorejo le najboljši strokovnjaki. V splošnem je takšne dobiti le na Holand-skem Ker pa je v sedanjih prilikah malo nevarno zaupati takšno dragocenost negotovemu prevozu čez morje ln ker je po drugi strani noče sprejeti v zavarovanje nobena družba, iščejo sedaj v Zedinjenih državah mož, ki bi bili sposobni takšnega dela. o g«stoma pr.povedoval da se mora zh svojo sr zahvaliti svoji grdi zunanjosti L 1876 ie p.:še! v Curih brez prebite prte v žepu Iskat je zaposlitve a povsod so ga zavoljo njegove grdo-sti zavračaj Kcnčno se ie potegoval za mesto tekača v neki banki Ko je vi ajsetih letih vstcpll kot družabnik v banko. Na Norveškem so nedavno tega mnogo govorili o zaroki bogate mladenke z ne-kim učitel em Nevesta je bila nenavadno lepa in jc Imsa številne snubače, a ženin je" bi! spe t nenavadno grd in ska žen. A b-:š to je bila skrivnost njegovega uspeha, kajti lepa. mladenka si je bila prisegla, da se bo po:cčila samo z moškim, ki mu usoda ni 6ala prav nič esc.: na pot. N-jessva sesa zahteva zaradi te^a britev Neka Američanka je zahtevala ločitev zakona in dokazovala nezvestobo svojega moža z gramofonskimi ploščami, ki jih je snemala, ko je mož v sanjah govoril. žena je morala poslušati, kako si je nje mož v spanju z vsemi ničnimi prijateljicami izmenjaval nežne misli Ni dvomil* sicer v njegovo zakonsko zvestobo, toda ilegovo vedenje v spanju ornačuie za »greh v mislih«, za nekaj kar ie zakonu duševno nasprotno To njegovo vedenje je fiksirala na gramofonske plošče. Sodišče je imelo neprijetno nalogo od- ločiti, da-ii je don Juan po duhu v resnici kriv ali ne. Odločiti je moralo o tem, ali je priznati sanjam tudi v javnem življenju pomen, kakršnega jim pripisuje dušeslov-na veda in ali je podzavest sploh kakšno merilo za človekov značaj, saj človekova dejanja so tako pogosto baš nasprotna njegovemu »podtalnemu« mišljenju. Sodišče je po dolgem posvetovanju razsodilo, da je podzavest ameriškega državljana za paragrafe brez pomena, v kolikor se ne izraža na »prijemljiv« način. Ločitev je tedaj odklonilo. zvedel, da je pcsku3 uspel, temveč bil je to James Tressider. ki mu je veljal Bellov poziv. Jasno je v SLUšalki raz oči! glas svojega prijatelja Bel-a in trepetajoč od veselja ni vedel v prvem trenutku izgovoriti ničesar drugega, nego da je začel zmagoslavno kričati »halo! halo:«. Tedaj je izumitelj vedel, da se je velika tehnična naloga posrečila, ves prevzet je zakričal nazaj: »Halo. James, haio!« S tem je ponovil besedo, ki jo je bil izumil prijatelj. Oei tistega dne j«i - haw« beseda, ki jo pozna.jo vsi tisti, ki ..pcraoijajo telefon, james je postal po tej besedici nesmrten. Er32CuQ L z DV Iz Moskvf poročajo, da se nekaj sem tudi Nepal o'p:ra evropski kulturi. Tamkajšnji rnaharadža, ki je ze'o mof.ercn in izobražen mož, izkoristi vsako p i iko, da bi svoje ljudstvo povedel na pot napredka. Toda moderen izum ki so ga po vsem svetu sprejeli z največjim navdušenjem, se v Nepalu ne more uveljaviti To j3 kinematograf Zapreke mu dela mahv radža sam, ki pravi, da bi imelo to porazne učinke, če bi hoteli Nep°lčanom v fUmu pokazati življenje in vedenje Ev-ropcev. ANEKDOTE Avgust Močni je vprašal nekoč pri mizi svojega dvornega norca, kako je mogoče, da donašajo veliki davki državni blagajni tako ma'o. Dvorni norec je vzel iz hladilnika za vino kos ledu Ln ga je izročil svojemu sosedu s prošnjo da bi ga oddal naprej. Tako je kos leda romal okrog vse mize skozi roke vseh ministrov in visokih uradnikov, dokler ni dospel do Avgusta samo k:t droben košček. »Tu vidite. Veličanstvo, na kakšen način se davki spreminjajo v vodo,« je dejal dvorni norec. * V hotelu »Dieu« (Pri Bogu) v Parizu je ležal v zadn ih zdih'jajih slaven komik. »Si se spravi] s svoj:m Bogom?« ga vpraša prijatelj. »Seveda sem se«, je zašepetal umirajoči; »saj mi je dal sobo v svoji Mr ši!« 7SAK DAN ENA »Pomislite«, toži pesnik, »moj dveletni sinček je včeraj raztrgal moj najnovejši rokopis ...« »Kaj tako majhen je, pa že zna presojati vr«-dnost rokopisov?« odvrne sosed. (»Aftonbladetc) ZNIŽALI smo CENE DA VKLJUB DRAGINJI OMOGOČIMO NAKUP VSAKOMUR PRED NAKUPOM ZAHTEVAJTE NASO PONUDBO OBRTNIKI, TRGOVCI IZREDEN POPUST! POHITITE DOKLER TRA3A ZALOGA NEVESTAM SAMO PRAKTIČNO D A R I L 0 I ..ŽIMA", TYRŠEVA 37 LJUBLJANA CENE MALIM OGLASOM Po do par ta oesedo, Din 3.— davKa za vsaK oglas in enKratno pristojbino Dm 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni. ki Iščejo služb. Najmanjši znettek ea enkratno objava oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.--«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dtn 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« OIft 1." V znamkah odgovor, priložite 1/111 J* T Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Linbljana. Vsaka beseda 2 aln; davek 3 din; za dajanje naslova 5 din; najmanj SI znesek 20 din Pečen nuran krvavice, žametno črnino, hambtirger. žilavko toči gostilna Lovšni. 33053-18 Halo! Halo! Vsi na veliko zabavno godbo pri Rahnetu v Moste. Fina ledača in piiača Se priporoča gostilna Rahne. $3238-18 Gostilna Martine, Zg Šiška Vsako soboto in nedelio pečeni purani in domače krvavice! Danes koncert! 33218-la V nedeljo vsi vabljeni D& dobra vina, ledila in domačo zabave v novo odprto rostilno »Slibar« v Priiateli?tvo, nagrada ali nemška kon-verzacija« oa ogl. odd. Jutra. 33156-1 Pečarskega pomočnika dobrega monterja sprejmem takoi. Stanko Bertonceli, pe čar, Radovljica. 33115-1 Vrtnarski pomočnik mlajši, deloven in pošten dobi službo « l. jan 1941. Ponudbe s piepisi spričeval in zahtevki na Ivan Tavčar vrtnar v Škofji Loki. _53113-1 Fotografa ali fotografin-jo sposobnega, iščem za vsa de la povsem strokovno nao-braženega, prvenstveno, da je hiter v negativu in korn retuši. Začetna plača od dm 1500 do 2.500. Ponudbe stranke nairesnejše. V delavnici se dela strokovno samo normalno delo- razvijanje filmov, kopiranje, amaterska slikanja po ulicah, vodstvo trgovine t vsa slična dela se ne izvršuje. Svetozar Mi./ujvič f tograf, Hartvigova 41, Beograd. 33110-10 Tovarna papirja išče najboljše delavce in delavke, vešče v vseh poslih pri izdelovanju papiria, kakor stroievodie, mlinarje na holendrih, vodje na premo-taču (Umroller) in rezaču (Querschneider), nakovalce, sortirarice itd. Ponudbe s točnimi podatki o dosedanjem zaposleniu in plačilnimi zahtevi pošljite na »Publicitas«, Beograd, oošt. predal 60, za br. 301. 53108-1 Barvarna in tiskarna tekst. sprejme za takoi kemičarko. ki ima po možnosti že nekaj prakse » tei stroki. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zmožna kemičarica«. 33192-1 Trgov, sotrudnik ki je odslužil kadrski rok, vešč usniarske čevljarske, falanteruske in drobne stro-e na debelo, zmožen slovenščine. nemščine in ev. hrvaščine, dobi mesto Ponudbe na ogl. odd. [utra pod »1000« s sliko 33339-1 Samostojna vdova Šofer - mehanik Kuharico ki bi opravliala vsa hišna dela išče zdravnik. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Poštena kuharica«. 33352-1 Postrežnico spreimem za popoldne. — Vprašati pri hišniku nova hiša poleg bežigraiski gimnazije. 33394-1 državnega uslužbenca, sredniih let išče mesto hišnice s I. januarjem 1941 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«. 33083-2 Mizarja dobro izvežbanega pri strojnih delih, ki ie tudi sam sposoben prirezovanja V poštev prtdeio interesenti, ki so bili že dalje časa zaposleni Dri kakšni firmi Mizarstvo »Sava«, Miklošičeva cesta. 53563-1 Postrežnica dobi takoi mesto Beethovnova 16/11.. vrata št 15. 33374-1 Dfla"es pridnega in poštenega, t* prevažanje pohištva in za nnmnč tiri pleskarskem delu spre'memo. Mizarstvo Sava, Miklošičeva. 33361-1 Oosnodično vajeno trgovine eI- ? trgov skim tečaiem. ki bi imela posebno veselje do tigovine, spreimem Riti mora zanes-liiva. pridna ir. simpatična. Ponudbe sliko na ogl, odd Jutra pod »1150« 33364-1 Kavarniško kuharico tudi za*etntco se Išče za 1 lanuar Ponudbe r>nd »Volina za delo- na -vodružnico Jutra Msrl bor 33433 1 Mesarski pomo?n'k za »sa dela se tako' sprejme Tstota m s* snrpl t* t"dt mesarski vale-F^anc O-virk m^sar Povšetova 33. LJubMana 334*3 1 Šofer pošten, abstinent želi slu-žbe Prodam krožni pletil-m stroj Domžale, Studa It. 29. 33076-2 Blatrajničarka z večletno prakso želi namestitve. Cenj. ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Vest-aa in poštena«. 33080-2 Trgovsko pomočnica mešane stroke želi kakršno koli nameščenje. Ponudbe na ogl. odd. jutra po<^ šifro »Takoj ali t 1 januarjem.« 35126-2 Blagajničarka želi spremeniti službo, takoj ali po dogovoru. Ponudbe j na ogl odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 33220-2 Tigovska pom^čni°a želi premeniti službo Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana v vseh strokah«. 53171-2 s triletno prakso, vajer je vsega dela pri tovornih ia luksuznih vozilih, išče U koišnie zaposlitve. Naslov v vseh posloval. Jutra 33004-2 Pekovski pomočnik mlad, samostojen delavec, « svojim kolesom, želi stalne službe. Počtha Franc, Loke 429, Trbovlje I. 33195-2 20 letna Slovenka vešča slovenskega, srbo hrvatskega ln nemškega Jezika. korespondenc 'oven^ke stenografije. 6tro1ep'sJa. pisarn r k lh in blagajniških poslov — išče primerne zaposlitve takoj ali pozneje Gre kamorkoli Cenjene ponudbe na podružn Ju tra v Celju pod »Zanee ljlva«. 33439-2 Mlado dekle od 14 do 16 e» staro iščem k malemu otroku Biti mora zdrava, snažna in zanesljiv*. Pal, trgovina, Trbovlje. 55196-1 Strugarja za »trojna del* in ključavničarskega vaienca, sprejmem v stalno zaposlitev v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra služ ba«. 53262-1 Koresponden4ko perfektno v korespodenci in stenografiji spreime tovarna. Ponudbe na ogl odd Tutra pod »Večletna praksa«. 33184-1 Zanesljivega slu po za vse, ki nekoliko razume sodarsko delo. spreime — Novak, Maksimirska 54, Zagreb. 33202-1 Mlajše dekle živahno spretno za sco ste, z zn&nlem nekoliko kuhe sprej-peni Oasll ska ul. 15, Buffet. 33321-1 Pisar" moč s prakso kakor tudi s popolnim zoaniem nemške io slovenske korespondence — dob mesto pri tehnično-trgnvskem podietju za ta-koiten nastop Ponudbe s podatkoma io sliko našlo vi»i oa Celie, polt. pretinac štev. 115. 33379-1 Gospodinjsko pomočnico vestno, zanesliivo. veičo samostojne kuht spreimem k mali obitelii. Ponudbe na ogl odd. lutra pod šifro »Nastop takoj«. 55540-1 Pisarniška m«!1 gospodična, zmožna slovenske in nemške stenografije, stroiepisia s primerno ročno pisavo, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100«. 1 ^ 33338-1 Vsaka beseda r>*T <5a vek 3 din za šifro in -laianle nas'ova 5 dtn najmanjši znesek 17 din Gosnodična malo maturo lr. tre. *olo Išče s'u*bo v pisarni al i kot b'a"alntlar Nastop takoi aH pc logovom Ponudbe na ->el. odd Jutra r>od »Mar! 11 va« 3313« 2 Trgovski pos!ovodia mešane str-ke poro "en Teli premeniti službo s l februarjetn 1941 Ce ■tjene ponudbe na podr Tutra Maribor pod »Kavcija na vknit+bo< 33104 2 OoSTMul^Tia vešča vseh pisarniških in trgovskih poslov, z znanem ^ekaj nemščine, želi namestitve Ceni. ponudbe na ogl odd. Jutra pod š'fro »Hvaležna in marljiva«. 33367-2 Mp.(ir«Vi nnmnčn'V išče »lužbo Naslov v vseh poslovalnicah jutra 33435-2 Manufakturist 1 večletno prakso asi len pošten vešč nem ščtne oro*ne va'e odslužil dober prodajalec šče namestitve za t.akoi vsled likvidacije tvrdke Z Ia referencami Verzi ran tudi ?a'anterite m konfekcile Ponuabe pod oManufnkturlst« na oM Tdd Jutra 33033 2 Pošten fant 17-leten, zdrav, išče kakršne koli zaposlitve Ivan Brez-nikar. Sv Andraž, p. Velenje. 33011-2 Briv«slri nimofnik iščt »lužbo. Nastopi lahko takoj po "Božiču. Naslov v vseh posl. jutra. 33056-2 t »leten 'ant točilec, želi vstopiti v službo v Ljubljani v kakršno Koli gostilno. Službeni čas nai bi bil od 4 ziutraj do t. popoldne samo ia hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točilec«. 35140-2 Abiturirnt priden, vesten ilče primerno zaposlitev. Naslov v vseh posloval. Jutra 53159 2 Kateri rosnnd ali vdovec nudi lahko za-poslente skromni gospodični. Ponudbe nci(ke) Hčerka žel^zničaria išče mesto učenke v špe-ceriiski ali man jfakturni .r-govini z vso oskrbo v hiši. Cenj ponudbe na podrui Jutra v Celju pod »Poštena Jeklica.« 53057-44 Vajenca za mizarsko obrt sprejme Anton Stare, mizarstvo Bled II. 33182-44 Mizarskega vajenca sprejme takoj mizarstvo Kurnik Jože. Liubliana Šiška, Podhrib 28. 33237-44 Vaienca za trgovko z završnim izpitom meščanske šole se spre me Ponudbe z navedbo očetovega in materinega poklica in prepisov spričeval ie nasloviti na ogl. odd Jutra pod .»Trgovski vajenec 1911«. 33235-44 Mlad kmečVi fant zdrav, močan, dobro razvit bi se rad izučil v trrovini / mešanim hlajcom Z vso oekrbo v hiši Naslov v vseh posloval. Jutra 33087 44 Šablone za predtlskanje. ročno delo. kakor tudi cel pri bor za predtlskanje do bl£ najceneje ln pod naj ooijšimi pogoji pri tvrd ki M Bleler. Zagreb. Er ledteva ul. 15. 239 t Štajerske purane ^cucene. « teži 4—<> ck k« po din 22. ooAiljkF od 9 kg naprej frank< oostaja naročnika Na -■očlla za takoj tn *a Božič sprejema Josip Lah OsluSevci on Ptu ju 32540-6 Zlato uro 18 karatno prodam. Celovška cesta 153 (mlekarna >. 35107-6 ~"" Oglje ima vedno na zalogi Kon-šek, Trojane. 55125-6 Peč na žaganje zelo dobro, prodam Društvena ulica 6. Vodmat. i 3023-6 Otroški kino dobro ohranjen pocen: naprodaj. Ogleda se od 13. do 15. ure Naslov v vseh poslovalnicah jutra 35330-6 Krojači pozort proda se železna oatent peč z 6 l-.kalnlki Ce ov&ka c. 57. 33422-6 Dve plinski peči večio za delavnico, manišo za kopalnico, prodam — Vprašati: Resljeva Skrinjo staro, prodam. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra. 33253-6 Gojzerice nove, niti enkrat oolene it. 42 ugodno prodam. Vpr» šati Liubliana, Trfaška C. 29 pritličie levo. J3260-6 Opremljen koiek za dojenčke prodam -Naslov v vseh poel. Jutra. 33328 6 Fotopovečevalnik s Zelss - Tessarjem 1:4.5 za negative 00 6.5"<9 na vzdol. prodarr. Avtomatično nastavljanje ostri ne Na ogled pri: Foto Omnla Ljubljana. Wol fova ul. 6. 33325-6 Jaslice krasno izdelane z električno razsvetli a vo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33285-6 Vreče strgane, razdrapane stroino ■ akrpam naiceneie ter pre^ delam iz lutt vreče ali bale A. Grebene. Tvrševa $6 (dvorišče). 33270-6 Smn?kp in trojzeriee z« 10—12letnega dečka, dobro obraniene, poceni prodam. Naslov v vseh poslov. »Jutra«. 35287-6 Za zajtrk, popoldne tn zvečer pijte mesto ruskega čaja naš osvežujoči »EMONA« cvetlični čaj, aromatične-ga okusa in pomirjevalnega %'pliva. Zahtevajte samo originalno pako-vanje. Proda se dobro ohmnjen zaprav Mene ln dira na peresih Naslov v vseh posl Ju i-.ra. 33407 6 desno. 53341 6 /alnicah jutra. 53244-2 Dekle staro 25 let išče službo go- j spodinie pri samostoinem gospodu Gre tudi k v^nv cu 7 maihnimi otroci Ponudbe na pod' Tutra v Ma-iboru pod Poštena in varčna«. 33162-2 21 Vtnn dekle t prakso kot prodaialka v rr>'i-Varni išče službo v sla-šč'čarni ali mlekarni Ponudbe na oel. odd lutra pod »Mlada moč« 33070-2 Delavec sposoben za razna d a, iai-raie pri koniih. išče službe. Ponudbe na ogl odd 'utra pod »Dober delavec« 5320(1-2 Posl^v^ka — trg. z meš. blagom, spreime sl"žbo po dr"ovo ru Ponudbe na ogl idd Tutra pod »Poštena pošlo-vodkinja«. 33255-2 Kateri inteligent bi preskrbel :it»Hdd Jutra pod »Vivere« 33316-^ 500 din dam onemu ki mi nreskrbi ta'no delo Naslov v "seh posl Tutra 33T9 ' Dplrle išče službo v Lmbliani. najraie v gostilni ali hotelu, v pomoč kuharici Naslov v vseh poslovalnicah l- tra. 33356-2 ■VTIad kmečki fant pošten, zdrav, star 16 let, bi se rad imčil avtomeha-nikarske obrti Vsa oskrba v hiši moistra. Naslov v vseb posl. Jutra 33086-44 Ueodno predamo drsalke, peč, štedilnik. — Metalia, Gosposvetska c 16 33348-6 Biljard ruski sistem. popolnoma nov. proda poceni Bernik, Ljubljana, Linhartova 8. 53397-6 Servis za 6 oseb. izredno lep. Fe ->r"da Naslov v vseh posl. Jutra. 33412-6 Učenca za trgovino 7 mešanim blagom takoi spreme \ Te glič. Lesce. 33278-44 Slaščičarski vajenec e sprelme takoj Sla 'čfarna P-etnar. Jesenice Gorenjsko 33410 44 Mp<>armem. Naslov v vseh posiovalni cah Jutra. 53385-44 Smuči dva para, poceni prodam. Aškerčeva ul. 15. Hrvšovar. 33395-6 Ogrodje starinskega foteli2 n ber-žero proda Tribuč Sodar ska steza 2, nad cerkviio sv Florijana. 33591-6 Železnim primerno božične darilo. — električna 220 2C V. mirna turna, »Maerklm« izdelek, kompletna naprava, v ?elo Hob'em stanm, ugodno naprodaj. Nasiov v vseh so-slovalnicah Jutra. 53375-6 Sani te?ke. skoro nove. aelo aobro okovane voz, te-4ak samec. nosilnost ?OX) k? tn t°žka dira n« zmeti s širokimi platišči, nosilnost 5 do 6000 kg, ugodno proda Me dama. Ljubljane., 21-lovsk3 ul. 6. 33315 6 Vosek la. rumen in bel. Ima večjo količino po ugod nt ceni nanrodaj Me-larna. Ljubljana. 21 lovska ul. 6. 33314 6 Leica lila _iOVa. Lmhoi - kamera 10X15. trojn; lzteg. do bro ohranjena, Angulon širokokotni objektiv in druge fotopotrebščine — prodam Ponuabe prosim na podr Jutra v Mari boru pod »Poceni«. 33430-6 Bel plašrek JmU".***« skoro nov kožuhovinast pro- j ^ j d)n, davek 3 dam za starost 6—8 let. Na- ! ,n ^ šifro gjj ^janje slov v vseh poslovalnicah nas,rJV 5d:n NajmaajSl Jutra- 33357-6 , znesek 20 din Pomladek Rdečega križa na Ledini, Komenske«ra ulica, prosi nekoga, ki bi hotel brezpiafno poučevati sircrna-iriega dečka harmoniko. 33300-4 3 skobelnike BrocVVaus t^l-eilron (Hobelbaenke) rabliene — ' leto 1909 popolnoma nov. prodam. Ponudbe na ogl. poceni proj.m Naslov v '..t " j "t, poceni pron-.m odd. lutra pod šifro »Sko- vseh posl. Jutra. helniki«. 33377-6 7a kuhinio in gostilno, >'šče 1-otf'na pri »Kolovratu«, Pred škofiio 14. 33376-44 Prodam briliantr.o zapes tnico ln prstan z'ato m^:o uro žepno. 3000 din) krasno pahl'ačo lz nojev-b neres akvarij, antično a'onsko mizico 2 le-tenca 4 stenske sveč .like. okrasni namizni jrt 1 gobelin 1 2 ženska '.imska pia^^a malt kov-5eg »necesatn goveje osnje prodam Od 14. do 15 KHu-enko. Novi ,rg 1-1. desno. 33444 6 2' I~zen šfp^nik •n matadoi. ^ škateli. skoro nov. prodam. Čop. Obir-ska 2. 33221-6 VniPilo »a šteparico spreimem. — Franr 0'e-'k*i. Tvrševa C. 47a, Ljubljana. 33366-44 Avtomehaniški vajenci =e eorelmelo Po"ve se šol^an S: Co ^elle. MarlhorsV-p <"•<=+■•> c 33436 44 Deklica -tira 16 let. 4 razredi meščanske šole. iz dobr° hi*.e. se ftelt Izučiti za Tl7erko Ceniene po-ua he poslati na poiružni co Tutrn v Celju pod ^načko »Spretna- 33437-44 ' f Natak^ri^a vestna in so'idna. iščt 7a-p.ulitve Nastop takoi Po- r,p<.eda , d,n '!n''r vajen dela avtokaroserij, smuči in sank. avtogemčni varilec, išče službo kot va-rilec ali v sorodni obrt' — | Spreime tudi drugo primerno službo N-slov v vseh poslovalnicah Jutra. 33399-2 S1«5Hn*a dobra kuharica, išče zaposlitve pri boliši družini — Ponudbe na og1. odr! lu , tra pod »Pridna in vestna«.. i 3338j-2 4 -Jln. za šifro ali daj?n'e naslov 5 dtn Nalmanjši znesek 20 din Steklen lestenec s.ntik proda pa.sar.~t v« Pirr.at Karlovška c 11 3342F <■ Prodam 2 elegantne sani za konlsko vnrego In 1 dl-ro z peresi na gumi kolesa. Ogleda se Slomškp va 8. 33132-6 Aparat za onduliranje 1 ma'o rabljen 1 nov s 16 ogreva*) tn 32 Drt-tlklin najnovejši si stem, fino ponikltan luksuzna Izlelava poceni naprodal Vprašati Tvorn'ca »Vesna« Ta freb. Po^ta XI alt pri zastopniku Vul:e!ldaj. M.rmontova ul. 17. pritličie. 35250-6 Fotoaparat znamke Certo, velikost 9 X 12, leča l 4.5 z dvojnim iztegom, na plošče, ugodno naprodal. Na vpogled' trgovina K. Vidmaier, Pri solncu, Pogačariev trg. 53286-6 Prodam originalno gorenisko narodno nošo (žensko) in razne klavirske note Povšetova 56 pritličje Na oglea od 11. do 16. ure. 33234-6 Perje od 7 din dobite pri »Jull-lana«. Frančiškanska nI. 3 (Hotel Slon). 33233-« Plinsko reč emailirano, brezhibno, prodam za 400 din. Novi trg 5 pritličje desno. 33228-6 Volneno prepmeo skoro nov kirman-perzijanef velikost $ krat 4 m in nekai pohištva radi selitve, prodam Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. _33265-6 Prodam dobro ohramene luksuzne s-^ni >n dve koniski opremi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3J261* Gojzerje mc^ke štev 38 40 ln 41 sel o dobro ohranjene orodam. Tvrševa cesta 67, prit!lčle Ogleda se ■amo dopoldne. 33311-6 Velika zaloga šivalnih strojev vseh vrst najnovejših modelov si oglejte pred nakupom, ker prodajamo še po stari nfzki ce nI. — Triglav. Resi leva ■rt. 16. 33323 6 Izložbena oVna I kom. 4no X r»5 X 00 m, dvodelno z roloiem. 2 kom 128 X 275 X 40 cm. z rolo em belo lakirana, — naprodal. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33373 6 Smučarske volnen pulover, za 6 do 8 let staro deklico prod.im. Ogleda se od 10. do 12. Tobačna ul. 14/1. 33384-6 33141-8 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali čajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Instrukcije -a vse soisKt predmett-nudljo brezposelni pro -esorski Eandidatje stro kovnjaici - Novinarski dom. Gosposko 12 urad ie ure od 10 do 12 219 4 Nudi se pouk v nem keai Jeziku od začetnih pojmov, do po polnega obvladanja. — Tstotam se poučuje nem ka stenografija, kores-mdienca nem'ka lite atura i ta. Metoda do bra, uspeh zajamčen. — Vprašati: Cesta 29. ok-obra 18-1. levo. 33415 4 Breckhaus: Konver- sationsLex:kcn (14. izdaja 1897.) 17 v usnje vezanih zvezkov, ugodno prodam. Ponudbe na ogl odd. JuUa pod »Leksi-kcn«. 33265-8 Prodam Cerrant-es. Doa Klhot. -nc!BtoJ; Vojna in mira. \Vells: Svetovna zgodovina. in otročke ranke. •Jaslov v vseh po«) Jutra. 33406-8 Leksikon Meverjev. neraben. — ugocnc naprodaj'. Naslov vseh p3«sl. Jutra. 33414-8 Knjige: Ullstein - We!tgeschichte. Furhs - Sittengeschichte. — Mischler'Ulbrich - Staat** : worterburh Ebers \X e:ke, Liubljanski Zvon, Planinski Vestnik in razne luridične, leposlovne in druge proda Tribuč. Sod.ar^ka steza 2. nad cerkvijo sv Floriiana. 33390-8 mr, pisalni stroi COMTIHEHTAt J polovauio. loda bosalo opremi)«". ^TcL - usodni po9o.U Samoprodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK Specijalisl za pisarniške stroje MABIBOH,V»MalskauL30 LJUBLJANA, PreMrnova ui U TaLinl 24-34 TeLinl 26-36 Usoda ljudi Znameniti grafolog P. T. Karmah se Je odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenju drugih ljudi, meji na čudovitost Grafolog F T Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd. Njegov popis minulih, sedanjih tn bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje m presenečenje. Ne bodite otožni, ne Jadikujte. Kajti vse se o pravem času obrne na bolje Sporočite mi Vaš naslov m povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »Naš život tn okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno Pošljite še danes natančen naslov ln rojstne podatke din za knjigo »Naš život m okultne tajne« na ter v naprej 30. čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso: F. T. Karmah, talec u: Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Tehtnica ta težo 1000 do 1500 kg *e kupi Ponudbe na ogl. odd jutra pod »Tehtnica«. 33145-7 Kupim kompletno ^aunsko na pravo za žago venecijan-ko ali posamezne deie ponudbe s točno navea-bo pod »Venecijanka« na ogl odd Jutra 33023-' Steklenice inmii frauz JOot-l. Kupi mo Drogerija Kane, — Ljubljana židovska 1 247-7 Trgovsko epr' dobro ohranieno kupim. — Ponudbe na og!. odd jutra pod »Mešana trgovina«. 33073-7 Opekarsko ";šo (Schlittenptesse »ti Revol-verpres>.e) kupim. Ponudbe oa podr Jutra v Ptuiu pod »Dobro ohranieno«. 33123-7 Kupim cc» 70 m2 ie rabljenih kovih ali hrastovih parke tov. Se dobro ohranienih malih deščic Poi.udbe poslati oa ogl odd lutra pod »Parket«. 33183-7 Isis risalni stroj tvrdke Gral Gotha ku Tiim Keršlč. Levstikova 27. 33292-7 Rabljene čevlie moške obleke, riblieno perilo m starf cunif ku-puiem in prodajan Na zalogi imam otročie Škornje, snežke in moške ga-Inše Klavžer, Liubliana, Vošniakova ul. 4. 33272-7 Kupujem krojaške, šiviliske, pletil-ske volnene odpadke staro volno, cun;e. luto, »reče itd Plačujem po na|-višjih cenah. Kovačič. Tvrševa 25 (bivše strojne tovarne). Ljubljana. 33269-7 Kupim J0 m2 starega ali novega parketa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjen«. 33236-7 Stare metale, odpadke svrč, »tare cunje po najvišjih dnevnih cenah, kupute Livarna Linitas, Šiška 33247-7 Kupim fcovprežne dva do tnsedež-lie malorabliene ali pa čisto nove sani Ponudbe na tustov Šiftar Pavel, mlin, io žaga, Murska Sobota 33180-7 Surovo nimo V vseh barvah io vsako količino kupim Ponudbe na Dolenc, vulkanizatoi . v Mariboru. Aleksandrova 35. 33164 7 Jeklene valje za metan plin kupim Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Valji za metan«. 33431 7 Avtogume velikosti 32 <6 kupim. — Prosim ponudbe na podružnico Jutra v Mari boi-u pod »Auto?ume takoj«. 33429-7 Železno ne? v dobrem stanju, kupim za večii prostor Perne Matiia, Janševa 14, telefon 4-1-49 33355-7 Hermelin pristen, kupim. Kongresni trg 13'1. 33341-7 Zlato moško uro žepno, moderno, briljantne uhane ali nakit kupim. — Kongresni trg 13'I 33342-7 Drsalke moške čevljf št. 41 ka-pim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33349-7 Kompletne smuči in sanke kupite pn izde- ! lovalcu Fajtarju, Trnovska ulica 25. 33401-7 Zaslužek Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Kdor želi priti do lepepa zaslužka I fabrikaciio raznih stalno potrebnih predmetov, naj naroči naše navodilo s 115 najnovejšimi kemiiskimi recepti in navodili za pridobitev dovoljenja za delo. Cena 96 din po povzetju. Kemijski zavod Pašičevo 3. Dunavska banovina. 33031-3 Postranski zaslužek nudimo gospodom z dobrimi zvezami. Ponudbe na ogl odd. Jutr* pod Šifro: »Brez truda«. .33216-S rW!f Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din NaJmaaJSt znesek 20 din PohiStvo aovc in te rabljeno Ki ša želite proda« ali sa mo dati * shramb*, sprejmemo » posebni od delek v Komisijske pro dajo po aelt ugodnib pogojih Kupcev je » tem oddelku redno dovolj za dobro -»branjem pohištvo Vsf reklam« preskrbimo sami Sporo jite nam na dopisnici alt ustno Prev«w pohištva preskrbtm« sami ivan Mathian Ljubila □a. Typševa cesta 12 19- li Kupim jedilnico ali kombinirano gosposko sobo, moderno. Plačam v-gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Orehova korenina«. $3081-12 Kuhinjska oprava dobro ohranjena, se po ceni proda. Sp. štška. Sarajevska 33318-12 Kupujem stare piete-umc in krojaške odpadke po naj .išjih dnevnih cenah. — Višnjevec Bomo. Flor-janika 37. 33446-7 Stare moške obleke, perilo in čevlje kupujem. Plačam dobro Pridem pogleoat na dom Pišite dopisnico Mara Andlovlc Dolenjska ce sta 48-a 33447 7 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbira žičnih viol-kov, peresnih modrocev, modroci, otomane, kauči, ležalni stoli, okvirji. Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva. »3358-12 Pozor! Pohištvo »SAVA« Največja izbira posameznih komadov, omar, posteli, kuhinjskih kredenc, stolov, otroških posteliic itd. Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva. 33359 12 Radi selitve ugodno naprodaj popolnoma nova obednica Ogleda se Bohoričeva 20. podpri-tličie od 11—12 ure dopoldne. Istotam naprodai mala peč. 33386-12 Mreže za postelir dobite najceneie v Komen-skega ulici 34 Izdelovante posteljnih žičnih vložkov. — Rabliene mreže spreime-mo v popravilo. 33365-12 Pozor! Pohištvo »SAV4« Največja izbira pohištva, spalnic in kuhinjskih oprav, Spreimemo tudi vsa naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča »SAVA«, mizarstvo, Miklošičeva. 33360-12 Rabljeni tovorni tn osebni avtomobili ter motoclkU. nadalje avto ln moto-dell za razne fabrlkate po najnižjih :enah prt Krupp zastopstvu O. žužek, LJubljana. Tavčarjeva 11. 33403 10 Auto DKVV v najboljšem stanju — prodam Garaža »Janko« Kolodvorska 25. 33312-10 Olimpia, 4-sedežni skoraj nov, z novimi umaml — se proda. Informacije pri Avtobus rlojlna. teL 4878 33416-10 Avtobus, 18-sedežni i Chevrolet limuzina Chrysler i sedežna dobro ohranjena. Motorna kolo 200 ccm, še skoro novo, nainoveiši model, za 6.000 din naprodai Generatoi delavnica, Tyrševa cesta 13 33387 10 Pohištvo (rujav, tra les-i omara. 2 •>ost.elJl. nočna omarica 3000 din nov modroc tn žična vloea 380 din orodam Od 14 do 15-Ključenko, Novi tr? 1-1. desno. 33445-12 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Nove triciklje orvovrstne izdelave, s orlma gumami. dobavlja Mehanična delavnica Su štaršič, LJubljana Tyr-ševa 13 (Figovec) levo dvorlSče. 33425-11 Moško kolo dobro ohranieno (in žensko). naprodaj. Franknpan-ska ulica 27. pritličje, levo. 33337-11 Moško in žensko kolo skoraj popolnoma novo. — prvovrstne znamke, poceni prodam. Kovačič Cikale-tova 11. 33448-11 Opel »01ympia« ■abrioiet 23 000 lun vo-žen, prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 33438 10 Enotonski avto z novimi srtiTami prodam. — Ponudbe poa »25.000« na ogl. ood Jutra. 33449 10 Beseda 1 din. davek 3 r»in. za šifro a1» dajan'e naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din »Hohner« klav. harmoniko luksuzna izdelava. »Tango IV« z J 20 basi. Se dobro ohranlai*nr Mva rovanl Zadruga »Mo' Doir.« LJubljana Dvor žakova 8. Iščemo pover Jenlke. 196 Kapuie' Prodani Branilnp kniižice bank m hranilnic tei vrednostne osoirif po nitagodneiSih cenah Rančnn kom zavod Maribor 32941-16 Posoiilo od 60 do 100.000 din išče mlada podietna treovka za povečanje obrata dobro vpe liane sezijske trgovine — Spreimem tudi družabnika ali druiabnico Ponudbe na ogl. odd Jutra pod si fro »Garancija 100 >dst.«. 32951-16 'UIHBMIP Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajan'e naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din ARPIE 250 ccm vožen 3000 km kot nov. zaradi bolezni zelo ugodno proda Joško Krištof. St. Vid pri Stični 38. 33144 10 Kunim motor rabljen, dobro ohranjen, 5 ks Naslov v vseh posloval. Jutra. 33149-10 Puch motor 250 ccm » odličnem stanju se pro da, rezervne gume za 7SO0 din. Izve se v mlekarni v Llglarjevi 12 — Moste 33229-10 Različno novo pohištvo pisalne mize. kavč Itd. zelo poceni naprodaj — Generator delavnica Tyr ševa 13 33426 12 Ugodno prodam U aJainj&lac) in sooru . iaio rabljeno opravo. — Primerno za aovoporo ience Pri Vodnikovi 102 Kneza Koclja 55. 33420 12 polnilno držalo za trgovca in tehnika kakor tudi za inte~ ligenrno damo. torei za vse. ki polagajo važnost na a-no pisavo, pri kateri pride obenem tudi osebnost do izraza. Poskusno pisanje pri trgovcu s papirjem vam dokaže: § se p i še dobro! Kupim Diesel mr ' t avtomobilski, od 65 HP pa naptei, kompleten s prestavami ter v dobrem stamu. Ponudbe s točno navedbo na ogl. odd. Jutra pod šif. »Diezel-motor«. 33188-10 FORD limuzino 8 cilindrov 91 ks 5sedež-ni Amerikanec, zelo dobro ohranjen, se ugodno pro-Sa. Informacije Starič tudvik, Ljubljana, Dvora kova 3. 33032-10 Tovorni avto 4 do 6tonski. v dobrem sta-niu z dobrimi gumami takoj kupim Ponudbe na »Renova«, Zagreb. Mira-marska 16. 33116-10 Več tovornih avtomobilov Opel. Blitt. v poštev pridejo samo v dobrem staniu, z dobrimi gumami Peternel Slov. Bistrica, tel. 1 33114-H Avto znamke »Adl^r« brezhiben, iest cilindrov, štirisedežen z usnieno Dre-vleko in dobrimi gumami poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 33187-K Malo rablieno motorno kolo znamke Wanderet 100 ccm, prodam Kristane, Zalog. p. Komenda. 33266-10 Avto dvotonski. skoro nov poraba bencina 16 t. prodam. Poirve se Vonka Miha, Rodica, p. Domžale. 33274-10 Harmonij dobro ohranjen, kupi Kos, Bohoričev* J. 33245-26 Kratek klavir Mignon Stingl, modern, skorai nov: pianino, svetovne znamke, modern. črn, krasen fflas zaradi selitve proda Dobrajc. Maribor, Aškerčeva 16. 33163-26 Klavirsko harmoniko •18 basov, dobro ohrsnieno kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na Leni rčič Šunko. Nova vas p. Rakeku. 33051-26 Flektrični gramofon za radio-prenos, vdelan v omaro, proda Bohuš, Celovška c. 26. 33267-26 Kitaristi! Kdo proda ali po*=odl no te narodnih pefmJ za kitaro v priredbi A. Grohnlne: Hab'cht. LJub-jana Tabor 5. 33291 28 Harmoniko -lavlrsko popolnoma no vo, 48 basov, prodam -Oglea dnevno xi 15 do 16 ure. Sokolska ul. 8 III nad .'3417 26 Oblačil a Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajani*-naslov S d?n Naimanjš* znesek 20 din Prodam novo moSko črno suknio po ugodni ceni. Medvedova c. 7/1. 33169 13 Zimsko suknjo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33243-13 Suknjo marenco. črno izredno dobro ohranieno. prodam — Frankopanska o». 27 priti., levo 33336 13 Z 40.000 din pristopim kot tihi družabnik k solidnemu trgovskemu podjetju s sodelovan;em — Sem treovsko naobražen. — Ponudbe na oel odd lutra pod »Tihi 40.000*. 33222-16 Knjigoveškega mojstra kateri bi mi dal obrt, ev bi bil moi družabnik iščem Kupim tudi maihen rezilni stroj. Ponudbe na po- dn>ž lutra v Maribnni nod »Nujno«. 33166-16 Trpovk** z trgovino na naibol'šem položaju išče družabnika <-co) ali financiera s kapitalom cca 100 do 200 tisoč din Ceni ponudbe na oel odd. Jutra pod »Jadran«. 33111-16 Večji znesek "ložim v rentabilno poo Jetje. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vknjižba I.« 33327 16 Resnega družabnika se spreime k tkalski ->brti. Ponuabe pod »Resen komoanjon« na oe'. odd Jutra. 33288 16 Dohrn damo ali gospoda nu'no prosim za posoulo 5000 din za nadalievanie literarnega dela Vrnem » obrestmi (t-->>ene ponudbe na ogl. odd lutra pod »I očen plačnik 5000«. 33275-16 Potniki Beseda 1 din. davek 3 din, aa šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Zanesljive poverjenike za LJubljano. t»lariDor. Celje tn druge večje kra je dravske banovine — sprejme zavarovalnica vSava«. Ljubljana. Sv Petra 2. 32552-5 Potnika za prodajo čokoladnih iger spreimemo Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Provizna 50«. 33078-5 mm/ffifm VbMmMMMP Beseda 1 din. davek 3 din, za šilro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Dober Radio 4 do 5 cevni kupim. — Plačam takoj. Gasilska 15, Buffet. 33320-9 Radio aparat Tefag, Graetz kupite nijce-neiše v Novi trgovini, Tyr-seva 36. Tudi na obroke. Rabliene aparate vzamemo v račun. 33382-9 Radio Super 4 plus 1, ugodno prodam, ever.t. zamenjam. Lukek, Knževniška 11. 33396-9 I Moška suknja pilš oodioi^a kožuhovi na^t ovratnik. skora' lova se proda I Kac. krojač. Gledališka ul 5 33452-13 Ho - Diaman* 125 ccm, poseben model, z akumulatoriem. odlično ohranjen, prodam. Delavnica, Aljažev* 8. »398-10 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Vloge Kmetskega Hranilnega tn posojilnega doma ku plm Ponudbe na ogl oad Jutra pod »Dom« 33143 16 Družba z o. z. > kapitalom 15.000 din je naprodai Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družba«. 33147-16 Mlada vdova epo pros' loi?r.v rfne^p -ospocla za posoiilo 700 1ln Ponudbe pod »Ze o nujne« na xOniscin« proti praSlčkom tn ribicam, »Anobin* proti lesnemu črvu, »Merulin« proti hišni gobi, »Nepnil« proti gnitju krompirja, repe itd. »Lepuzin« maža proti zajcu, >Arbosan« drevesna maža za rane, »Cepilno smolo« itd. Itd. v ostalih slučajih po predhodnem posvetu. Vse preparate sestavljam samo po naročilu. Poobl. agronom Ing. Prezelj, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog) — Ljubljana, VVolfova uL 3 — tei. 34-73, St. ček. rač. 13.382. — Uradne ure: 8.—12. Iliše, parcele, posestva kupite ali prod*ste naikn-lantneie v reahtetni pisarni F. Pristavec, sodno zapriseženi izvedenec, Liubliana, Gosposvetska c. 3- Telefon 11 01 Trgovino z mešanim blaeom in krčmo v bogati vasi zagrebškega predmestja, prodamo s celokupnim inventarjem in blagom za 40.000 din. Izvrstna in donosni pozicija Poslovnica Pavle-kovič. Zagreb, Ilica 144. 33206-19 Pekarno dobro vpeli s no damo v naiem v Ljubljani. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 33402-19 Pozor! Kdor namerava kupiti hilo, naj kupi raiši trgovsko, ki se višie obrestuie, radi bolezni n?prodai manufaktur-ns trgovina na prometni točki Mesečni promet din 150.000 Pismene ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »160.000 din« 33371-19 Natakarica - začetnica z nekaj kavcMe vzame Tosttlno na račun alt v naiem s koncesijo vred Cer.'ene ponudbe na po drufcntco Jutra v Ce'iu rv^J znamko »Bll^n* Ce Ua« 33440-17 Trgovska hiša V večjem industrijskem prometnem trgu na Štajerskem se proda trgov ska hiža z večjim lokalom tn skladiščem ter trgovskim inventarjem ln temu potrebnim stanovanjem z vrtom Po nudbe na ogl. oad. Jutra pod značko »130«. 33024 20 Išče se v severnem delu Dravske banovine ln sicer v okolici Maribora, LJuto mera, Ptuja aH Cakovca le4eče poljedelsko posestvo v vrednosti din 500.000 plačljivo takoj prt sklepu kupne pogod be Tozadevne ponudbe poslati na naslov Marija Smola prt Rakeku. 32650-20 Ugodna nril't*a? Prodam eno dvonadstropno io eno enonadstropno trgovsko hišo. Trgovina vpe liana, več stanovanj, avto-garaža, mehanična delavnica, prostori za tekstilno tovarno ali drugo obrt, velika skladišči, triie zeleniad-ni vrti (stavbna parcela), S2dno drevje, brajde, v in-dustriiskem kraju, na križišču dveh banovinskih cest šest minut od postaje blizu Maribora. Vse skupaj za 180.000 din. Naslov v vseh posl. Jutra. 33059-20 23-81. 33231-2« 15 oralov pozda (15 johov) z mladim sm-e-kovim, hrastovim, bukovim in kostanjevim nasadom ter 5 oralov s starejšim nasadom zelo ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutri. 33130-20 Hišo ali vilo v 1-iub'iani kupim za 400 do 500 f!00 din. Zaželena je bližina glav. kolodvora. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj plačamo«. 33157-20 Kupim posestvo od 7 do 15 oralov d^.brt zemlje z ali biez hKe. Zaželena ;e okolica Dobove. Brežic, Krškega a zamena! bi tudi za svoio hišo v Za erebu z mesečnim dohodkom 2000 din Pon- d^e S točnim opisom na Diliiuy» Franjo, Zagreb, Selška 72. 33109-20 Zidana pritlična hiša v Ljutomera se pod ugodnimi pogoji proda. Tik hiše gospodarsko poslopje in ze-leniadni vrt vse v najboljšem stanju. Hiša je zelo primerna za upokojenci, obrtnika, osobito lončarji, ki tukaj primanjkuje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 33170-20 Parcela v izmeri 2.100 kv. m s krasno lego ob Trdinovi testi v \ovem mestu se prodi. Elektriki, vodovod. Ponudbe ni podružnico Jutra v Novem mestu pod ■ »Trdinovi«. 33178-20 Proda se usodno v mestu v Sloven-ji, lep« enonadstropna hiša z gospodarskim poslop em in velikim vrtom. Poizve se M Žurman, Slov. Bistrica. 33186-2« Hišo staro ali novo, kupim d« en milijon din z donosom 5 odst. netto Ponudbe n* ogl. odd. Jutra pod šifrot »5 odst.«. 33211-2« Novo hišico i tik pod gozdom pri Do-i bruniah, prodam. Nislov v i vseh poslovalnicah Jutra. 33254-20 Hrar,'ir,o tn«7jof vrednostne papirie kumijemo stalno in r>o naivišiih renah in takoišniemu plačilu Rimo' F 7opr Liubliana, Gledališka ul. 12 333 0-16 s 150 000 iščem Mesečni filc«en zaslužek 10 000 din. Ponudbe na ogl odd lutri pod »100% sigurno«. 33388-16 250 000 d5ti Prve Hrvatske prodam, zamenjam za hišo. narceio ali zlato Ponudbe na oel odd. Jutra pod »Knjižnica«. 32860-16 Za dolptmico in »kladišče rabimo 2 *H več prostorov najmanj 70 kv. m Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Mirni obrt«. 33289-19 nseriraj V „JUTRU": Beseda 1 din. davek 3 dtn. za Mfro alt dnjante naslov 5 din Nalmanjfil znesek 20 din Radio dobro ohramen. dober, topim. Gallusovo nabr. 11-1. 33075-9 Moderni radio zelo poceni «i lihko sami zgradite Navodilo t 115 ris bami deli, preiemniki, spra vami tabelami, recept -td. razpošilja po povzetiu 65 din »RADIOFON«, Novi Sad. Laze Telečkog 9 33033-9 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanle naslov 5 dtn. Najmanjši znesek 20 din »Realiteta« zavod ža oakup m pro dajo nepremičnin Je *a mo v Ljubljani. Prešer nova ulica 64-1. Telefon »4 20 279 20 Kupim novo, moderno stano vanjsko hišo do 1.000 000 dlc. Najraje v bližini oostaje Slška alt Bežl-trrad Ponudbe na oda. Jutra pod »Stev 49067«. S30R220 Parcele naprodaj v ftt. Vidu to v Vlžmarjlh tudi ob glav nt betonski cesti Polt vedbe: Vlžmarje 78 (nasproti Mizarske Mdru*e). 292 20 Večjo trgovsko ali stanovanjsko hišo po možnosti novo. na prometni točki t Ljub ljani. kupim takoj. Cena 500 do 800 tisoč din Cenj. ponuabe na ogl. odd. JVra pod Mtro »Gotovina, hiša«_ 33083-20 »Posest« rcaUtetna pisarna Ljubljana. Miklošiče*« cesta 4-II Telefon 21-82 posreduje pri prodaji, nakupu ln zamonlavt nepremičnin — Izdaja lastno glasilo »POSEST« ki Izhaja vsakega 1. ▼ mesecu tn v katerem «o na ponudbo vsakovrstne nepremičnine v mestu ln na deželi. Zahtevajte list na ogled. M-20 Na Bledu | kupim msnišo vilo. Po-j nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša«. 33239-20 Parcela v St. Vidu poleg glav. ceste, 5 minut od postaie. naprodaj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 33241-20 Njivo ali parcelo S do 5000 kv. m zi manjšo industrijo, kupimo. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Okolici Ljubijine«. 33246-20 4 stavbne parcele I ob Blejskem jezeru m produ. Pocredovalci izključeni. Dopisi ni ogl oddel. Jutra pod »Bled«. 33131-20 Stanovanjsko hišo z lokalom na Celov ki 1 cesti prodam za etno nin 650 000. Re*ne ponudbe na ogl. odd. J Ilira pod »Vdovec«. 33302 20 Parcelo cca 2000 kv m. na naj- leDšem kraju v Zg. fiškl blizu meščanske šel«, prodam po uizodnl cenL Ponuiibe pošljite cl naj pošljejo sroj naslov ogl. ood. Jutra pod »Primoran prodati« 33305 20 Večstanovanjsko hišo z dvema treovsklma lokaloma ugodno proaam v stroee-n centru. Resn« ponudbe pošljite na ogL odd. Jutra pod »700.000« 33308 20 Dva krasna gozda cca 120.000 ha proaam ▼ last. Za takojšen posek že dovoljeno okoli 2000 kub. metrov, večinoma mecesen Ponudbe na ogl odd. Jutra pod t-GorenJskoc. 33309 20 S Cu>ta Beseda 1 din, davek 3 din. 2» šifro aH dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Enosob. stanovanje oh progi tramvaja št. 1 in, okolice iščem. Ponudbe na j oel. odd. Jutra pod »Su- j ho«. }3047-2ia j 'Mlad zakonski par i išče enosobno stanovame j ev.s kabinetom. Porudhe s , ceno na ogl. odd. »Sloven- i ca« pod »Magistratni urad j nik«. 33209-21a Garsonjera Izredno lepa z modernim korolortom. 12 minut od centra ae takoj odda Ogleda se lahko vsa ko popoldne. Naslov v vseh dosi. Jutra. 33074 23 Opremljeno sobo lepo, s souporabo kopalnice, oddam takoj ali kasneje na Mišifevi cesti. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 32690-23 V strogem centra oddam t di 3 tobi rezini, prostorni, t posebnim vbodom. Naslov * vseh dosIo valnicah J»tra. 35214-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam. Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 33257-23 Enosobno stanovanje iščem za dve osebi za m.°sec februar, najraje v šiSkl. Ponudbe na ogl. (xkY Jutra pod »Mati tn sin«. 23235 21 a Plačam tri mesece naprej dvosobno ali enoecono stanovanje kabinetom Ponudbe pod tTakol 51«. 33427-21a Hišo 2 vtora prodam pri Dev. Mat v Polju. Naslov v »seii poslovalnicah Jutra. 33276-70 Naprodaj imam Se nekaj trgovskih m stanovanjskih hiš in vil, par«!, gostiln v stro sem centru In na nerifs-rtV Polasnlla daje — J t/-ar. Sv Petra c. 27. tei 1733 33411-20 Parcela 87 8 kv m. v Livarski ulici prva. nezazidana pa.r"-i-A levo, naprodaj. Vprašati Medvedova 5-1. Vadujal. 33405 20 Proda se •iionsdBtropna vila s tre ml stanovanji. KVratu se kapi enoaruSlnsfca hiža. Rožna, dolina. Oe-ta H. št. 18. 33319-20 Peti, trgovci, pozor! Dvonadstropna hiJa, 2 trgovini, 1 pekarija, vel sla ji o vanj, v centru . jubljane, rad! smrti . zodnp naproti1 . Cisti učnos 3 odstotkov. Po nu:tbe na ogl. odd. Ju-pod »750.000 din«. 3j4o0-20 Dve osebi iščeta enoosno starova-nje v <5iškl ali za Beži Ti-adom. Ponudbe na o?! ->rtd. Jutra pod »Dve ->sebl*. 33421-21 a Garsonjero eno sli dvosobno, ali eno ve!rko odnosno dve manjši sobi, prnzni. 'ščem v bližini ct:it-a Po možnosti poseben vhod, kopalnica. — Ponudbe na osi odd lutra pod »Infenir-r št 372«. 33372-213 Beseda 1 d!n. davek 3 din, za šifro a!i dajanje naslov 5 din Najmanjši zoiesek 20 din Gospodični od da-n sobo Karlovška c. 20, aesno, 33298-23 Opremljeno sobo I sončno, separiran vhod, s souporabo kopalnice, od- i dam. Dermoto\a 29. 33-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam za takoj. Mencingerjeva ul. 57/1. levo Dominko. 33168-23 Opremljeno sobo nasproti Opere s posebnim vhodom oddam tako; podnevi odsotnemu gospodu. Akadcmičarji izključeni. — Gledališka 2/11. Kure-t. 33226-2' Sobo in kabinet. opremlieno s toplo in mrzlo vodo, z vso oskrbo, souporabo telefona tn kopalnice, oddam dvema solidnima osebama. Glince IV4. telefon 31-78. 33224-23 V dobro oskrbo zelo dobro, bi vzela dve boljši gospodični. Sobica ima Usten vhod. Kopalnica. Centei. Naslov t vseh posloval. Jutra. 33127-23 Lepa čista soba in dobri domača hrana se odda dvema osebama ali boljšim sostanovalcem pri Sv. Jožefu, Ciril-Metodova ul. 19. visoko pntličie. desno. 33249-23 Sobo le>i opremlieno s posebnim vhodom s souporabo kopalnice, oddam tako). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33264-23 i Sobo oddam prianenru dijaku 1 sa i00 din. Naslov v vseh posi. Jutra. 33409 23 Soba eno ali dve, prazni, s posebnim vhodom, takoj oadr.m. Dravska ul. 1. 33404-23 Opremljeno sobo veiiio, čisto, aolncno, s souporabo kopalnice in telefona oddam v bližini gor. kolodvora takoj. Verč. Malgajeva ul. 20. 33322-23 Na stanovanje in hrano sprejmem dve sostanovalki. Jainšek, Vrtača 5, II. stopnišče, pritličie, levo. 33380-23 Lepo sobo takoj oddam. Kolezijska ul. 19-1. Trnovo. 33268-23 Opremljeno sobo oddam gospodični, event. tudi kot sotanovallcj. Na- slov » vseh poslovalnicah Jutra. 33393-23 . Prazno lepo sobo s strogo sep.iriranim vhodom s stopnišča in souporabo kopalnice takoi od- j dam. — Naslov: Goriup, | Staničeva ul. štev 20 33309-23 par. vek 3 am. za Šifro in dajanje uasiova 5 din najmanjši znesek 17 din Opremljeno sobo v bližini Bleiwslsove. 6 souporaoo kopalnice — Iščem za takoj Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Soba 333< 33053-23a Prazen atelje ali manzardno sobo s strogo separlitniu) vhodom, iščem za takoj Ponudbe na ogl oddel ■Jutra poo »Center« 33135 23a Prazno sobo oddam takoi ženski, katera bi pomagala nekolike čistiti. Janševa 14 33334-23 Prazno sob i m svetlo, prijetno., vhod s stopnišča, samo zelo mirni osebi takoi poceni oddam. Večna pot 29. 33331-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in uporabo kopalnice ter telefona oddam. Naslov v vseh po-šivalnicah Jutra. 33344-23 Gospodična išče za božične počitnice sobo v centrn, prednost centralna kuriava. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33194-23a Iščem gospoda ki bi mi posodil 13.000 din proti garanciji, ali ga vzamem z vso oskrbo v lepo stanovanje. Dopise na ogi. odd. Jutra pod »Lovišče«. 33201-23a Krasna vila v letovi^čiiem kraju — usodno naprodaj. Po nucibe podružnici Jutra poc, - Sončna lega«. 33432-20 Prodamo HIJO. novo crisUnovanj-sko Cena 350.000, Moste HliO. dvostanovanjsko. — Cena 200.000. Trnove. VILO, novo tristanovanjsko. Cena -150.000 Bežigrad — t?r druge nepremičnine prodan realitetna p.': arna Adamič, Ljubljana, Go Zavojček din o.— v lekarnah. posteljne;ga In bolniškega Prodam hišo dvestanovanisko,. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. i 33335-20 j Prodam hišo gospodarsko poslopje in vrt ; v Trrovem. Bučar Anton, I Stranska pot 9. 33392-20 Realitetna pisarna j Jager Celje, nlica Dr. Gregorji Žer iva, 4 ugodno proda: j v Celju: trgovsko hišo I 1,200.000, š«tstaDov»n|sko hišo 650.000, moderne vile in biše od 125.000 do din 36').000, stavbiiča, posestvi, vinograde, gostilne. Išče za nakup: stanovanjske in trgovske hiše, posestvo z mlinom. 33441-20 Kiša trt&etrt ure iz Celju. 2 so bi. šuhinja ln 1300 kv. m vrta naorodaj. Cena din 50.0C0. — Prane Brecl. gostilna Gmajnica, Ze-. Eudinja p. Celje. 33434-20 Na d =n 30. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne se bo vrSlla prva ofertalna licitacija za nabavo raznega posteljnega ln bolniškega perila za potrebe zdravstvenih ustanov Bolniškega fonda za državno prometno osebje. Licitacija bo istočasno i v Beogradu i v Zagrebu, tn to v Beogradu v pisarni centralne uprave humanitarnih fondov (v palač) ministrstva saobračaja v m. nadstropju v sobi štev. 543), a v Zagrebu pri Oblastni upravi bolniškega fonda v uiici Grgura Minskega št. 3. Pogoji se dobe pri omenjenih ustanovah vsak delavnik od 11.—13. ure za ceno 30— din v gotovini. Iz pisarne centralne uprave humanitarnih fondov pri ministrstvu saobračaja Cu br. 6657/40. V Beograda, 11. decembra 1940. !!:!I!Ii!!lli!l!!!IlI!Ii Btseda 1 din, davek 3 am, za šifro aU dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Stanovanje v Rožni dolini, solnčno Strlsobno s kopalnico te-aso ln balkonom in ostalimi pritiklinami Ir. dvosobno e pritiklinami oddarr- za takej aH za pozneje. Pojasnila da dr pehanl Beno. Višnja gora. 33000-21 Enosob. stanovanj*1 tik tramvaiske postaje, oddam stranki brez otrok za 230 din. Tržaška c. 60. 33240-21 Va$a usoda JAZ VAS HOČEM OSREČITI, prerokujoč Vašo bodočnost, sedanjost ln preteklost, pa boste Izvedeli o svoji usodi, sreči v službenem razmerju, znanstvenem problemu, političnem uspehu, o kari-jeui, sreči in bogastvu, zakonu, ljubezni, loteriji, Vaše potovanje, pravo podedovanja, sodno vprašanje, kdo so vaši neprijatelji, srečni dnevi, mesci in leta, špekulacija, Vaši osebni posli, bodoči načrti, zdravstveno stanje, Vaš značaj in Vaših prijateljev, sorodnikov, zaročenca, zaročenke ln poslovnega sotrudnika kakor tudi nasvete za vse. Pošljite takoj čitljivo napisano svojeročno pisano adreso, mesec, dan in leto svojega rojstva z 15.— din v denarju ali poštnih znamkah. Naslov: Astro-Psihographo Bureau, poštni pretinac 603, Beograd. Gospodična mirna, išče opremljeno so- : bico po možnosti v bližini gl. pošte. Takoi ali za l. | januar Plačam dobro. Naslov * vseh poslovalnicah Jutra. 33258-231 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, v centru, Išče za 1. januar boljši gospod. Ponudbe pod »Reden ln točen plačnik« 33294-23a Iščem sob j s klavirjem ln vso oskrbo pri boljši družini; ev. tudi kot sostanovalka. Ponudbe pod konserva-toristka« na otl. oddel. Jutra. 33230-23a Sobo ali malo oj-^"nljeno Jtano-Ttme v Ljubliani aH Bledu išče za tekoi: Pension Ste-fanr, Dubrovnik. 33203-23a Moderno opremljeno sobo sončno, s dvema poete--ljama, a posebnim vho--* dom, po možnosti a cen trajno kurjavo in souporabo kopalnice na plin, pri mirni družini v cen tru Išče ciiaa zakonski par Eventuelno tudi so-upc.-.aba kuhinje, zvečer. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zakonski par«. 33406-23? Manjšo sobe (1—2) t cent« mesta, — iščem a atelje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inienjer«. 33332-23a čisto sobico s kavo, perirom in postrežbo ali brez, v bližini univerze išče za takoi bano-vinski uradnik. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmerna cena — poseben vhod«. 33400-23a Opremljeno sobo po možnosti s posebnim vhodom, čim bliže centru mesta, iSčem za takoj a", s 1. Januarjem. Cenjene ponudbe poslati pod značko »Zaaovoljnost« na ogl. odd. Jutra v LJiubilanl 33442-23a Dijakinjo sprejmem Stanovanje lepo, hrana tečna. Na siov v vseh pos!. Jutra. 33413 22 V dekliškem internatu Franje Tavianeve je sedli prosto mesto za 2 goier.ki. Informacije daic upravitelj* stvo, Novi trg 3. 33370-22 Dopisi Vsaka beseda 2 oln; davek 3 din; aa dajanje naslova 5 din; najmanj 61 znesek 20 din Gospod razočaran v življenju in ločen, želi tem potom *r znati gospo 30 do 36 let stjro. Prosim za cen;cne dopise event. s sliko na ogl. odd Jutra d«-' »Ideal na bodočnost« 33H52-24 Mlada dama čedna, prosi dobro situi- i ranega mteligenta do 60 ' let starega za priiatehstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resne ponudbe«. 33154-24 Dve gospodični želita znania s startišima gospodoma. Resne ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro Odkritosrčnost«. 33158-24 Nesrečna gospa želi od 50 Oo >ct starega iskrenega priiatelja. Ponudbe r.i ogl odd. lutra pod »Uteha« 33097-24 »Sonja« dvignite pismo v ogl. oddelku Jutra. 33173-24 40leten gospod le'.i poznanstva z mlado smučarko v svrho skupnih izletov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Smuk«. 33172-24 Srce sanja v nepoznane dalie. — Iskren in značaien naj piše in pošlje sliko! Dopise na ogl. odd. Jutta pod »Hrepenenje v samot « 33137-24 Plavclaskn visoke postjve, želi dopisovati z gospodom od 27 do 34 let. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod ši-iro »Skupna bodočnost«. 33092-24 Dve Dolenjki bivajoči v Ljubljani želita zaradi poznanstva dopisovati z dvema značajnima gospodoma. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Priletni zimski dnevi.« 5^090-24 Blondinka želi dopisovati z gospodom od 26 do 3>. let starim. Dopise s sliko, ki jo vrne na ogl. odd. Jutta pod »Lčem sorodno dušo«. 33091-24 VaakeTntno zlate kupuje po najvišjih conah CERNE — juvelij Ljubljana. Wo!fova ulica Beseda 1 dir., dav^k 3 din. za šifro aii dnjanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Bukove hlode po dnevni ceni kupuirm. Plačam takoj. »Obnova« v Mariboru, Jurčičeva 6. 33103-15 Bukove hlode od 35 cm prečnika in 2.5 m dolžine naprei kupuje Anton Birgmayef, Maribor, Aleksandrova 147a. 33165-15 Nakupovalca hlodov zs žago v okolici Slov. Bistrice, Rače-Fram in Pohorja, iičem. Ponudbe na podruž. Jutra v Mariboru pod »Polten 257R1«. 33161 15 Plohe hrastove in jesenove, lepe in suhe. ima naprodaj Zaje, Pšata 30. 33353-15 Pisalni stroj Standard, znamk« Remtog- ton, malo rablien poceni naprodaj. Končič, Cigale-tova 11. 33450-29 Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmunjšl znesek 20 din Novofundlanca čistr.krvneiia ' rodovnikom, potem prodam. Vpraši'te v trgovini Močnik. SmarjeU p. Celju. 33160-27 Zatekel se je ! siv pes. dolgodlak, sliš: na j ur.e »Ptnčt. Znamka ima št. 690.1940. Prosim istega proti odškodnini vrnite. — Celovška c. 44 gostilni Pa-vai. 33077-27 Jazbečar (dakl). čiste rase. 4 mesce star, naprodaj. — Vprašati Zrinjskega ul. 17/1. 33225-27 I Dva psa ilirski ovčarja po deset mescev stara prod* V Je glič, Lesce. 33277-27 Obrt Ločenka! inteligentna trgovka, ločena po moževi krivdi, brez otrok želi poznanstva z dri. uradnikom ali trgovcem od 45 do 55 let starim, ki bi bil ▼ prostem času t pomoč t trgovini. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra ■ - rta«. pod »Trgovk 33134-24 Gospodična globoko čut©ia, kl ml hoče pomagati ia aadre- ge, naj Javi polni naslov ogl. odd. Jutra pod — »Novo življenje«. 33326 24 Beseda 1 din. davek 3 d n, za šifro ali dajanje naslov 5 dia. Najmanjši znesek 20 din fe Neodvisna dama premožna, simpatična, 50 .et stara, vdova, poroči isto takšnega finega, značajnega gospoda. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru j pod »idejen dom«. 33101-25 j Kateri gospod, resnega značaja, v državni ! službi ali upokojenec od 1 50—60 let, bi se priženil b . f;ospedični, ki poseduje ; astni dom. Samo resne 1 ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prednost imajo [ vdovci«. 33174-25 Beseda 1 din. davek 3 riin. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanj1 znesek 20 din Dinamo motor za razsvetljavo na pogon, prodam. Močan 4 ks v zelo dobrem stanju za 4.500 din. Petri« Franc, Blrtna j Brezovica 10, Vrhnika. 33069-29 i Stalno vodno moč za pogon polnojarmenika t bližini še neizselcanih gozdov ali parno lokomobilo, za cca 3o ks dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na podruž. jutra v Mariboru pod »30«. 33102-29 Elektromotorje za istosmeini tok. 220 volt, 3 do 20 Ks močne, kupimo. Železarna Muta, Muta ob Dravi. 33185-29 Pisalni stroj skoraj nov, ugodno pro- ; dam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33177-29 Več šivalnih strojev prvovrstnih znamk novih in rabljenih. ;c ugodno naprodaj pri »PROMETU« (Nasproti Krilanskc cerkve) tel. 43-90. _33252-2» Ve? šivalnih strojev pftff in Singet, dobro O-hranjenih, moških ta ien-skih prodam. S vabi čer« uL MI. nad. S. V. 33138-29 Šivalni stroji An ker ta. gospodinje, šivilj«, krojače ln čevljarje tudi dkcak a dvema iglama ter Cen-traibobbin, nove ln rab Pene, z 20 letnim Jamstvom prodaja Triglav. Resljeva cesta 1«. ^ 33324-29 šivalni stroj dobro ohranjen, kupim, Matilda Novak. Medvode 21. 33296-29 Stružnica najmodernejSi 200 X t?50 rrm z norton-prestavami in vdelanim elektromotorjem je dospela 1 vrtalni stroj 30 mm z vdfl-.nim elektromotorjem. Ludvik Ileršič. Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54. 33284-29 Beseda 1 din. davnk 2 din, za iUix> ali dujanje naslov 5 din. Najmanjši znefc-.k 20 din Strojno podjetje iiig. Borštnar Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 18 izdeluje , V O O N E TURBINE žage, mline trans-oiisije dvigala itd. K A U Č E novi modeli po nizkih cenah dobite pri E. Zakrajšek, tapetništvo Miklošičeva 84. Beseda 1 din. davek 3 din. aa ilfro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši anesek 20 din Kdor želi močne »odovadrite čev ije naj pošlje svoi naslov na ogl. odd jutra ood znamko »Obuvalo«. 33017 30 Imam koncesijo gostilniško in trgovsko. — Kdor 10 rabi. naj javi na podruž. Jutra v Mariboru pod »Gostilničarski koncesija«. 33006-30 Smuškc čevlje goizerje, prvovrstne in športne čevlje dobite najceneje pri Milnvec Jože, — čevljar, dvorišče Fiob se odda F ieteršniko-va 24/1. 33217-21 Troje enosobnih stanovP"i oddam. Vprašati: Celovška 31, med 2. in 4. uro. 33368-21 ZAHVALA K tragičnemu smrtnemu dogodku našega ljubega dr. Bruna Sadnika smo prejeli veliko tolažil in sočustvovanja. Za vso pozornost se v neizmerni žalosti vsem iskreno zahvaljujemo. Rodbine dr. Sadstlk Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nojmanjšl znesek 20 din Več tisoč naslovov na razpolago- Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Naslovi«. 332*1-31 »Oprava« trgovina s pohištvom ni , znanja svojim odlemal ccm 1n naročnikom, da se Je preselila v nov lokal. Liubllano. Mestir tm št. 17 Tudi v no'-em lokalu bomo vsestransko Dostretrli ln se pripoiwa mo za cenj. oblak. 33423 31 »Opravam trgovina s pohištvom, naznanja cenj. naročnl kom in odjemalcem, da nista več pri njej Eabnik Štefan in Oorenc Anton. Nimata tedaj pra vlce v Imenu »Oprave* sprejemati naročila a" kakorkoli Banjo po?k> vati.__33824-31 Vse posle in pota opravi ta vse listine preskrbi, prepisuje, prevala in rizmnoStne postrrfna pisar- />rr»lTtr nfB A,. T ml). (imiliucuit '" -- r- na »SERVIS BIRO«. Ljub ljana, Sv. Petra cesta 27/1., telefon 2109. ^^ Mlada uradnica čiste preteklosti želi postati najboljša zakonska žena inteligentnemu izobraženemu cospodu v starosti 30 do 35 let, ki ima stalno in sigurno eksistenco. Lt resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Src-čna bodočnost 41« 33010-25 Starejša gospodična z nekai gotovine poroti gospoda s sulno službo ali a-pokoienca do *•*> lnim elektromotorjem •e na poti iz Nemčije po slari valuti nemške marke. N.ircčila spreiema Ludvik !'erš:č. Ljuhliana, Cesta 20 oktobra 13. Telefon 37-54. 33281-29 i OKAMA MAZILO U adraviinlh aeUM. Cta-1 dovlt uspeh pn ranah, 1 ipeklmah. otuljenjih, ) I volku, turih ln vnetjih j itd za nego dojenčkov, pri kožnem vnetju, izpu »čajih ln hrastah na t*> ! nnenu. za razpokaae pr-. «ne bradavice Dobi •• ' f vseh le£amafc ln dr»-gerljah. OrrreSormpm.* * dpnari/ti > ra r> nit Beseda 1 i-fitva. Je po osrednjem sokolskem vcdst\vi COS v Pragi in po tamošnjih oblasteh to-5-no določeno. Osrednje vodstvo je za letos prepovedalo vse silvestrovske zabave; plesne prireditve pa so splošno zabranj> ne že po državni oblasti. Pač pa dovoljujejo državni uradi pogojno razne telovadne tekme in javne nastope kakor telovadne akademije, besede, Javne telovadne ure, tekme, turnirje in tekmovanja katere koli vrste. Isto tako se smejo prirejati gledališke predstave ln lutkarske i gre, božična obdarovanja dece in programski večeri za mladino in tudi za odrasle. Vaditeijske gole v češkem sokoistvu so stalno predmet največje pazljivosti in skrbi župnih uprav in tudi osrednje vodstvo COS stalno prireja v Tyrševem domu razne tečaje. Kakor čitamo v »Cviči-telki«, strokovnem listu za žensko vaditelj stvo, bo pozimi tudi več smučarskih Sol. ki na] pomnožijo v češkem sokoistvu število smučarskih vaditeljic. V drugi polovici decembra prične L vaditeliska smučarska šola. v januarju bo že druea in v februarju v Beskidih tretja, tekmovalska šola. V marcu, ko bo zima že pri kraju oa bo COS pričela zooet z rednimi vadi-teljskimi Solarni za telovadbo in njene posebne panoge v Tyrševem domu. Pozimi se ti tečaji ne morejo vršiti, ker ni dovoljeno ogrevanje telovadnic. Nov način pridobivanja telovadcev se je obnesel v neki manjši edinici v Bara-kovi župi, ki Ima svoj sedež v Pragi in obsega območje severno od Prage. Zaradi premajhnega telovadnega obiska se ie pritožil načelnik dotičnega društva Dri seji društvene uprave in pozval prisotne odbornike, naj zopet pridejo k telovadbi. Odziv je bil kar dober in dobri zgled odbornikov je vplivni tudi na ostalo članstvo. Telovadnica se ie kmalu zopst napolnila. — Ali bi ne bilo umestno, ako 'oi tudi naši načelniki v marsikateri edinici pozvali zlasti mlajše odbornika, nai pridejo zopet k telovadbi? Sai imamo v naših društvih nekai »starejših* in »starih«, ki bi jim telovadba prav nič ne škodi i a Pa tudi društvo bi imelo koristi od tesa. ker bi nastali tesnejši stiki med telovadci in člani društvene uprave. Poskusite! gOletnik — telovadec in vaditelj. Izgl?-da. da ie to neverjetno. Toda dejstva govore drugače. V češkem sokolskem d; u-štvu Caslav v Havličkovi župi deluje br. Antonin Vodak. ki je 29. novembra izpolnil svoie 80. leto in še vedno vodi oddelek moške dece. Pa tudi sim prids prav rad med starejše brate in pstelovadi z njimi. Brat Vodak spada med najtrdnejše stebre društva. Na dan niegov?ga 801etnega jubileja so mu im>Tili diplomo častnega članstva v vadite!iskem zboru. P~jita n rine s t an f i fan Vodnihpve družbel i • ~ S . "j ' - - J. * '^filB .'v' : Si - ;v ••-•.'M' - . -V- «S8? : ■■ • ""j- ' J > 1-1 (Tlestna občina celjska naznanja, Sa je preminul njen častni član čr. Rnton Korošec predsednik senata kralj, lugoslauije, prosuetni minister itč. i\dl Celje bo ohranilo uelifcega čržaunika u trajnem, hualežnem in častnem spominu Celje, dne 14. decembra 1940, (Destna občina Celje V-.'.- --.:>'/■ . ."i ••"V a.':- Sredi defa za jugoslovansko državo in slovenski narod je omahnil narodni voditelj dr. Anton Korošec predsednik senata, minister prosvete in častni občan mariborski Mesto Maribor, kter ie začela njegova politična pot, ga bo ohranilo v hvaležnem spomina Mestna občina mariborska. irtin HALO avtomobilfsH! BENCIN je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš tovorni ali osebni avto ali stabilni motor na pogon z ogljem. — Napravi Vam najbolje Specialna delavnica za plinske generatorje, Ljubljana — Tyrševa cesta 13. Continental ZAHTEVAJTE PROSPEKTU Di BKEZOBVEZEN OBISK LN 2 EMUJA! Vsakovrstne stroine in električne naprave projektira in dobavlja JUGOŠKODA A. D. ZAGREB, Bo*kovi«eva 32-1 Telefon 6S-O6 V STALNI ZALOGI na ugodne mesečne obroke Ivan Legat Ljubljana, Prešernova ulica 44. Maribor, Vetrinjska 30 Italijanski ženski in modni žurnali Danes so vodilni i v izdelavi i v ceni. Evo jih nekaj: BAMBLN1 (otroški modni žurnal.) Cena din 25.— BEVIBI D'ITAL1A (otroški modni žurnal.) Din 25.—. DEA (veliki ženski modni žurnal.) Din 25.—. DONNA (veliki ženski modni žurnal.) Din 25.—. EEEGANZE NO VITA (modni žurnal.) Din 18.—. G RAZI A (literarni zabavni modni list.) Din 9.—. MODA (velik ženski modni žurnal.) Din 32.—. MODE NUOVE (veliki ženski modni žurnal.) Din 35.—. MODA ITALIANA (modni žurnal.) Din 10.—. PEK VOl SIGNOKA (modni žurnal.) Din 18.—. VITA FEMINILE (modni žurnal.) Din 20.—. 8 NO VITA (modni žurnal.) Din 18.—. MANI DI FATA (ilustriran časopis za ročna dela.) Din 5.—. FILI (veliki časopis za ročna dela.) Din 40.—. Vsi ti in ostali italijanski modni in ženski listi in časopisi se lahko dobe v vseh knjigarnah in kioskih. Gradbenega inženir ja-arMtekta avtoriziranega kot poslovodjo ter gradbenega polirja absolventa delovodske šole, mlajšega, vojaščine prostega, z najmanj 3-letno prakso na visokih zgradbah, sprejme: »ALPEKO« GRADBENO-INDUSTRIJSKA DRUŽBA Z O. Z., LJUBLJANA Od Vas f£$ j® visno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ah barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnic* svettolikalnjca MODROCE patentne posteljne mreže audt solidne ln po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg 13. Jajca velika, prvovrstne kvalitete, v zabojih po 1440 kom., pošilja preprodajalcem po solidnih cenah And. Suppanz, Maribor, ASkerčeva ul. 3, telef. GROM AVTOMATSKA TEHTNICA Najdovršenejšl Izdelek. Z leiajl u dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 let! Tvornlea tehtnic J. ŠEBESČEN SUBOTICA Zahtevajte ponudbe! Antonija Fomezzi, roj. Ogrizek lastnica menze v Kolodvorski ulici 8, si je drznila podati o moji osebi neko oDjavo ln to brez vsake podlage. O resničnem stanju moje ločene žene in gotovih osebah bom poročal T prihodnjih Številkah dnevnikov. Zadeva je izročena sodišču. Fomezzi Franc Opozarjamo! -»ospeli so edinstveni implifonično ln ero-dinamično dovršeni najnovejši modeli Soprani, »Miniatur« klavirske harmonike. Lucciola, Midget-Grand, Rlalto, Petite in Lido. Oglejte si Jih! ALFONZ BREZNIK LJubljana, Aleksandrova c. 7. v-od- Žaga veneclastlca s dvemi gatri, s tremi cirkularjl, na električni pogon, z velikim skladiščem na postaji STIČNA se odda 7 majem Pismene ponudbe se sprejemajo na naslov ZAJC. žaga — Stična, do 20. decembra 1940. £a B02IČ najugodneje si nabavite rad i oa p ara t pri „Tehnik" Jos. BANJAI, Ljubljana — Miklošičeva cesta 20. Prodaja tudi na obroke! Velika Izbira otroških vozičkov. Posebni oddelek za smučI in smuč. potrebščine! viesta. pogrecmi zavod Obilna Ljubljana t Zahvala Od vsega srca in z vso hvaležnostjo se tem potom zahvalim vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi ob težkem udarcu — izgubi moje zlate mame arije rojene češenj izrazili ustno ali pismeno toliko lepih tolaiilnih besed sožalja, darovali prelepega cvetja, ki ga je moja mama tako ljubila, ter jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej: BOG PLAČAJ I Sv. maša za pokojno mamo se bo brala v sredo 18. t. m. ob 7. uri zjutraj v trnovski cerkvi. Žalujoči sin: JOŽE, lastnik tvrdke „Radioval" Potrti naznanjamo, da Je dne 8. XII. Izročil v roke Vsemogočnega svojo blago dušo, previden s tolažili sv. vere, v starosti 67 let soprog, ljubi oče, stari oče, tast, stric ln brat, gospod FRAN REPIČ TRGOVEC Pogreb dragega pokojnika se Je Izvršil dne 10. decembra t. 1. ob 16. na domače pokopališče. AJDOVŠČINA, 12. decembra 1940. Žalujoče družine: KEPIC —KOVAČ — ŽIGON. Večje industrijsko podjetje v Sloveniji IŠČE im i iiiisi Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra< pod šifro »Sposoben kurjač«. OSLABELIM Znanstveno je dognano, da regulira »KALE-FLUID« izločevalno delovanje vseh žlez, krepi organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da se človek znova počuti močnega in za delo sposobnega. — Brezplačno detajlna literatura, zahtevajte: Beograd, Masarykova 9, Miloš Markovič — KA-LE-FLUID se dobiva v lekarnah S. br. 10537-33 t Sporočamo tužno vest, da je dne 13. t. m. umrla naša dobra mati, tašča itd., gospa Frančiška Vidmar vdova po železničarju Pogreb bo v nedeljo 15. t. m. ob 14. uri z žal, kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, New Cann, dne 14. decembra 1940. Luiza por. Margon. hči; Matija Margon, zet in ostalo sorodstvo. Vsak četrtek odhod lz Rima v Rlc de Janeiro s priključkom v Briziliji v vse južne ln severne ameriške države. katere posle opravlja CONDOIt m P AN AMERICAN AIRWAYS-Llnee Aeree Transcontinentall Italiane S. A., Rim. Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki in nenadomestljivi izgubi našega soproga, ateka, svaka, strica, brata, gospoda Ivana Goloba posestnika in avtoizvoščka Posebno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, ki so izrekh ustmeno ali pismeno tolažilno sožalje, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Ljubljana, dne 15. decembra 1940. GLOBOKO ŽALUJOČI JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRUŽENJE — SEKCIJA LJUBLJANA sporoča žalostno vest, da je njen dolgoletni redni član, gospod dr. Anton Korošce bivši ministrski predsednik, minister za prasveto itd. davi mirno v Gospoda zaspal. Zvestemu člana stanovske organizacije in naklonjenemu podporniku slovenskih novinarjev ohranimo blag spomin! V LJUBLJANI, dne 14. decembra 1940. Odbor* ZAHVALA Ob pretežki in nenadomestljivi Izgubi naSega iskreno ljubljenega nepozabnega sina, soproga, očka, brata, strica in svaka, gospoda Teodorja Novotnega izrekamo tem potom našo globoko zahvalo vsem neštetim prijateljem in znancem, ki so okrasili s prekrasnimi venci ln cvetjem ter spremili pokojnika k večnemu počitku. Predvsem smo dolžni zahvalo preč. g. župniku J. Puceljnu lz Ježice za poslednjo tolažbo, načelniku slaščičarske zadruge gosp. Peliconu, njegovim stanovskim tovarišem, slaščičarskim pomočnikom, Obrtnemu društvu, pevskemu društvu »Slavec« za prekrasne žalostinke, čč. sestram ln gojen kam Lichenthurnovega zavoda ter vsem, ki so počastili spomin pokojnega. Vsem, ki so nam lajšali našo bol, naj bo dobri Bog plačnik. Ljubljana, 15. decembra 1940. Žalujoče rodbine: NOVOTNV, ECKER in ZOBEC ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi Izgubi naše ljubljene žene, mame, stare mame, sestre, svakinje ln tete, gospe Marije Schubert žene žel. upokojenca kakor za poklonjeno cvetje, se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini, magist. uradništvu in uslužbenstvu, dalje združenim gg. pevcem za ganljive žalostinke. vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem in vsem, ki so jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti Maša zadušnica za blago pokojnico se bo brala v ponedeljek 16. t. m. v farni cerkvi sv. Frančiška v šiški. V LJUBLJANI, dne 15. decembra 1940. RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški ln tgračni vozički, dvokolesa. šivalni stroji prevozni tncikli pnevmatike - Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovska 4 KlIŠEJE C NO VEC&Aivre JUGOGRAtlKA mihmui VER I TA S Generalno zastopstvo ln skladišče Anton Bremec, CELJE Zahtevajte cenik! Žalujoče rodbine: SCHUBERT, STERLE, ROZANC, I MRAK, SVETLIC A:*'- rr. • ■•-*-. P**' ■. ■ • Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana i Brez posebnega obvestila. Umrla nam je naša dobra mati Marija JakSa Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, dne 15. t. m., ob 3. uri popoldne, z Zal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Na željo pokojnlce, cvetje hvaležno odklanjamo. Ljubljana, dne 14. decembra 1940. Aleksander, poštni Inšpektor, dr. Jože, zdravnik, sinova in sorodstvo. a ZAHVALA Ob prebrldkl izgubi našega ljubljenega in nenadomestljivega soproga, tati j a, opapana, tasta, brata, strica in svaka, gospoda Karola Laurencica izrekamo iskreno zahvalo posebno g. dr. Edvardu Jemcu za ves njegov trud ln lajšanje bolečin pokojniku, g. kaplanu Kremžarju za poslednjo tolažbo in vsem, ki so dragemu pokojniku bogato okrasili krsto s prekrasnim cvetjem. Prisrčno se zahvaljujemo ravnateljstvu, uradništvu, nameščencem. delavstvu, gasilski četi in nočnim čuvajem tobačne tovarne, ravnateljstvu in uradništvu pivovarne Union, ravnateljstvu ln uradništvu Poštne hranilnice, uradništvu tovarne Motvoz in platno, Grosuplje, častnemu zastopstvu Ljubljanske gasilske župe ln pevskemu društvu Grafiki za ganljivo petje ter vsem, ki so tako številno spremili pokojnika na njegovi zadnji Doti. Maša zadušnica bo darovana dna 17. decembra 1940 ob pol 7. uri v farni cerkvi v Trnovem. LJUBLJANA, dne 15. decembra IMA, EALUJOCI OSTALI. Rektor univerze Kralja Aleksandra I. v Ljubljani sporoča tužno vest, da ie dne 14. decembra umrl gospod Dr. theol. Anton Korošec a častni doktor Aleksandrove univerze, predsednik senata, minister za prosveto itd. Svojemu soustanovitelju in visokemu zaščitniku ohrani un.ve.za trajen in časten spomin Rektor: Matija Slavič ■ ; ■ : - ;-y\- ■ ■ ■ - .'•••a . /,•*>-J1 ^ 7 .... A . . - ^ - r - V^.., • -■ '' • f ' • .. "tP? i \\ ■ " . ■■ ■ ■:". .• v-' r - "X - ■ 1' • ■ « " '.j«" ■ ■v■ ■"Vi" . . .. ,■ v .: , ••• : -V '• i *. • '■ t ... . - C-.. ^' /. ' ftsil®i ■ ...'.vv. * -v , *.. - -; i' • ,■-//. •, -:v. 'vf. ;.. " ^ .V. „ " ^ .• ,'Ji; T', Župan mesta Ljubljane naznanja, da je dne 14. decembra t. I. umrl častni meščan ljubljanski gospod čr. Rnton Korošec predsednik senata in minister za prosueto, rastni občan useh slouenskih občin, odlikouan z redom Karadjordjeue zuezde I. stopnje i. t. d. i. t. d. Nesmrtnemu uodite'ju sfouensfcega naroda, sodelaucu pri ustanouitui in ured tui kraljeuine lugoslauije ter za mesto Ljubljano na useh poljih prezasluž-nemu častnemu meščanu: Uečna slaua! M MASCVONENFABRIK AUCJ«U»G-NUBMB6«0'A-&' DIESEL MOTORJI stabilni In ororiskl PLINSKI MOTORJI SAUGGAS — na sesalni plin Zahtevajte ponudbe od zastopnika! MAG ZAGREB Varšavska ul. 1) BREZ PETROLEJA cenena, a močna svetloba s pomočjo naših najnovejših »» H E L l O S" šplritnih svetilk. En liter navadnega špirita gori približno 80 UR CENA DIN 2S0.— PETROPLIN — Zagreb MESNIŠKA ULICA 8. — Tel. 66-38. odiicna nalivno Trgovci J Dokler je 6e prilika založite se s celimi OREHI In MEDOM dobite v MED AR NI, Ljubljana, Židovska ul. 6. A « v * a Selitve, prevoz raznovrstnega blaga IzvrSuje hitro in po solidni ceni FRANC KUŠAR, Rožna dolina, C. 11-39 — Telefon SS-89 DRAVA" |e prava ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA I f. .. •■». r. 0 s Izšla je iz tiska Uredba © ©sstei?! Ita rodbinskih dskla* dais državnih apskojensev in ostaii predpisi, ki se nanašajo na prejemke državnih upokojencev, s komentar jem, službenimi pojasnili in odločbami državnega sveta v priredbi Petkovi« Bor svetnika Ministrstva financ in šefa administrativ, odseka Dj^kls Milic svetnika Ministrstva financ in šefa pokojninskega odseka s sledečo vsebino: 1. Uredba o osebnih in rodbinskih dokladali drž. upokojencev. 2. Uredba o dokladah oseb, upokojenih z izrednih položajev. 3. Uredba o spremembah zakonskih predpisov z oz-i-rom na dohodke državnih upokojencev. 4. Uredba o izrednih dokladah drž. nameščencev in upokojencev. 5. Predpisi za uživanje pokojnine za čas bivanja v Inozemstvu. 6. Predpisi o uslužbenskem davku z ozirom na pokojnine. 7. Neobvezno vlaganje v uradniški pokojninski fon«j 8. Zakonski predpisi o zabranah na prejemke upokojencev. 9. Akontacija pokojnine. 10. Uredba o izplačevanju prejemkov v mobilnem in vojnem stanju. Cena knjige je samo din 20. V latinici. Naroči in plača sc pri Uredništvu ^Fiasaiisljskega Glasilka" Beograd, Avalska 8. Pošt. predal 5oi. Kačun Poštne hranilnice 60-336. ZAHVALA Vsem, ki so spremili mojo nepozabno ženo Terezijo Neiger roj, Gajšek na njeni zadnji poti, vsem, ki so darovali krasno cvetje, izrekli ustmeno ali pismeno sožalje, posebno pa gospodu docentu dr. Matku Brandstetterju in vsem zclravnikoni-zdravnicam iz spi. bolnice, ki ste ji lajšali trpljenje, čč. 'sestram usmiijenkam za skrbno nego ob težki bolezni, gospej Mici L^hovi, gospej Neški Brumec za njuno tolažbo in obiske. Delavskemu pevskemu društvu za ganljive žalostinke, godbi >,Zarja« za žalne koračnice ter vsem prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku — najprisrenejša zahvala. Ljubljana, dne 14. decembra 1940. NEIGER FRANC, soprog ln®™ m n MARIBOR — SODNA ULICA 1 — v lastni palači Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri „Dravi" Zahtevajte prospekte in obisk zastopniki! SABA RADIO PRECIZNOST IN KVALITETA ! SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM 1 TELEFUNK radio-aparati, TELEFUNKEN električni gramofoni ln TELE-FUNKEN gramofonske plošče uživajo po vsem svetu glas tehnične ln glasbene popolnosti. Ako si nameravate nabaviti dov radio-«parat, ne zamudite, da si ogledate in čujete najnovejše TELEFUNKEN aparate z novimi jeklmimi cevmi »harmonične serije«. Vsak TELEFUNKEN zastopnik bo Vam prikazal late najpripravneje ln neobvezno. — V Ljubljani: »Radio« družba a. o. z., Miklošičeva 7, in v Mariboru: Radio Starbel, Trg Svobode 7. — Brezplačne prospekte pošilja: Jugoslavensko Slemena a. d. Beograd, pošt. pret. 243. wom(ai.-qi ao Pri kašlju REMEDIA Quajace€ SIRUP r tem originalnem zavitka Dobiva se v vseh lekarnah Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahover — Ljubljana. 4 e* rtHt-mnmm r \ Generalno zastopstvo in skladišče: BREMEC - CELJE Zastopniki: 1 Radio Lušicki, Maribor. Koroška 11, Radio Zupan. Mojstrana, Eduarrf Fischbacher, Trbovlje. NAJ1LEPSE ČTIIVO Ravljen: Zgodbe brez groze Klabund: Pfotr-Rasputir Ravljen: črna vojna Thompson: StVlfO Majer jeva: Rudarska balada Broširana knjiga: din 10.— vezana knjiga: din 15.— ZALOŽBA ffCESTA" LJUBLJANA, KNAFIJEVA ULICA ST. 5 »JUTRO« ZAVARUJ kot V. 2322SŽSESE»OHR* lifaitfki mrnrnm II Popolo d'Ita!i"i. Corriete della Sera. La Stampa. Gazzetta dol Popolo. Ii Giornale d It**ha, La Voc.e a'Itaiia, La Triouna. II Piccolo in vsi ostali sc znani najcenejši ui^iiiJl i Procajna cenn .vino straneh v slikah in 8 ilustiovanih dtraneh • din 5. — . PANORAMA (tednik, pregled aktuelnih dogodkov z mnogoštevilnimi ilustracijami). Cena din 8.—. L'ILLU STRAŽ IONE FTALIANA t veliki politično literariii časopis z mnogoštevilnimi posnetki aktueinih dogodkov ) Cena din 20.—. RELAZIONI INTER N A Z JON ALI »politični časopis.) Cena din 7—. SAPERE (znanstveni časopis.) Ceua din 10.—. ČASA BELLA (veliki časopis za notranjo opremo in dekoracijo.! Cena din 55-DOMUS (veliki časopis za notianjo dekoracijo in opremo.) Cena din 45.— . ARCHITETTURA (veliki strokovni časopis za arhitekturo.) Cena din 55.—. Vsi ti časopisi se lahko dobe v vseh knjigarnah in kioskih J. — Božiček mora biti letos v vsaki hiši — G. Vsaka družina ima Izven stanovanja Se kakšno shrambo: podstrešje, drvarnico, klet, hodnike, vrt, delavnico ali gospodarsko poslopje. V takih prostorih leži navadno mnogo raznovrstnih predmetov, katere ae ceni kot brez vrednosti, vsakemu pa je žal za čas, ki bi ga. porabil pri spravljanju. Po lastni izkušnji vem, da Imate v teh prostorih vsakovrstne predmete kot: peči, štedilnike, njih plošče ln cevi, kotle, lonce, železne postelje, ograje, mreže, kanale, železne stebre, verige, jeklene vrvi, krampe, lopate, sode rezervoarje, vseh vrst orodje, razne stroje nosilce, železne palice itd. Ni dvoma, da imate doma mnogo starega papirja, gume in cunj, ki Vam po kotih trohnijo. Tudi steklo ima lepo vrednost. Vse omenjene predmete poiščite po Vaših prostorih, Jih zapeljite k dobro poznani tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Kneza Koclja ul 14 ali podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste, kjer boste vse dobro prodali. Za prodano blago boste dobili denar, ki Vam bo pripomogel v današnjem času obhajati Božič udobno. — Pohitite torej z delom! )\ QQg>9©QQQQQQ®QQ©QQ9©QQ©9G9QQQ© Svinjske kože! Kot vsako leto kupujem ta d] letos vsako množino svinjskih kož po najvišji dnevni ceni. RAFAEL BATISTIČ STBAilSCE PRI KRANJU Telefon Kranj 50. Pred oddajo vaših zalog ponndlte! © O O S aQQ®oe®®e®®e®g)g)©oogxDoo6©®Q< L1 fVJfloM MM, nupSiavi mijv-eij.(r vetedjc! Ampak dobra mora biti; le tedaj ostane leta in leta darilec v lepem in hvaležnem spominu. Kdor to hoče, si izbere Jung-hans uro. Znamka zvezda je njen znak. Junghans ure se dobijo v raznih izdelavah in cenah za vsako svrho. One so vedno zelo točne, odlične kvalitete in zelo lepih oblik, kajti v vsaki Junghans uri so vtelesena 80-letna izkustva, kar je dovedlo tehniko Junghans-ovih ur do današnje vodeče višine. URE Z ZNAMKO ZVEZDO. nadWMAww m m, dobite pri vsakem urarju pike: mirili IZ Ci^Tc vOlNfc ZA OA*IE GO SsOJE iN DcCO Modmtr ?"rrfnoblago za sra;cc po meri v i aj noveišiii viorcin. Damsko perilo, kravate, nogavice, rokavice, žepni robci, bnsače in vse ostalo modn« blaao v na večji zoin nudi nai ug dnejespec trfiov.na ALOJZIJ POTRATO PREJ LjK^sns, tti&ofitera 32, FrančišHensI o uk. 2 Ne *amen:ajte oa??b ^onučib zdelkov z drugimi maoj »rednimi! Kron sc b:e/.hiuni, kakovost b aga pa odlična! J za kuhinjo — najcenejfie v zalogi pn SEVER, LJUBLJANA. Marijin trg i Strokovno polaganje ilnoleja. laseriraft2 v »Jatni«1 II! \iixSc pomeni na trgu nalivnih peres največje mojstrstvo. Kdoi piše z »L U X O R« GRANDVISiBLE« Ima pn tem veliko zadovoljstvo Je iep tn dooer. njegovo skrbne izdelano zlato pero drsi gladko po papirju. Ce torej kupujete nalivno pero. tedaj kupite svetovno znano »LUXOR« nalivno pero. Katero dobite v vsaki boljši strokovni ^-tn« trgovini JESENOVE HLODE kupuje v vsaki količini ln plača najbolje. Prva Jugoslav. Industrija športskih potrepština M. DRUCKER. Zagreb. Lica 39. I Boljše brije In dalje traja • • • Zahteva i te nivvH britvico A L C O S O fos-daktllograf 3n j s perfektno v državnem ln nemškem jeziku v govoi-u in pisavi, po možnosti samostojno korospondentinjo, arijevko, ISčS vetegsc v Beagrad« Ponudbe na poštni predal 623, Beograd. al MOŠKI! t*n »puuu ne- |ii:»«i»n«-tt. pn »pol ■Ulmsti no kumtf hnrmonitki llfllllf • HOKMO SKKS. OoDivajo se * neb lekarnah 3t i>uui >(4 dm. 10« piiui 21" din. J0< pitui KO din iCniiicvtju prave >4 or.KUUinr HOKMOstK^ lilule! Po poiii rtisKretn«. rupn Mlja lekarna Bahovec, I.JohlJana. iiavnu JKiaolsce Karm «eni ta Boratoru »TI8-VISIT« '.aitreb LA.v «0» trg 3 Os' rea d ot JTIRILI N?TS« mOšKI ki trpe na spolni slabosti, naj poizkusijo preparat »V1R1LINETS* Škatlica z 20 tabletami 64 din. .0 lamelami 97 din. s 100 tableta-ni 203 din Dobiva se v lekarnah Generalno zastopstvo: LEKARNA S. MITTELBACH. Zagreb. Jelačičev trg 2 Reg sp. br. 255-38 Z&morete li podanti C6i f TT o niso več zaželjene sanje, temveč je že davno postalo stvarnost! 2e od leta 1906. eksistira »višinsko sonce« — original Hanau. Danes vemo da njegovi žarki, ki učinkujejo kot sonce vsebujejo zdravje, varujejo nas bolezni in dajejo koži lepo rjavo barvo. Z »višinskim soncem« pride v vaš dom tudi sončni blesk ter vam prinaša srečo «n življenjsko radost lot znamenje sijajnega m »T i i\ " zdravja Vedno boste dobro razpoloženi to ^oste svoj vsakdanji isel onravljali z več.ir =ihkoto. »Višinsko sonce« — original Hanau — je božično darilo, ki daje več nego radost, ker ie baš v rimskih mescih ko posrrešamo sonca Miem^lov vse družine fuiuuit U UUMI iliusuic 40 strancli? Ta vam prikazuje v 18 ilikah v jarvi vse modele »višinskega soncu« in njihovo uporabo. — Zahtevajte to brošuro ->ri prsi niže navedenih tvrdk. dobili jo boste takoj in brezplačno. Zahtevajte neobvezno predvajanje »višinskega sonca« — original Hanau - pri* Jugoslovensko Siemens a. d. — Beograd, Kralja Aleksandra 8 - Zagreb. Eogovičeva ulict. 1 — LJubljana, Tyrševa c. 1 a lugoslovrnsko AEG. Beograd. Brankova ul 30 AEG Union, Jugoalavensko d. d., Zagreb, Karadiičeva ulica 1; Ljubljana. Livarska ulica 6. Zahtevajte ponudb« In poeole fooua pošljite nu oteap-a-uo Vase orot>uro »ve* 84}'6 me:__. testo: JU ca eesD ITALIJANSKE Dobra glasba samo Italijans^insi harmo::il%ami! Pojasnila ln prodaja po boljših trgovinah te stroke. Prvovrstna harmonika! Fratelli SCANDALLI CAMEltANO (Aneoiia) največja italijanska tvornica harmonik — dobavlja vse modele klavirskih harmonik in harmonik na gumbe. Zastopnike za nekatere še proste rajone sprejemamo. _ Izdelltf visoko kvalitetne znamke svetovnega slovesa SET2MIO SOPRANI castelfidardo se dobivajo v vseh najboljših trgovinah z glasbili v Jugoslavi: Kataloge pošlje na zahtevo: G. FOLICARD1, Erdedijeva ulica 1, Zagreb Harmonike Frontallnl N. Frontalini U Figla NUMANA (Ancona) Iščemo zastopnike za samoprodajo. Glasbena naklada Spe clalne izdaje za tiarmo u.lte. Nagrajena tovarna harmonik FRATELLI GALANTI MONDALNO (Forli) Sprejmemo zastopnike za samoprodajo ali agente. Naziv tvrdke Comitt. PAOLO SOPRANI e FIGLI CASTELFIDARDO (ustanov. 1863), ki je prva na vsem svetu razširjala te instrumente, jamči za dovršenost eleganco m polnost zvoka. — Zahtevajte našo znamko pri svojem dobavitelju! Tovarna barmoftils vseh modelov ln sistemov (ustav. 1865.) Cav. CESARE PANCOTTI — Mscerata Sprejmemo zastopnike. tovarna harmonik delniška družba V. SOPRANI di SILVI3 3 r e C a n a t i Harmonike vseh modelov in sistemov. — Agent za samoprodajo se sprejme. tovarna harmonik Bontempi Ubatio & Bgli, CcsteIHdardo Harmonike največje sposobnosti. — Katalog na zahtevo. Iščemo zastopnike. Accordiana — Melodiosa, Castelaidardo Klavirske harmonike tn harmonike na gumbe. Sprejme se zastopnik. tovarna harmonik F. Sorcnelli U fl^li — Ceste Katalogi na zahtevo. Išče se zastopnik. IŽS.ZČ o En poskus vas bo prepričal o prednostih victoria-harmonike tvrdke DARI & PICCHIETTI — Castel2ldardo Katalog na zahtevo. MAROTTA SILVI0 U FIGLI tovarna harmonik CASTELI idahdo Išče se zastopnik. FRATELLI BORSINI — CasteIHčardo, najbolje vpeljana italijanska tovarna klavirskih harmonik in harmonik na gumbe vseh modelov in sistemov. tovarna harmonik tvrdfca FONTANELLA pesaro — via manzom 29 Najvišja odlikovanja. Zastopnika za samoprodajo sprejmemo. Nagrajena tovarna harmonik Fratelli BALLONE BURIM Klavirske, kromatične ln dia-tonične harmonike. — Išče se zastopnik. Nagrajene harmonike P. F I C O S E C C O, Castelfidardo Katalog na zahtevo. LA FISARMOKICA POTENZA PIČENA (MAČEKATA) Harmonike vseh modelov Katalogi na zahtevo. — Iščejo se zastopniki. Posteljic po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—. če turno in kemično očiščeno din 29.—, 39.—, 60.—. Belo in sivo gosje perje tn puh dobite najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR, samo Glavni tre 24-a. VZORt 1 BREZPLAČNO! Urejuje Oavon* Kavijen. - Udaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kol Uskarnarja Fran jeran. - Za in^eratni del je odgovoren Aloj* Novak. - Vsi v LjubljanL