215. Številka. Ljubljana, v torek 20. septembra 1898. XXXI. leto. Ichaja vaak dan ifft«r, izimfii nedelje in pravnike, ter velja po posti preieman zn a v 11 r o-oger n k e deftele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vb« leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljanje na dom račuua ne po lO.kr, na Za o mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor po&tnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposiljutve naročnine, se ne ozira, snanila plačuje te od stiristopne petit vrste po 6 kr., če Ee oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiei naj ee izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvoje na KonKresuem trgu st. 12. Opravnistvu naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon j&t. 3-i. Regulacija uradniških plač. Večerna izdaja danajskega uradnega lista BWiener Abendpost" je potrdila našu že poprej priobčeno poročilo o regulaciji uredniških plač. Prijavila je naslednji komuni k«: „Nj. Veličanstvo cesar je danes blagoizvolil podeliti Najvidjo sankcijo v državnem zbora sklenjenim zakonom o regulaciji uradniških plač, in sicer zakona o uredbi dohodkov aktivnih državnih uradnikov, zakona o dokladab jednemu delu svetnikov pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru, zakona o aredbi dohodkov profesorjev na vseučiliščih in istim na jednakih visokih šolah in učnih zavodih, zakona o uredbi plač učiteljskega osebja na srednjih šolah, katere vzdržuje država, učiteljskega osebja na državnih učiteljskih pripravnicah in na državnih obrtnih učnih zavodih, zakonu o dotaciji pravoslavne duhovščine v Dalmaciji. Razglašen je teh sankcioniranih zakonov se zgodi tako, da se bodo zvišane plače že od 1. oktobra t. 1, izplačevale. Vse v ta namen potrebne priprave se izvrše takoj." To je za državno uradništvo jako vesela vest, katero so pozdravili z resnično radostjo. Čakali so na regulacijo svojih dohodkov jako dolgo časa, dasi je bila regulacija že davno nujno potrebna, ker uradniški dosedanji dohodki že dolgo niso bili več primerni sodobnim življenjskim razmeram. Že leto dnij je minilo, kar je državni zbor sklenil to prepotrebno regulacijo, a vlada se ni mogla odločiti, da sklenjene zakone predloži v najvišjo sankcijo in da jih uveljavi. Zahtevala je vedno, naj državni zbor dovoli prej nove užitninske davke, da finančna uprava, dasiravno priznava po trebo regulacije uradniških plač, ne more sklenjenih zakonov predložiti cesarju v sankcijo, ker vsled regulacije nastalih novih, jako znatnih izdatkov is rednih dohodkov ne more pokriti. Ko je vlada nenadoma zaključila zasedanje državnega zbora, jelo je aradništvo že obupavati. Nekateri so se nadejali, da se uveljavi regulacija dne 18. avgusta, a ker se to takrat ni zgodilo, so ae tolažili, da jim prinese težko pričakovano izboljšanje materijalnoga položaja dan 2. decembra, pet- desetletnica cesarjevega vladanja, a večina ni ničesar več verovala in se že udajala misli, da se regulacija ne izvrši poprej, dokler ne zavladajo v parlamentu zopet redne razmere in dokler državni zbor ne dovoli za pokritje regulacijskih izdatkov potrebnih novih davkov. Zaradi tega je včerajšnja vest prišla popolnoma nepričakovano. Kdo bi bil tudi mislil, da se bo cesar spomnil uradnikov v trenotku, ko mu še bridka bolest trga srce, in da bo vlada predlagala regulacijo tedaj, ko nima od nje pričakovati nobenega političnega efekta in bi jo laglje kakor kdaj poprej še dlje časa odlašala ! Morda se ne motimo, ako domnevamo, da se je regulacija uradniških plač izvršila prav vsled inicijative cesarja samega, da je bila nameravana za mesec december, da pa jo je cesar pod utisom grozne katastrofe, ki je zadela njega in vso državo odredil že sedaj. Z regulacijo uradniških plač je država končno pokrila svoj stari dolg napram svojemu uradništvu. Strinjamo se sicer popolnoma z definicijo uradništva, kakor nam jo je v znanem svojem spisu podal bivši finančni minister dr. Steinbach, ali prepričani smo tudi, da ima uradnik pravico tirjati, naj ga država za njegovo naporno, često nehvaležno delo tudi pošteno plača, da more brez skrbij živeti in vzgojiti svoje otrok* Zdaj smo se tudi v Avstriji povzpeli do tega, zdaj je tudi ta država izpolnila svojo dolžnost, kar je bilo toliko potrebnejSe, ker je uradništvo v celoti vestno, marljivo in delavno kakor malokje drugod. V IJublfanl, 20. septembra. Cesarjeva zahvala je napravila na vse avstrijske narode najugodnejši vtisk. Saj je razvidno iz nje, da tudi najhujši usodni udarci niso zlomili njegove volje in odpornosti, nego da hoče Nj. Veličanstvo neomajno vztrajati na svojem mestu, na katero ga je poklicala božji, previdnost ter ša nadalje voditi krmilo avatro-ogerske drŽave. To veseli vsakega pravtga Avstrijca prav posebno. Vesti o odstopu našega cesarja so po cesarjevi zahvali povsem ovržene. Proti anarhistom. Kakor se poroča „Pol. Corr." iz Kima. hoče italijanska vlada v kratkem predlagati vsem vlastim skupno postopanje proti anarhistom. Tudi peterburška vlada pripravlja predloge v tem oziru. Car Nikulaj je pripravljen baje udeležiti se osebno mejnarodnega kongresa zoper anarhizem. V Bul garij i imajo minister*ko kr'zo. Ivanov je odložil vojni portfelj, in sedaj hoče odstopiti tudi predsednik S t o j 1 o v. Na njega mesto pride bivši financ'ni minister G e š o v. Theodorov bajti neprestano splekari proti Stojlovu. Gešov je Rusiji povsem udan. Kreta. Odločnost, s katero je nastopil angleški admiral v družbi z ostalimi poveljniki evropskih ckupacij-kio ladijevij, ni ostala pri turški vladi brez upliva. Turški provizorični guveraer Dževad paša je dal — na povelje Angležev — porušiti 39 hiš, ki so bila gnezda zarotnikov in iz katerih so streljali na Evropejce. Razen tega je izročil Dževad paša 60 glavnih puntarjev Angležem. 43 krivcev pa bode sodila pod predsedstvom sultana mejnarodna komisija. Teh 43 .krivcev* ne zadene seveda ni kaka posebna kazen, h;ba pied vzprej^tjem krščanstva je našega naroda junaški« doba. Kakor so najbolja in najskrb-nejši nroski cesarji najkrutejše zatirali in proga njali kršćane, videč pogubnost krščanskih naukov za obstoj njihove drža ve, kateri ho se zpodkopa vali lOeijsini temelj, — istotako so tudi najboljši naši možje najsilnejše ustavljali kr ščanstvu Slutili so 'udi ti prav. Prejšnje življenje je bilo zatrto, naš narod za dolgo čaša uni čer, izgubil j« mnogo, mnogo; prejšnji močni rod začeli so tajci nazivali — rašaje. A spala ni v nj* m zavest krivice, le dremala je: „Svaka sila do vremena* . . . Dlvjott iu grabsiljivost graSčakov je rasla, v duho ščini in v samostan h razvijalo se je čedalje večje razkošje in ne meje na razuzdanost oboji wo bogateli v nenasit'jivi pohlepnosti, kmet pa je bredel po čedalje večji revi... tlaka, bira, davki za vojske, povrhu še slabe Istina. Niš narod se je začel zavedati, da j ■ č'ovek iu sicer uič slabši oego skrajno pohujšano gra«čaštvo in druga gospoda, in — začelo je pokati in lomiti se. Napočili so dnevi maš'-evania za ne uvnne krivice; a pisah ne bomo s Trd um : „nihče ne bo kmetom prav dajal, da -so ne spuutah m se svojevoljno nad sv.'.jimi gospodi rrn.sč. vali4. (Str. 8u). Ne, vsakdo, kdor ima le kaj srca in sočutja g trpim, dajal jim bo prav Trpeli so čudovito d Igo, moldi Boga iu prosili cesarja, a „Bog je visoko in car daleko1*. Pravice) ni. torej „ pomagaj hi sam, iu B )g ti bo pomaga!a. M«ri n.j bi b.li ti ljudje kakor ovce v goreči staji pog nili brez upora za neusmiljeno, skozi i ti skozi m vredno gospodo, ki je sicer lepo govorile morda, a jim ni dajala dražega ko bič in pohujšanj*'? š-* Kristus jeiz^anjil nevredne Žide iz svetišča a silo ... nt h to poučl|iv s mbol ? Vrelo j« takrat v duši slu enskegi naroda... In to vranje z a p i š i m o z zlatimi črkami v zgodovino našega naroda, to j« jedna najlepš h in n»|hl tžj h prikazni v nji Kali pradeiiji niso hoteli biti živna. sratnujmo se, če jim ne priznavamo pravio do tegi. Tvoji raičaki ž finsko divji in kruti, tvoja doliovfičina in samostani razuidani in neizmerno pohlepni bogastva, in ti, Slovenec, h i l si obema molzna krava, — ali je čndo, da Ri se pri toliko iiHiiasitljiv.h g isto v sam skrjil? — V teh časih redila ei, a'oveoska mari, vrlega m >ža, nio*a s toplim čutom in poštenim srcem, Primoža Tmbarja, Ivo se sam z orožjem nisi mogel ubraniti j«dn« pijavke, rešiti te je hotel on z umom vsaj drug«, a ura se je ustavljal zaaian nasilstvn. Najboljši možje so moral; aapnstiti doraovioo in prišlo )e še osodepolno Kto 1573, zopet je bila zlomljena tvoja moč na krvavem bojiiČO, zmagalo je hinavstvo in oasilstvo pohlepne in prepale gospod«. Še je tlela iskra, še ied^nkrat j*1 švignil plamen leta 1»>35. a rdpor ni bil več t,.ko krepak, če tudi morda še bolj opra vičen Bto iet hi nisi opomogel \z mrtvila iu ko si se z j,er zbudil, — naš,-! si se v težkih sponah. In osvobojenje iz teh spon je tvoja najnovejša zgodovina nared slovenski. Deli se torej slovenska zgodovina v flobo pred krščanstvom (doba svob d-) in dobo po krščanstvu (doba suženjstva) Prva doba v pr> zgodovir.vko in dob) svojih km zov. (x—72')) Druga v dobo miru (793 do 1500) dobo bojev za pravico (1500—1685), dobo fpanja (1635 —1797), dobo proboja Nazadnje le nekaj. Poveličevanje turških bojev v slovenski zgodovini je jako nesmiselna stvar. Prvič Be niso borili Slovenci za svojo vero in prostost, ampak berili so se evropski vladarji za premoč na Balkanu, oziroma nekateri za svoje dežele t. j. za de na r. I);ugič misel teh bojev ni veklila iz našega nareda. Tretjič ni res, da bi bili naši možje iz »svetega" navdušenja hodili Turke morit, šli so, ker so bili prisiljeni. Ne delajmo se boljših rego smo, ker ae smešimo s temi Isto velja o be nečanskih vojskah. — Ris ven tega mishm. da se prav po nerodnem potezamo za to, proglasiti razne OSSDe, posebno voditelje tarokih bojev (Turen, Turjaški itd), za Slovence Ali so res bili Slovenci? To ho težko dokazati. Iožje pa nasprotje. — Razeu poganskih boj. v in bojev za pravico obsegalo bo večje poglavje slovenske zgodovine tudi zgodovina celjskih grofov. (Vprašanje o zgodovini Slovencev je poslalo ravno sedaj pereče, ker b-je nabira Leonova družba doneske za slovensko kulturno zgodovino [za kato liski obzornik] To bo zopet hrjiževna — cvetka...) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20 septembra — (Ceearioa Elizabeta f.) Župan Hribar je odredil, da mestne policije nradniki, kadar bodo nastopali v uniformi, nosijo do dne 9. marca 1899. leta na levem rokavu Črn obvezek. Zastave ostanejo pa na mestnih poslopjih razobešene do pogrebne osmine, to je do prihodnje sobote zvečer. — (Osebne vesti.) Premeščeni so sodni pristavi gg. Albert L n s c h a n iz Kranja v Ljubljano, Fran P e t e r 1 i n iz Črnomlja v Kranj, Fran R e-k a r iz Vipave v Radovljico, Viljem Koronaaser iz Marenbrega v Ptuj in Fran Jagodic iz Koz jega v Slovensko Bistrico. — (.Slovenec-) se jezi, da je naš list zopet jedenkrat bil bolje poučen o političnih dogodljajih, nego gospodje v .Katoliški tiskarni". Istina je. da Be grof Thun razgovarja z dr. Ferjančičem, in da ima gospod P o v š e še vedno nalogo, tičati v Ljubljani, ter se trgati z mlekozobi, to je s tistimi „Dani čar j i", ki so vzeti šolaj katoliško politiko v ekušene svoje roke. Kakor rečeno grof Thun razgovarja se s Ferjančičem in Ribičem ; zategadelj se nam ne more očitati, da smo kaj neresničnega poročali, in gospodje (krog „Slovenca" se kažejo v pravi svoji luči, ko nam očitajo, da smo si hoteli reklamo pripravljati. Da ti kanoniki in vikarji ne morejo niti najmanjše prilike opustiti, da ne bi malo obrekovali svojih političnih nasprotnikov! Če pa „Slovenac" končao vladi in dsaici grizi z neljubimi konsekvencami, če bi namreč resnica bila, kar smo mi poročali, vidi se nam ta grožnja do cela smešna, ker na jedni strani „Slovenec ' ni glasilo .slovensko - krščanske narodne zveze", in ker bi na drugi strani bila zares pred-pustna šala, radi osebe gospoda Povšeta pričenjati krizo — na desnici. Na napade na „žida" Penižka, ki je vrl češki S ovan, ne odgovarjamo, samo to si piedrznerco vprašati: kako pride g spod Penižk, ki s „Slovencem" nikdar opraviti ni imel, ki proti katohčanatvu na Slovenskem n ti najmanjše žal b- sede nikdar ni spregovori', kako pride tu nedolžna oseba do tega, da jo blati katoliško glasilo? Nekoliko krščanske ljub-zni se mora vender tuli v katoliških glasilih kazati, ker ta glasila gotovo nimajo naloge, zaletavati se v vaacega, ter mu čast krasti! O našem „Slovencu" bi pa skoraj trdili, da mu je največje veselje, če more komu vzef.i dobro ime, ter ga tiko od atraui ogristi, kikor je sedaj ogrizel g. Penižka. To je zares „katoličko" ! — — (Regulacija uradniških plač ) „Slove-nec" ne more preboleti, da imamo v osebi gosp Penižka izbonipga dunajskega poročevalca, kateri nas o vseh važnejših dogodbah tako točno infjr« muje, da nas „Slovenec" ne more nikdar dohiteti. To se je tekom jednega tedna na eklatanten načm kar trikrat izkazalo. O umoru cesarice smo mi poročali že isto soboto, ko se „Slovencu" o tem še sanjalo ni; dalje amo bdi prvi list, ki je vedel, da je miniaterski predsednik dr. Ferjančiča poklical na posvetovanje in da so imeli nekateri odlični členi d-Hnice včeraj mej s^boj iu potem z miniaterskim predsednikom važno posvetovanje in končno smo mi mogli že včeraj popoluine poročati o regulaciji uradniških pla7:, nekaj ur pred vsemi dunajskimi listi in tudi že nekaj ur prej, nego je izšla vels-c.fiaij zna „Wiener Abendpost", priloga „\Viener Z itung", katera je atvar uradno naznanila. „Slo venec" o vseh teh treh vele važni h dogodbah ni ničesar vedel, ampak moral šele naslednji dan pri-capljati za drugimi liski. Tako točno in izborno poročanje imenovati „reklam-manever" je naravnost n.čeno budalast. Iz „Slovenca" govori pač zavist, di o najvažnejših rečeh ničesar no ve, a da gosp. Jos. Penižka radi tega še osebno napada, je toliko grše, ker se drugače — glej „SI ovenčevo" nedeljsko posebno izdajo — prav nič ne sramuje, Penižkova poročila — uzraati. — („Slovenčev" protidar vino veo) odgovarja na jasno in točno zavrnitev, katero je „Slovenski Narod" nasproti postavil z vit ar k> mu sestavku o „biranju" darvinizma, ki ga je bil nekaj dnij po prej prijavil „Slovenec". Kdor primerja naš listek s ,Slovenčevou repliko, prehitro uvidi, da je njeno orožje zopet le zavijanje in prikrivanje resnice. Jedro našega listka je: Lamarkova teorija o descen-denci je po svedočbi Clauaovi od znamenitih biologov splošno pripoznana, ker je utemeljena na dejstva morfologije, paleontologije itd.; Darwinova teorija pa duhovito in prepričevalno razrešuje uganjko de- scendenes, a po svedočbi njenega utemeljitelja sa* mega niti ne namerava rešiti vse uganjke, ampak le del nje; to je tudi mnenje današnjih privržencev velikega angleškega naravoslovca. Prva teorija je do cela samostojna in velja, če tudi bi draga povsem v vodo padla. „Slovenca" prav za prav v oči bode prva teorija, a se je ne upa naravnost lotiti. On si domišlja, da se krha me} znanstveniki druga teorija; meni, da je zatorej že tudi prva porušena, pa se zelo moti. Temu jedru naših izvajanj se „Slovenec" izogiblj«, ker ga po svojih predsodkih in predpisih noče in ne sme umeti. Pač pa se sicer prav po zvitarsko ob vsak stavek našega listka obregne, ga po svoje zasuče in potem polemiznje zoper njega. Računajoč na nerazsodnost svojih čita-teljev ve, da sme biti predrzen, kolikor se mu ljubi, in torej našemu listkarju celo očita, da je Lama-ckovo in Darvvinovo teorijo „zamešal" nkakor neuki lajiki", in da torej njegova izvajanja ne veljajo nič. Z gledališkim pogumom sklepa „ Slovencevec" svoj sestavek z vsklikom : „Ls naprej I" Da, le naprej, mu kliče naš listkar, in kmalu boste uvideli, kako ste zaostali, kajti znanost, svobodna znanost napreduje brez vas in preko vas! Prikrivati morete resnico, premagati ne ! — (Žalna koračnioa,) Kapelnik tukajšnjega 27. pešpolka, g. B. Frisek, je povodom smrti cesarice Elizabete zložil žalno koračn co, ki se odlikuje po ginliivi, uredno pnkupai melodiji. Skladba izide v tukajšnji knjigotržnici Fischerjevi ter se bode prodajala od jutri dalje po 50 kr. — (Letovišče ljubljanskih barab) je sedaj Kodelijevo posestvo Tukaj se shajajo vsi ljubljanski izgnanci in tatovi in pod milim nebom pijo, jedo in spe. Ves dan so tukaj skriti v grmovjih, ko pa se naredi noč, gredo na plen v mesto ali pa v oko« lico. Nairaje kradejo kokoši, race, purane, sploh perutnino, katero p tem kuhajo in pečejo. Mestni policiji je b lo to znano, a ker leži Kodelijevo posestvo zunaj mestnega policijskog* okrožja, jih dosedaj ni zasledovala. Tat, ki je v soboto po noči plezal po strehah hiš v Vodnikovih ulicah in ki je znan kolovodja te druhali, opo oni je policijo spet na letovišče ljubljanskih barab. Včeraj popoludne je bil velik lov na barabe. Sedem detektivov podalo se je na raznih uhodih na Kodelijevo posestvo, stražniki pa so se razvrstiti okoli posestva. Ko so bar-ba zapazili in Bpoznali detektive, spustili so se v beg, detektivi pa so s kolesi kar čez travnike dirjali za njimi in niti jeden jim ni ušel. Tri postopače — dva posebno dobro znana tatova — in jedno žensko so ujeli in odpeljali v zapor. V grmovja kjer so bih, našlo se je vse polno kurjega perja. Jeden postopaj je bil kar od strahu padel na tla, in je kar priznal svoje grehe. Dobro bi bilo, da bi včasih tudi žandarmerija pogleiala v to posropnško gnezdo, ker mestna policija nima časa za take love in so ti postopači velika nadlega za posestnike v okolici. — (Zaljubljen natakar ) Včeraj zvečer ravno pred pr hodom Dolenjskega vlaka vlegel se je neki natakar prvega ljubljanskega hotela na železniško progo v Hradeckega vasi, češ, da hoče sku-.ati svojo ljubo, ako mu je zvesta ah ne, in če bode prišla po njega in ga rešila smrti. Natakar bil je popred s svojo l,ubo in svojimi znanci v Hradeckega vasi in ko je s svojo družbo odhajal iz gostilne in slišal, da prihaja vlak, tekel je na progo in se vlegel čakajo smrti. Njegova ljuba, boje* se, da bi ji menda ušel, vdarila je za njim in ga v svoji neskončni ljubezni in zvestobi s pomočjo še drugih natakar-jevih prijateljev potegnila e proge in ga rešila smri. Vse bi bilo dobro, da ni tega videl tudi policaj, ki ni imel pravega razuma za ljubezen in za take šale in je hudo pijanega natakarja vzel seboj, da je v celici premišljal o ženski zvestobi. — (Nepreviden kolesar) povozil je predvčerajšnjim zvečer na Šsntvidski cesti ravnatelja ljubljanske preskuševalnice, doktorja Emila Kramarja. Zadel ga je v hrbet, da je padel, in da se je poškodoval. Kolesar je vozil ob kraju ceste brez luči in ni zvonil. Koles ir je znan in |e iz Šiške. — (Nepreviden voznik) Marija Kramar, stanujoča na cesti na Loko, šla je 17. t. m. zvečer okoli 7. are s svojo petletno hčerko domov. Po cesti pripeljali so trije vozniki s senom naložene vozove prav naglo in ravno na nekem ovinku zadel je voz v petletno Antonijo Kramar in jo podrl na tla, da je padla pod vos in je zadnje kolo šlo čea njo. Težko poškodovano so prenesli domov. Voznik je bil iz Stožec. — (Glas iz občinstva) V interesu prebivalcev v Gradišču prosi se slavna policija, da bi tudi pri nas po noči pogledal kak policaj, je li vse v redu. Dogaja se že prepogostokrat, da nočni kri-čači rogovilijo pozno vnoč ter z upitjem in kričanjem motijo nočni mir. Prosi se, da se tem poče-njanju v okom pride in se pouči one razgrajače, da prebivalci te ulice žele miru. — (Iz Spodnje Šiške) se nam piše: V naši podružni cerkvici je bila danes ob 7. uri slovesna črna maša za rajnko cesarico. Vdeležili so sa je: #a*r Dalje v prilogi. jfriloga „SlovftnBkenm ggggg gt 215, dnć 20. septemhra 1898. Občinski zastop in žnpan, uradniki državne železnice na čeln j»m g. irjspektor Detela, oddelek požarne brambe s stotnikom g. Juvančičem, čitalnica i zastavo, šolska mladina ter mnogo domačega občinstva Pri maši je pel čitalmški moški zbor. — (Iz Kočevja) nam je poslalo ondotno županstvo popravek, katerega pa ne bomo priobčili, ker je spisan v nemškem jeziku. Kar je bilo po praviti, smo kot lojalni ljudje že sami iz lastne inicijative itorili in dostavljamo le, da je bili tudi na pošti razobešena zastava, pri vsem tem pa ostane vzlic vsem popravkom nepobitna istina, da se je Kočevje povodom smrti cesarice kazalo jako mlačno, dokler se ni oglasd naš list. — iSamonemški pečat) Prijatelj našega lista nam piše: Akoravno nisem pisec notice o uradnem pečatu brezoviške občine (pri Ljubljani), popravljam jaz dotično opazko, ker sem slučajno naletel na pečat občine Brezovica pri Krtini, sodni okraj Brdo, ki se glasi: „Amtssigill der Gemsinde B reso vit z". Zuabiti, da cika notica na ta pečat? — (Starinoslovje.) Po nalogu centralne ko misije preiskuje g. dr. plem. Premerstein z Dunaja rimske ceste in rimske kamne na Kranjskem. Našel je že več novih kamnov in popravil dosedanje besedilo n> katerih že objavljenih. — (PoŽar.) Iz Mirne Peči se nam piše 19, t. m.: Danes ob 10. uri dopoludne je začelo goreti pri posestniku Jakobu Parkelju. Ogenj je uničil v četrt ure hišo in vsa gospodarska posldpja. Brizgalnica je bila takoj na mestu. G. Janko Tavčar (postajini načelnrk) poslal je postajno brizgalno in delavce. Hvala mu! Rešiti ni bilo mogoče drugega kot živino. Kako je nastal požar, se še ne ve. J. Par kelj je bil zavarovan. — (Slovenskim abiturijentom) se dodatno k objavljenemu oklicu iz Gradca naznanja: ,Zapi sevanje na graškem vseučilišču traja od 23 t. m. do 8. vinotoka iokl. — Prošnje treba vložiti isto-tako do 8. oktobra. Vse drugo razlaga „Ućni reda oziroma „Zaznamek predavanj* (Vorleseordnung). — (Protiitalijanske demonstracije) V Vrtovini na Goriškem so — po poročilu laških listov — nastali nemiri in izgredi proti italijanskim delavcem, ki delajo v tovarni g. Muhtscha iz Gorice. Oblasti so baje poslale stotnijo vojakov tjakaj. Kako pretirano so laški in nemški listi poročali o „izgredih" v sv. Križu, svedoči poroč lo v „Edinosti". V torek zvečer je bilo slišati krik in hrup v Na brežini. Iz strahu pred tem krikom je italijanski p< danik Basetti zbežal iz svoje, ob glavni cesti mej Križem in Nabrežino s oječe hiše, na kar so nekateri dečaki poškodovali jedno šipo, vredno, na de belo računano, 20 krajcarjev. To škodo s a si pršla ogledat namestnik grof G ess in italijanski konzul!! Najznačilnejši moment pri vseh zadnjih demonstracijah je pa to, da so se proti Lahom uprli tudi Furlani v Tržiču (Monfalcone) Zakaj ne povedo tega nemški listi? V Nahrežini postopajo sedaj orožniki in c. kr. komisar Gorizutti — seveda Lah — tako strogo, da si ljudstvo že več ne upa na glas slovenski govoriti. Če kdo le zakriči „živio Siovencitt, je žo aretiran. V neki zasebni hiši, torej na zasebnih tleb, so upili domačini .Živela Avstrija". Nakrat je prišel v hišo rečeni laški komisar ter dal aretirati več oseb, katerim je diktiral kazen do 14 duijll — (,Der Suđen" ) Ravno smo prejeli 6. šte vilko jedinega glasila v nemškem jeziku za koristi hrvatskega in slovenskega naroda, izhajajočega na Dunaju. Tudi ta številka ima prilogo. Vsebina je zopet jako zanimiva in bogata. List „Der fcmden" so, kakor znano, ustanovili gg dr avni poslanci hrvatskega in slovenskega naroda ter zastopa odločno koristi in težnje imenovanih dveh narodov. A mimo tega bori se ta časopis dosledno za slovansko vzajemnost, koja nam jamči, da se bodo naši narodni uhjah prej ali slej vendar izpolnili. List „Der fcttden" ima pa tudi nalogo, da na t« melju resrr.ee m prava seznama tuji svet z na širni odnošaji in težnjami, ter da pobija neresnico; katero o nas vedno razširjajo neprijateljski nam časopisi židovsko nemški, madjarski itd. Odkriva pa tndi grozne krivice, ki se nam i Hrvatom gode. Od nas je odvisno, da zagotovimo obstanek temu neustrašenemu so bo je v n i k u n a publicističnem polju ter da mu podamo tudi sredstva za ojačenje in potre, ni razvoj. Na Slovenskem je še v mnogih iuiovitiii rodbinah, v kavarnah, gostilnah itd. nemških, Slo vencem in Slovanom sploh protivnih listov. Odstranimo ta židovsko n o m š k i otrov in naročimo se na list „Der Suden". Ta list izhaja ]. in 15. vsakega meseca z obilno in zanimivo vsebino. Ker se mogo še številke od meseca avgusta prejeti, znaša naročnina do konca leta samo jeden goldinar. Uredništvo in npravništvo je na Dunaju L, PlankengaRse 4 — Moj eter sk i tečaji za stavbene kiju carje.) Po naročilu c kr. trgovinskega mmisteistva priredi c. kr. tehnologiški obrtni muzej na Dunaju mojsterske tečaje za stavheue ključaije. V teh te Čajih se bode poučevalo v strokovnem risanju, o delu v delavnicah, o tehnologiji, o orodjih, strojih in motorjih, o obrtni higijeni in od rn.tvi nezgod, o obrtnem knjigovodstvu in računstva. Tečaji tra jajo po osem tednov in bodo št rikrat v letu. Za sprejem v tečaj' imajo pravico pr. siti stavbeni kiju« carski mojstri in pomočniki, če jih priporoči župan stvo zadruga ali kako strokovno društvo Pr <1 lost ' imajo oni, ki zamor, jo dokazati strokovno izurjenost, dalje mojstri pred pomočniki in mej poslednjimi zopet taki, ki nameravajo v kratkem svoj obrt samostojno izvrševati. Slednjič se more ozirati le na take prositel e, ki so dosegli že star ist 24 let in ni u prekoračili 45. leta in so že vojaščine prosti. Ker se pouk vrši le v nemškem jeziku, je potrebno, da so obiskovalci tečajev vsaj v toliko zmožni nemščine, da morejo slediti predavanju. — Prošnje za V8prejem v tečaj je vložiti na ravnateljstvo c. kr tehnologtškega obrtnega muzeja (Dunaj lX/2, Wah ringerstrasse 59.) Vsaka prošnja ima obsegati i Sti-rost prositeljevo, koliko časa je že mojster ali po močmk, v katero trgovsko in obrtniško zborn co je pristojen, in naznaniti je tudi najbližjo železniško po -tajo, če v stanovahšču prositeljevem ni železniške postaje. Prositelj mora navesti tuli, koliko je že izurjen v strokovnem risanji in kje si je to znanje pridobil. Učnina znaša 40 gld. in vpisnina 2 gld Manj premožnim se omogoči obisk z oprostitvijo u rune in s podelitvijo ustanov. Prošnje za opro ščenje učnine je vložiti pri ravnateljstvu ees. kr tehnologiškega obrtnega muzeja. Prošnje za ustanove je pa nasloviti na c kr. trgovinsko mimsterstvo, a je iste vložiti pri omenjenem ravnateljstvu in se jim mora poleg gori omenjenega priporočila priložiti še uoožno spričevalo in domovinski list. Mojstri naj prilože obrtni list; vojaške prehodmee in delavske knjiž ce naj se ne prilagajo. Ustanove zuašajo za Oblakova ce stanujoče na Dunaju po 80 gld. za mojstre in po 70 gld. za pomomike; za unanje obiskovalce po 120 gld. za mojstre i u po 95 gld za pomočnike; razun tega se uuanjim štipendistom po vrne vožnja v III. razredu osebnega vlaka na Dunaj in nazaj. Upisnino mora vsak obiskovalec plačati. Komur se dovoli ustanova, ta je ob jeJnem opro ščen tudi učnine, — Prošnja na ravnateljstvo ces kr. tehnologiškegobrtnega muzeja so kolka proste. Tudi prošnje na c. kr. trgov nvko ministerstvo so kolka proste, če jim je priloženo ubožtio spričevalo. Prošnje za vsprejem v jedoega teh tečajev se viože lahko vsak čas. Želja glede uvrstitve v določeni te aj se bode po možnosti upoštevala. V jeden tečaj se pa more sprejeti ie 12 obiskovalcev. Letos se otvori morda 24. oktobra še jeden tečaj. Razglasilo o teb ključarmških tečajih je vsakemu na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v L,ubijam. — (Objava) Brzojavni in telefonski promet meseca avgusta t. 1. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravuateljstva bilo je meseca avgusta t 1. in s cer na Pr-raorskern oddanih 45 461. došhh 52.722, tranzituj. čih 142 812, skupaj 240.995 brzojavk ; od teh jih odpada na Trst samo oddan h 30.583, došlih 35 612, tranzitujoših 128 902, skupaj 19;') 097 brzojavk; na Kranjskem oddanih 10 130 doslih 11.658, tranzitujočih 21.478. skupaj 43.266 brzojavk Telefonski promet, a) V interurbanem te lefonskem prvmetu bilo je v isfi dobi v Trsta 1330, v Opatiji 272, v Pulju 129 in v Liubljani 195 pogovorov, b) V lokalnem prometu govorilo se je v Trstu 210.000krat, v Pulju 5707krat, v Gorici 3627krat, v Opatiji 13S9krat, in v Ljubljani 8485krat. — (Razpisane službe.) Na c kr. višji realki dve suplentski mesti za nemščino, zemljepis,e in zgodovino ter za slovenski in nemški jezik. Prošnje ravnateljstvu realke. — Učiteljsko provizo-rično mesto na 4razrednici v Toplicah - Zagorju. Prošnje do 1. oktobra pri okr. šolskem svetu v L tiji. — Na 3razrednici v Toplicah na Dolenjskem m«-sto II. ali III. učitelja. Prošnje do konca t. m. pri okr. šol-k- m svetu v Novem mestu. — MVst.o kancelista pri okr sodišču v J u denburgu. Prošnje do 16 okiobra pri okr. sod. preds.dstva v Ljubnem na Štajerskem. — Pri c. kr. okr. sodišču v Cerknici mesto kance lijskega pomočnika. Nastop službe 1 okt. — Pri o. kr. okr. sodiš, u v S t. Pavlu (Koroško; mesto kancehjsta. Zahteva se ?eiuljiskoknjižni izpit in oba deželna jezika. Prošnje do 8. oktobra. * (Vojak — anarhist) Veliko senzacijo vzbuja aretiranje vojaka M he aortatha v Zomboru. Hor vatb |e služil pri kečkeniečkih husarjib ter je po toval z vaj v slavonsko Vrbico Na Železnici je govoril, da se strinja z anarhističnimi načel< ter se je pri tem ]ako nedostojno izrazil o cesarici. Kondukter je Horvatba ovadil, zato so anarhista v uniformi takoj vtaknili v ječo. * (106 let star pisatelj.) Louis Enault je menda najstarejši pisatelj na svetu Bil je vojak v Napoleonovi armadi ter se je vdeležd vojne ua Ruskem Pri prehodu Berez'ne mu je odmrznilo 3 prstov. Bil je pozneje večkrat na Avstrijskem in v Nemčiji. Spisal je mnogo romanov ter je tudi za svoj 106. vod izdal malo novelo. * (80ieten Otelo.) V Karczagu je živel bogati starec D-bak. Bil je sila ljubosumen na svojo ženo Zlasti se je zgražal nad mislijo, da se bo žena po njegovi smrti zopet omožila. Vsled tega jo je neko noč zadavil, zažgal sv jo hišo in se obesil. * Glasbena šola Kaiser na Dunaju) ki stopi sedaj v 25. leto svojega delovanja, sprejemala bo nove gojence od 10 septembra do 10. oktobra. V tej šoli se uči igranje na vseh instrumentih, p tje (koncertno, opern , zborno in cerkveno) in vsi teoretični glasbeni predmeti Posebno je opozo riti na pripravljalnico za učiteljske kandidate i a za državne skušnje Lani je obiskovalo ta zavod 351 gojencev iz vseh delov Avstro Ogerske. Državno skušnjo je naredilo 40 kandidatov z odliko. Pojas-nila daje ravnateljstvo (Dunaj. VII.. Z eglergasse 29 ) * (Otroci se dvobojujejo ) „Beri. Z g * poroča, da sta se nedavno v Grune\valdu streljala dva dečka 16 let radi mejsebojoe hubosamnoiti. „Lju bila" sta namreč isto 16lflt.no deklico. Sekundanti so bili gimnazijci Ob« dvoboinika sta bila nevarno ranjena; jednemu je šla krogla skozi lice, dru gemu sko'.i ramo. * (Zastrupljenje cesarja in oeearjeviča ▼ Koreji.) Dne 11. t. m. sta obolela cesar in cesar jevič korejski po ve "eni z znaki zastruplieija. Zlo čin ima političen vzrok Cssar se je udal namreč bije preveč ruskem vpliva. Glavar zarote je H to Ln Lul, s irolmk cesariev, ki je žs lani skusil zastrupiti g«. Cssar Li-Hung je star 47 let, cesarjevič pa 26. * Največji most preko reke) bo kmalu do gotovi oni most preko Niagare; dolg je 264 60 m. in 15 m. širok. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 20 septembra. Udeležniki včerajšnje konference desničarjev z grofom Thu-nom, mej njimi dr. Ferjančič, so zapustili Dunaj. A tentičnega o uspehu te konference se še nič ne ve. Kar poročajo listi, so ali go e kombinaciie ali slabe šale. Tako poroča „N Fr Pr.", da se je razpravljalo pri konferenci o tem, ali naj dr. Fuchs ali Zurkan ima spominski govor cesarici, dasi je p> opra-vilniku popolnoma izkliuČeno, da bi ga imel dr. Fuchs. Poroča se tudi, da se je sklenilo, naj grof Thun načrt jezikovnega zakona predloži kar dot i ču''11111 odseku Tuli to je i * kl j u čeno, ker se mora vsaka predloga po opravil iiiku izročiti plenumu. Dunaj 20. septembra. Tačasni načelnik slov. narodne zveze Po v še je razposlal naslednje vabilo: Vabim p. n. gospode poslance slovanske krščanske narodne zveze h klubovi seji na dan 2G. septembra 1898. ob 9 uri dopoldne v dvorano II. Dnevni red: 1) Razgovor o političnem položaju. 2) Razgovor o doslej oglašenih predlogih. Dunaj 20. septembra. Naznanilo, da se regulacija uradniških plač uveljavi s 1. okto broiD. je obudila v vseh uradniških krogih največje vtselje. Sklenilo se je uveljavljanje v seji ministersktga sveta, kateremu je predsedoval cesar. Tri dni po smrti cesarice poklical je bil cesar dr. Kaizla k sebi in ga vprašal, če je možno takoj uveljaviti regulacijo. Finančni mi nister je to pritrdil in toplo priporočal, naj se uveljai rtgulaciia čim prej. S tem si je zagotovil trajen sp >m n mej uradniki Za regulacijo bo treba letos 3 V« milijona gold. Dunaj 20 septembra Nagla sodba v okrajih Luraanowa in Sz*cz stopi jutri zjutraj ob 6. uri iz veljave. Budimpešta 20 septembra. V da nsšnji seji poslanske zbornice je predsednik S/.il-ngasto) blago, vrvi in drago blago iz konopelj itd. Posebni in občni pogoji, seznami blai C. kr. cekini .......... 5 . 68 za jesen in zimo ima za preprodajalce Albert Matzner na Dunaji, I., Kohlmessergasse 8. Zavoju vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v zneska 10 20 gld. proti povxetja ali donajsklm referenoam. (1401—4) Stenografa vefičega slovenske stenograiije, vzprejme notar t I. Oktobrom t. I. Plača po dogovoru. — Ponudbe vzprejema upravniitvo .Slov. Naroda". (1458 -1) Trgovski pomočnik1 Špecerijske stroke, žoli »topiti V službo. — Ponudbe na Ivana Kosma Stari trg it. 8. Najlepšo, zdravo čebulo razpošilja tvrdka Iv. A. Hartmann v Ljubljani v vrečah po DO - 100/.7/ po Ju k o nizki ceni. Omenjena tvrdka odda po jako ugodni ceni tudi 2000 lepib, močnih, skoraj novih (1324—10) vreč za deželne pridelke. Ces. kr avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda VOaJftV*■ od dno 1. Junija 1808. lata. Odhod Is LJubljane jaž. kol. Pr«K« ees Trbiž Ob 12. ari 5 m. po noči osobn< vlak v Trbiž, Beljak Celovec Pranzeafeste, Ljubno; čez Selzthal v Aasse, Solnograd; Cei Klein-Reifling v Stevr, Line, na Danaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak, Ce lovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solncgrad; čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstettei na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoladne osobni vlak i Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Danaj — Ob 4. ari 2 m. popoladne osonni vlak v Trbift Beljak Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lene - Oastein Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Gtonevo Pariz, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Badejevice, Plzenj Marijini vare, Heb, Fraacove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesce Bled. Pol ljane d. k. v kanalk. 01 t. uri 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoladne, ob 6. uri 60 m in ob 10. ari 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. la Kamnika. Ob 6. nri 56 m. zja t raj, ob 11. nri 8 m. dopoladne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. ari 55 n n. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—64) Notarskega kandidata viprajmo notar s I. oktobrom t. I Plača po dogovora — Ponudbe vzprejema iz prijaznosti oprav-nifitvo »Slov. Naroda". ** 1459—1) ali nekateri gospodje se vzprejmo na dobro brano in zdravo stanovanje. (1468—1) Mestni trg št. 3, III. nadstopje. Trgovski pomočnik dobro izurjen manuftkturist, želi tvojo službo takoj premenlti. Ponudbe se prosi pod »Pomočnik" na oprav-niStvo .Slovenskega Na oda*. (1423—4) Konc. zasobni učni zavod ia risanje krojev in —izdelovanje oblek (po sistemu Schnak na Dnnaji.) Pouk v dunajskem tehničnem risanja krojev v tečajih 3 do t> mesecev (popolno izučenje). fkST Zadatak tečajev dne l. oktobra. ~&Jl Vpisovanja se vrSe vsak dan od 9. do li. ure zjutraj ia od 2. do 5. ure popoludne. Vse podrobnejše v prospektih franko. H.|itt>l juni, Ži»l«»vi*ho ulico akt. 1. Prodaja krojev po meri. (1465—1) Dražba! 1'rlliodisfl četrtek, dne 22. ■eptena-l»ra i. I., ob 9. uri dopoladne prodale »e bodo v konkurzno maso Urban« KoielJ*« spadajoče stvari, kakor: (1464—1) železnina, špecerijsko blago, prodajalniška oprava itd. najvišjemu ponudniku. Kdor želi kaj kupiti, naj se ob 9. nri dopoludne oglasi v prodajalni v Vodni* tu it. 1M, vesta v Zalog. Odgojevališče za duševno abnormalne in nervozne otroke ERNESTINUM v Pragi št. 57-IV. Zavodovo poslopje, nekdanja g-rofovska palada, ima 7 metrov visoke krasne prostore v najlepšem in naj-zdravejaem kraju mesta. Park meri 0700 □ seinjav. Najboljša pit a voda. Individtiveleu pouk. Za gojence iz višjih stanov separatna stanovanja in poseben personal. Podrobnejša pojasnila daje (1410-3) ravnateljstvo zavoda. Okrajni odbor v Slovenski Bistrici razpisuje mesto okrajnega ubožnega zdravnika z letno plačo 500 gld. Proftniki, kateri so slovenskega in nemškega jezika zmožni, naj vložijo svoje proi-je VMi do IS. oktobra t. 1. pri podpisanem okrajnem odboru. Okrajni odbor v Slovenski Bistrici dne 9. septembra 1898. (1409-2) r\*i<;oliiiK. Št. 31384- (1455 — 1) Z ozirom na določbe § 5. reda za letne in tedenske sejme v deželnem stolnem mestu v Ljubljani at. 8626 z dne 15. maja 1891 se s tem vno-ič razglasa, da je ob tržnih dneh pridržan tržni promet do desetih, do poludne kupovanju na drobno (za domače potrebe) in da je do te ure terej na vsem mestnem ozemlji pod kaznijo prepovedano sleherno pre-kopovanje vsakdanjih živil, kakor zeljen ad i, sadja, kuretnine, maščobe, jajc itd. Izvzeto od te prepovedi je le žito, prašiči, drobnica in tržno blago, kakor: med, suhe čednije na vozeh itd. Vsak prestopek te prepovedi zasledoval in kaznoval se bode po določilih § 19 trž. reda prvi pot z globo od 1 do 10 gld , drugi p- t z globo od 1 do 10 gld. in z odvzetjem kupljenega blaga, tretji pot vrhu tega še z začasno izključitvijo od trga; eventualno stopi vseh treh elo/ajih na mesto globe primerni zapor. (§ 70 obč. reda). Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 15. septembra 1898. Karol Planinšek -vrSS Ljubljana, Stari trg pri poroča oh Času vinske trgatve grozdni Slad6r (Trau-benzucker), nadalje v« liko zali go špecerijskega in kolonijalnoga blaga, kakor tudi špirita, finega pristnega slivovca, orožnika in ruma Z3l8l ćLeloel© In čLr^Toiio. (1335—7) Naznanjam uljudno slavnemu občinstvu, da sem prevzel dobro znano gostilno in pekarijo v Kranju od gosp. Jožola Kovneu, kjer bodem postregel s dobro pijačo fn Jedili; posebno pa opozarjam na svojo peteasrijo g kjer horem poleg dosedanjega navadnega peciva vpeljati se finejšeo, kakor: |Z klfeloe, okrogle iemlje Itd. M Za obden obisk se priporoča h (1466-1) Ant. Kummer mL & pek. Si ;| l»o«l rVrn■>«>«» »t. *». V e 1 i k o Bi V^^, J. Soklič. fo priporoča AAAj*w <4«k .Jk <4kJaws%JsVJfc « J JOSIP REICH 4 likanje sukna, barvarija£ j 1 in kemična spiralnica ► i \ Poljanski nasip — Ozke ulice št, 41 d be priporoča za vsa v to stroko spada- k, j I 2 (8fJ joča dela. F|« i Postrežba točna. — Cene nitke. ^ *r -v -^ar nr ^ .i«ii«i«ii»i>»iiiiin«i..i. Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval <40> lastnega izdelka za dame, gospode in otroke jo vedno na iz bero. Voakersua naročila izvršujejo se točno in po ni/ki ceni. Vse mere se shranjujejo iu />• t uauiei 1.1. !ii Vialf katera izvršuje ceno, pošteno in iz zanesljivo trpežnega Usnja od najfinejše do najpriprostejte oblike llere se shranjujejo. Vnanjim naročilom naj se blagovoljno pridene vzorec. ajr 'Hfafa)" ■Map Mtwwwi9"W *w i c¥j*Km*j**Lm toimmumnmemtmumdWttšiimjftstottoiarmnasosio—rn rwa*nu» maj ••■ ^1^+1- »t; -/in^ ^ ^nr%# a Pekarija in slaščičarna (43) rirov nlaVIKl Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik. Podružnica: Vegove ulice št. 12 i Tu se dobiva 4kral iim - & lt;iri>i p«m-i«o, vseh vrst kruli iih »k;;w. t/«n kruli iti prt'iie^rse« (Vanillt; I Zvviebak) V svojih Ml»A<'i4*tr nit-nU |><>st režam točno z ••»* • li •»«■ | Al ■■■ UMHladui 111 C |miI m.iii. Ml ji coni in Dajpovoljnejsih cenah. Angleško, francosko in tO samsko robo ima na skladišču — Gg. uradnikom ue priporoča za izdelavmije vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor ■ablje, meče, klobuke itd, gg. c. kr. justičnim uradnikom pa za izdela\ anje Največja izber najnovejšega f svilnatega blaga erno in Imrv hnIo, za v* i* obleke in i>Ihm . priporoča l»o i»»t j ii < ij i li . »lkuli (47) ta! ar i o v in baret. (4G» ojzij Persche I Pred Škofijo 22. poleg mestne hiše. i Avgust Hepič j ■t ^«a, Hodiir *— J i Ljubljana. Kolczijske ulice it. 16, } 0«.A«atmtmeama»aak*mA«»4*. ^gjj (18) -v Trncveni * sc priporoča slav. občinstvu in naznanja, S da izdeluje in popravlja vsakovrstne * sods ls hrastovega in mehkega «. lesa po najnižjih cenah. — Kupuje S ln proilaja staro vinsko posodo. £ Največja tovarniška zaloga Fran Kaiser i HENRIK KENDA I j prodajalec biciklov I ^P.pnflni Ioni klobuki ^ 5 prvili tovarn. J (60) Ceneni lepi klobuki za dame« Vedno Badnje novosti. ■ *«> prat I |>k se urno in prav po ceni. Modni žurnali franko in ititunj. Tjubljana. 89 5 i i 4 3 (49) Ljubljana Šelenburgove ulice 6. &ST Hajboljie urejena delav ^ nloa za popravljanje blolklov j? ln Šivalnih strojev. ^418^ p • ott' n-v *ar *isr ^ klobukov po najnižji ceni pri (.r)(>) J. S. BENEDIKT-u J»ii». Mlarl trg. ^,r- .... .fT>--"" i^t......... .f*.MT^.T*.1 in It Tovarna prana :>Wk" J. J. NAGLAS Ljubliana (r>l) Turjaški trg štev. 7. aaBBwagaagaaaaaaawsia^aaaaaaaai IVI ehanih w Ivan Škerl Opekarska cesta št. 16. v Ljubljani. Šivalni stroji po najnižjih cenah ■lirik:«- in droga V to stroko spadajoča popravila izvrši dobra in osno, \ um j.i naročila ne točno izvraujpji. Ign. Fasching-a, vdove ključavničarstvo (58) Poljanski nasip št. 8 (Kruhova hiša) priporoča nvojo bogato zalogo sledilnih ognjišč at«|prlproMCc|«lli, kakor tudi un|ll- m« jHiii, /, žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada s pečnicami ali kalilaini. l'opra|ljaii)H liltro lu po Vniinja naročila ne hitro i/vrSo. Darila za vsako priliko! Frid. Hof f mann urar VgLjubtjani, Dunaiskn cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakortudi stenskih ur, budilk in salcnskibur vse le dobre do najfinejšo kvalitete po nizkih oenah-Kovoatl v žepnih, kakor tndi v stenskih arah vedno ▼ zalogi. 56 Poprave se lsvrinjejo najtodneje. Anton Ljubljana, 1eliiiinj»8iU cesta kl. IU. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. r-^J^fc^. jI ^»jiiivjr cene« wfciklisti!!i' Jopce, nogovice j pasove, kravate ; najceneje priporoča Alojzij Persche Pred škofijo 22 poleg mestne hiše. J aw^¥vvm laafaaj taajjajajtpajl L^esker Sv. Petra cesta št. 6 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 6 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in pladčev za gospe, nepre-močljivik havelokov itd. Obleko i>r> »««*rl ko po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo. (57) l^rrm Detter Xj3ia"bljeirxai, Stari trg: štev. 1. Prva In najstarejša zaloga šivalnih strojev. Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno pa priporočam svoje izvrstno nIuiuo-reziilce in m I al i I »Ive, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. (58) Ceniki zastonj ln poštnine prosto. v največji izberi in po najnižjih cenah , f trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (59) priporoča I Kari Recknageli V na Mestnem trgu. 1 74 Pomočnik in učenec se vzprejmeta takoj v trgovino z mešanim blagom. (his—3) Kje? pove upravništvo ^Slovenskega Naroda". ■i lina hv «IhJc* v Mitjem, oziroma na riiomi Da deželi, 1 uro od Ljubljane, pri veliki tovsrni, v novi hmi, z lepimi prostori, vrtom in ledenico. Več* o tem pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". (l4, v katerih naj ee natanko naznani prejšnje delovanje, vi okost kavciie i. t. d , naj se pošljejo npravniSfcvu „SU>v. Naroda" pod WA. N. 42". domara krojaška tvrdka M. KUNC v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7 priporoča uljudno bvoJo veliko zalogo modnega domačega in angleškega blaga ▼ Izdelovanje vsakovrstnih oblek po jako reelnih cenah. Cele obleke m vrhne suknje ildeljojajo se po meri ie od 20 a;ld. naprej. Izboren kroj se garantuje. Jesenski havelokl lastnega izdelka so v zalogi po 19—14 gld. S Popolna rasprodaja. Ant. Zagorjanova trgovina nahaja se sedaj v Gospodskih ulicah štev. 7 v Kunčevi hiši. Razprodaja se na drobno in na debelo vsa zaloga: Knige, pisarniški in pisemski papir, kasete, albume, spominske, ▼pisne in poslovne Itislljge, učila, riane in pisne potrebščine, fakture, zavitke, vizitnice itd itd. pod tovarniško ceno. Priporrča se za obil« naročbs p n. občinstvu v mostu in na deželi, a-ih gg. trgovcem, pisarnicam, šolskim vodstvom in dijakom početkom #©!« »k^ga Jeta. (1844—l) 1» (1400 — 1) Vporabljajte vender Doeringovo rr^ilo s sovo čestita gospica ! Parfum tega mila je tin, kakovost izborna, njega ugodni učinek na lepoto in nežnost, kože obce znan. To izborno damsku toaletno milo morete z* .'J I kr. komad dobiti v Ljubljani pri : Avgust Auer, Anton Krlsper, ln Vaio Petričič. Generalno zastopstvo : A. Motsch & Co., Dunaj I., ItUfreck 8. 1 >s iti * 2L Iff *S| Naznanjam uljudno, da sem odprl 16. septembra 1898.1. svojo notarsko pisarno "V (1431-2) V Anton Šlamberger o. I* t*, notar. P. n. Velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in v okolici imam čast najudaneje naznaniti, da sem z današnjim dnem otvoril svojo z muzika lij ami in zavod za izposojanje muzikalij v Tonhale Filliarmoničiiega društva na Kongresnem trgu. Zagotavljajoč najtoSnejšo postrežbo prosim za blagonaklonjeni obisk in beležim z odličnim spoštovanjem M,7 , Oton Fischer. J. ©I©!©!©!©!©!©!©!©!©.©!©!©!©!©!©!©!©!^^ © © © © © ©l»l©l©l©^ YER se nahaja ed danes naprej zopet (U58) Jzdajatelj in odgovorni urednik: Josip jNoili. LasUina in tisk „Niiiodue Tiskarno".