PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
OnttllH k
Sootk Lawndal« AH
LET0-YEA1

iirrSS CHICAGO, ILU PETEK. 17. DECEMBRA (DEC. 27), 1940
HM Y*ariy ftTE V .-—NllMBER 953
AeopUnc« for m»lliny at ip«cl»l raU of port>n prorid«d for in »ction 1108, Act of Oct. I, 1917, »uihoHud aa Jut 14, 181«.
grki zasedli važne pozicije na severu
Sovjetske čete se zbirajo ob rumunski meji
HITLER NA FRANCOSKEM OBREŽJU
B1TOLJ, JUGOSLAVIJA, 27. iec.—GrSke čete so vkorakale Lin, vas ob jezeru Ohridi, 15 milj *verno od Pogradca, odkoder ae odpira pot proti Elbasanu, ki je oddaljen 30 milj od Tirane, glav-nega albanskega mesta. Z okupacijo Lina je bil odpor Italijan *ih čet strt na severni albanski fronti.
ATENE, 27. dec. —Vrhovno poveljstvo poroča, da je bilo 45, 000 italijanskih vojakov ranjenih v teku grške ofenzive v Albaniji, ki se je pričela 28. oktobra. Koliko Italijanov je bilo ubitih, ni znano, toda ujeti italijanski častniki so priznali, da so izgube ogromne.
BUDIMPEŠTA, OGRSKA, 27. dec.—Sem prihajajo poročila o koncentraciji ruskih čet ob romunski meji. Ta se je pričela, ko je Hitler poslal nadaljnje vo-jaške oddelke v Rum unijo. UERLIN, 27. dec.—Hitler je obiskal severno francosko obrežje, poroča uradna časopisna agent ura DNB. Včeraj se je nahajal v Boulogni. Njegov obisk ie morda povezan s pripravam glede invazije Anglije.
Atene, 26. dec.-*- Tu poročajo, da so Italijani po umiku iz Chi-mai;e zasedli nove pozicije pr
Semški magnat aretiran v Franciji
Ustanovitev vladnega aveta napovedana
Niče, Francija, 26. dec.—Fritz Thyssen, nemški jeklarski magnat, ki je pobegnil iz Nemčije po sporu s Hitlerjem pred izbruhom vojne, je bil aretiran v Cannesu, kjer je prej dobil zavetje. V zaporu bo ostal, dokler francoske avtoritete ne podajo svojega od-oka glede njegovega statusa.
Thyssen, ki je finančno podpiral nacijsko gibanje v Nemčiji, se , e spri s Hitlerjem po sklenitvi >rijateljske in trgovinske pogod->e med Nemčijo in sovjetsko Ru sijo. Iz Nemčije je pobegnil \ Švico in od tam je prišel v Francijo. On je zavzel stališče, da sedanja vojna ni bila potrebna in se ji bi lahko izognili. Ko je prišel v Pariz iz Švice po izbruhu vojne, so ga tam sprejeli člani francoske vlade in drugi visoki uradniki.
Vichy, Francija, 26. dec.—Poučeni krogi trdijo, da bo kmalu ustanovljen poseben vladni svet, da prevzame vodstvo francoske politike. Admiral Jean Darian, mornarični minister; general Charles Huntzinger, vojni minister, in Pierre Etienne Flandin, zunanji minister, bodo tvorili ta svet.
Darian se. nahaja v Parizu, kjer v imenu Petainove vlade vodi pogajanja z nemškimi voditelji. Pogajanja so prišla d* točke, ki je bila dosežena, preden je bil Pierre Laval potisnjen iz Petainove vlade kot zunanji mjni-ster.	_ ~ -
List Depeche de Tours poroča, da so bili prebivalci mesta Or levi Okupirani Franciji kazno-
obnova razgovorov med nemčijo in rusijo
Mololov bo morda izgubil pozicijo
NEMŠKA DELEGACIJA V MOSKVI
fašistične pomorske baze v Al baniji. Snežni viharji in hud mraz ovirajo vojne operacije na albanskih frontah. • —
Angleški letalci so bombardirali italijansko vojaiko letališče pri Valoni iz zraka. Bombe, katere so vrgli, so razbile več italijanskih letal na tleh in za netile požare. Nekaj skladišč orožja in streliva je bilo uničenih.
Grški notranji minister je nar znanil, da so italijanski letale napadli z bombami otok Krf. Bombe so ubile 16 civilistov in L ranile okrog 30; Fašisti so bom-■ bardirali tudi Levkas, grško mesto ob morju.
(Vest iz Belgrada pravi, da so nemški bombniki bombardirali strategično cesto, ki spaja Pogradec s Korico na severnem koncu albanske fronte. Vest dostavlja, da okrog sto nemških bombnikov operira v Albaniji.)
Him, dec. — Vrhovno poveljstvo poroča, da so italijanski letalci metali bombe na an-Kleške vojaške pozicije v vzhodnem delu Libije in na letalsko oporišče v severni Afriki. Bombe so zanetile požare in porušile vet vojaških objektov. Poročilo dostavlja, da se situacija v Libiji ni izpremenila.
Fašistični tisk je šele včeraj objavil odlomke iz govora angleškega premierja Churchilla, katerem je apeliral na italijansko ljudstvo, monarhijo In armado, naj dajo brco diktatorju Musaoliniju, k' je potisnil Italijo v vojno proti Veliki Italiji in I Grčiji. Tisk je zamolčal Chur-chillovo deklaracijo, da je bila I Anglija vedno prijeteljica italijanskega naroda, naglasil pa je d« sta italijanski narod in Mus-■olinijev režim enota, katero ne t" angleška propaganda nikdar »trls.
Kairo, Egipt, 26. dec. — An-. *l»Hko obleganje Bardije. itall-pomorske baze v Libiji, * nadaljuje. Angleško povelj-■tvo omenja, da je baza tarča bombardiranja e kopnega, morit in zraka. Izbrane angleške **te, ki so ae udeležile ofenzive, k;« 1 < raje rezultirala v okupaciji 8idi Barranija, se priprevljejo ** ^ločilen naskok na Berejo.
vflni, Buljil
zvezo med nemškimi četami. Na-ciji so jim naložili denarno ka-
zen milijon frankov.
Argentina bo zasegla tuje parnike
Transportacija živeža za zunanja tržišča
Buenoa Aires, Argentina, 26.
dec. — Argentina bo Nasedla tuje parnike, ki se nahajajo v njenih lukah, je naznanil poljedelski minister Amadeo y Videla. Pregled kaže, da 28 parnikov tujih držav počiva v teh lukah, do-Čim Argentina ne more transpor-tirati previška poljskih pridelkov na zunanja tržišča. Ti pridelki gnijejo v skladiščih ob po molih.
Minister je dejal, da tonaža teh parnikov znaša 167,296. Vai so se zatekli v argentinske luke po izbruhu vojne v Evropi.
Argentinska vlada, ki je kupi a previšek pridelka pšenice ln koruze, da prepreči polom na domačem trgu in resno stisko, ki lahko nastane kot posledica Izgube tujih tržišč zaradi vojne ima pred seboj težke probleme Ona ne ve, kako bi razpečala pre višek pridelkov zaradi pomanj kanja transportacijskih sred stev.
Iz Patagonije prihajajo poročila, da živinorejci pobijajo govejo živino, da spravijo na tr žišča kože, meso pa mečejo proč ker ga ne morejo prodati. Po-Ijedelaki miniater je zdaj izjavil, da bo atoril vae za reši U v perečih problemov. Argentina rab parnike za transporta« i jo meaa in poljaklh pridelkov.
Helsinki, Finska, 26. dec. — Nadaljnja izprememba je prišla v odnošqjih med vladama Nemčije in sovjetske Rusije. Potem, ko je Moskva poslušala vabljive glasove britakega in ameriškega poslanika, je dala razumeti, da ae prav tako zanima za razvoj prisrčnih odno šajev z nemškim poslaništvom Nevtralni zunanji diplomatje v Moskvi poročajo, da je koope racija med L. A. Steinhardtom ameriškim poslanikom, in Staf-fordom 'Crippsom, angleškim poslanikom, tako tesna, da smatrajo obe poalaništvi za eno ustanovo.
Eric von Schnurre, načelnik nemške ekonomske delegacije ki se nahaja že več tednov Moskvi, je imel^e več razgovorov s sovjetskimi voditelji. Njegova naloga je utrditev in poglobitev ekonomskih in političnih odnošajev med Nemčijo in Rusijo in nemški krogi trdijo, da so njegovi napori Uspešni. T so tudi napovedali, da bo nova pogodba kmalu sklenjena.
V Moskvi krožijo poročila, da bo Molotov odstavljen kot zu nanj i komisar. Nasledil ga bo najbrže A. J. Višinski, zunanj podkomisar. On se je udeleži baafaia.kA ga je priredila rtem-a ekbnomska delegacija. Steinhardt je, ko je nedavno obiakal Helainki in Stockholm razgovorih z reporterji ome nil posvetovanja a aovjetakim voditelji. Slednji so hoteli vedeti, kdaj bo Roosevelt napoveda vojno Nemčiji. Steinhardt je oc govoril, da Amerika že vod ekonomsko vojno proti Nemčij Sovjetski diplomatje so in formirali ameriškega poslan ka, da je ruska ekonomska po moč Nemčiji neznatna. Sovjet niso hoteli sprejeti ponudbe Berlina, da Nemčija pošlje svoje veščake ln inženirje v Rusijo, da bi Um sodelovali pri reorgan' ziranju tranaportacije indua-trlj, kar naj bi povečalo razpe čavanje in produkcijo Izdelkov
val v socialističnem klubu in bil e aktiven ob ustanovitvi Prole-tarca; bil je prfi blagajnik Ju goalovanske delavske tiskovne (ruftbe, katera je leta 1907 pretvorila Proletarca v tednik. Za-
— Tu
Letalski motorji prodani Angliji
v Mežico City, 26. dec poročajo, da je bilo 52 v Ame-riki Izdelanih letalskih motorjev, katere je ku^U španska republikanska vlada v čaau civilne vojne, a jI niso bili dostavljeni, zdaj prodanih Veliki Britaniji. Motorji eo bili le poslani v neko angleško luko.
imeja med rusijo in rumuni-jo zaprta
Domače Testi
Cikaškt p ton i r umrl
Chicago. — Dne 26. decembra po dolgi bolezni umrl Anton Prešeren, star okrog 70 let In < oma iz Vrbe na Gorenjakem. lil je oddaljeni aorodnik pesnika Prešerna in kamnosek po po-1 Mm* komplikacije na-klicu. Ze dolgo let je stanoval
v Ciceru, V Ameriko je prišel *tale oatkanu
eta 1903 in naravnoat v Chica- -- A + . daoi/pta go, kjer ae je prva leta udejatvo- ▼ a £ in a rU5VL 1 u-
Masna produkcija podmornic v Nemči ji
Ladjedelnice obratujejo noč in dan
VANJA V BUKAREŠTI
Budimpešta, Ogrske, 26. dec.— Meja med Rumunijo in Rusijo
putta leno, .in« ln Mer. Nj"-|p,ri 0»ta«i<«. P'I.Unl«n.m m.-' , „.„„,. u. „	j„. Ao »tu ob reki Donavi, j* uprt«.
KtteK^ • 800
naslova 5128 W. 25th et., Clce-*1' ki ? w n^avall izkrcat ro na pokopališče Woodlawn. ^^SIS^^ " J" ^
Nov grob f U Sallu	v Budimpešto so prišla poro-
U Salle, HI,—Dne 22. decem-UiU |» Rumunije, da napetost bra je v- bolnišnici umrl Andrej m#d g0vjetsko Ruaijo in oalščem Robič, star 67 let in rojen v Ll- R|m^BePlin narašča. Sovjetski pi pri Mozirju ne Štajerskem. V diplomatje odprto naglašajo, da Ameriki je živel 50 let ln po po-Le ^^ *rmada pripravlja ne klicu je bil urar In pred leti je okupacijo dela Moldavlje, ru-potoval po naselbinah kot trgo- munik<} provlnce. Med prebival-vee z zlatnino. Bil je samski in cj jf	p^nik« |n mnogo
v Ottawi zapušča aeatričino. U-hih Je u pobegnilo v jušno Ru mrl je za poškodbami, ki jih munljo.
dobil 9. oktobra 1.1., ko je padel R ' ., 1u%uplim]tl 1W4lflAl v z avtotruka med nameravano ae- . »"»U«™ ^»IJskl prefekt v
litviio v Detroit	IlwiJu obJ*vU komunlk«» v
iitvijo V uetro«.	katerem pobija -poročila, da ae
Pennsylvanske vesti	aovjeti pripravljajo na okups-
Falla Creek, Pa. — Dne 20.	cljo Moldavlje, da potolašl raz-
. m. je tu umrla za pljučnico An-	burjene prebivalce. Rusija edaj
gela Poje, roj. Zakrajšek, atara	kontrolira iztoke reke Donave na
42 let in doma i Gradišča pri	aeveru pri lamailu, Beaarablia.
Kočevju. Bila je vdova In zapu-	Rumunljei je moralai odstopiti
stila je tri otroke v starosti 5 do	Besarabijo in severno Bukovl-
18 let brez sredstev. Pri društ-	no Rusiji v zadnjem juniju. V
vu ni bile nobenem.	zadrtjfo tednih eo bili postav
' , . . . Ijenl težki topovi pri lamailu. Peveiandake novice . J _• r	.
"Cleveland. - Dne 83. decem-l »^fovorl med ruskimi, nem
anguja mora povečati vojne napore
Berlin, 26. dec. — Nemške ladjedelnice obratujejo že več me-aecev noč In dan, da producirajo Čim več podmornic, ki po izjavi premierja Churchilla najbolj o-grašajo plovbo angleških parnikov. Od začetka vojne ao podmornice potopile veliko število angleških ln nevtralnih parni kov.	1 |
I Nemčija ima zdaj dvakrat večje Število podmornic kot jih je imela I. 1917, pravijo nacljaki krogi, Ce je to rea, tedaj ima Nemčija okrog 250 podmornic. #,Stevilo podmornic je začelo naraščati v velikem obaegu,M pra vljo ti krogi. MNaŠe poMmorako brodovje bo raalo avtomatično od meaeca do,meseca."
V	nemških gledališčih predvajajo filme, ki kašejo, da se produkcija podmornic vrši v mas nem obsegu. Najbolj kritično leto v svetovni vojni aa zavezniške parnike je bilo 1917. To-naša parnikov, katere so potopile nemške podmornice mesečno, je znašala povprečno 800,000 ton. Ko je Nemčija pričela veliko vojno e podmornicami v februarju 1. 1917, je Imela 184 podmornic. Od teh je 67 pod mornic operiralo na Severnem morju, 80 se jp nehejalo v pristaniščih v Flandrljl, 39 je operiralo v Sredoeemskem morju ln osem na Baltiku. V času svetovne vojne je imela Nemčije 860 podmornic, izmed katerih je bilo 184 potopljenih.
V	sedanjem 'obleganju brit
K.. « ! nH	Italijanskimi ia «*mun- «ke plovbe Nem<MJ* pptrebuj«
bra se je pri flera smrtno pone-	.tt",.....iu*nu%t.mi«« li	mMtrlralo
vo, katero je predeleč pomolil skozi okno, čez nekaj ur je pa u-mrf. Tu je bil 33 let ln zapušča ženo In sina.
Japonski cesar priporoča enotnost
Poročilo o kitajskih izgubah
Tok k), 26. dec. — Cesar Hiro-hito je v svojem govoru ob otvoritvi zasedanja parlamenta opozarjal na reanoat mednarodne situacije in apeliral za enotnost Js-ponskega naroda. Ta je potrebna zdaj bolj *ego kdaj prej in zahtevajo Jo interesi države. Ht-rohito je v svojem govoru omenil da je zveza med Japonsko, Nemčijo In Italijo, ki eo poveaa-nt i vojaškim paktom, še vedno
^Izgleda, da bo organiziranje parlsmentsrnih grup v sedanjem zasedsnju bolj težavno rw»go Je bilo v prošlosti, ker je to prvi parlament brez političnih strank. Parlament bo moral odobriti nov proračun, ki določa velike vsote za financiranje vojnih operacij na Kitajskem. Vladni krogi so priznali, da je Jeponaka zabredla v finančno atiako. - *
Mornarični minister, v čigar podrode p pada tudi letalska aila. je poročal, da ao japonski letalci neatrelili od zadetka vojna pa do-alej 1670 kltajaklb letal, aaml pa ao v Utem času izgubili 153 letal. V tem letu so Japonci vrgli na kitajska mesta In vojaške objekte 8519 ton bomb V 20,814 navalih.
wečil Frank ZedlT^^ let in rojen v Vlpozah pri Gori- »e ^^
ci na Primorskem. Bil je stroje- ^^^Jl^^Si
vodja n. železnici in ko je vodil
lokomotivo v "roundhousu" New M^^SSfi?'.
Vnrlt fenl riil >e ia Utiaril na »la-H1	drt*V n*J W kontroU'
York Central se je utiaru nagia | ^ §th|tof|ČB0 vj|Jwj| UitJl|
Donave. Doslej se nI pokazalo še nobeno znamenje o spora zu
mu.
Doznava ee, da je Mcekva ne slovile vU protestov rumunski vladi, ker ni nastopila proti ča sopisom, ki so pisali, da so vsi rumunski komunisti ^tločlncl. Neprijateljsko stališče rumun ske vlade naprem Rusiji Je bilo tudi oilgoeano. SUčne proteste je pošiljala Moskva y Bukarešto pred okupacijo Beearebije
We.hb.gton. D. C, 2«. d^. -Iln ^kovlni* Nadaljnji' koraki so bili storje- Novi kontingenti ruskega vo-nl glede preprečenja sabotaže v Jaštva ao v zadnjih dneh dospeli tovarnah, ki Izdelujejo orožje, na ozemlje ob reki Prut, kjer Je strelivo in bojni material za e- meja med Rumunijo in Beaare-meriško oboroženo silo.	bi jo. Rusi utrjujejo pozkflje ob
.. reki Sireti In vznožju karpaU ■ Vojnidepartment Je naznanil, ^ gorovja, da bodo vae pogodbe uključevale1 klavzulo, da vsaka firma, ki do-i f _	.
bi naročilo od vlade, predloži za l|rcfrA /105(0011(1 upno poročilo federalnim avtorL111 ako ugotovi dejanako he-
Zatiranje sabotaže v tovarnah
Avtoritete atorile nadaljnje korake
tetam, ako ugotovi dejanako ne-	a 1^'L!
varnost obsije ssbotaže in špi- flpgl AmeTlRt onaše v avojih tovarnah. Kirina|
ae mora tudi obvezati, da bo na zahtevo avtoritet predložila vae informacije o držsvljsnatvu, roj-atni deželi In atatuatf v»akega a U vaeh delavcev, ki ao upoaleni v njenih tovarnah.
Dežela trpi zaradi blokade
Dubliii, Iraka, 26 dec. — Pre-mier Eamon De Valara Je v avo-jem govoru |>o radiu e|*»llral na Kongreanlk Jerry Voorhls,de- prlJeUlje Irske v Ameriki za po-mokret Iz Callfornlje, Je predlo- moč. Amerike nej bi pošiljala Ir-
Kralj se zahvalil Ameriki za pomoč
ODMOR V LETALSKIH NAPADIH
l*ndon, 26. dec. — Kralj Jurij ln nekateri člani Churchlllovega kabineta ao apelirali na ljudatvo, naj etrne vae svoje eile v vojnln naporih za dosego zmage v vojni proti Nemčiji in Italiji. Kralj Je v svojem najdaljšem govoru i>mutarja), da Je Velika Britanije na poti k zmagi, čeprav se Ji obetajo teški časi v bodočnosti. To vojno je primerjal s svetovno in pokazal na razliko. V svetovni je bil cvet angleškega naroda uničen, v sedartji pa so vel prebivalci, stari in mladi, Šenske In otroci, na fronti In vsi Izpostavljeni enaki nevarnosti.
"Vem, da eo starejši med nami ponosni, de je Uko" Je rekel kralj, "Premagali amo le ree-no krizo In enotnoet naroda je danes večja nego je bila kdaj prej. Vel ee zavedamo, da je ne-varnoet še vedno velika, toda u-verjen sem, da bodo vse poteA-koče premagane."
Kralj ee je lahvalil Ameriki sa pomoč, o kateri je dejal* da prihaja v Anglljp v velikem obsegu. Dalje ee je zahvalil ljudstvom Kanade, Avstralije, Nove Zelandije in Južnoafriške unije, ki ao sprejela angleške otro^ ke ln Jim dale aaščlto.
žil viiftji zbornici nam, naj da popolno oblast federalnem^ ju-stlčnemu departmentu glade nastope proti vsakemu, ki Izvrši aebotažo v tovarnah, katere Izdelujejo blago za izvoz v tuje države.
v iz»» i as jm inapi« /*f —— --------
ni nobene dežele v Evropi, ki Je Uko blokirana kot Irska. Hkla-dlšča živil In drugih potrebščin bodo kmalu Izčrpana. Amerike
Švedska ln Slovaki ja bosta zalagali Italijo
Rim, 2«. dec.—Italije je sklenile dogovor e ftvedsko »n BU>-vakijo glede Izmenjave blaga, se glasi tu objevfjeito poročilo, ftvedaka JI bo pošiljale železo In druge kovin* BloveklJe r»e vejo živino In Ječmen. V zame no jima bo Italije pošiljela vi no ln stroje.
ski orožje, ki ga potrebuje. Valere Je nagtaajl, da morde
podmornice, ki lahko operirajo več tednov brez dodatnih zalog kuriva. Nacijl pravijo, da je veliko število takih podmornic v akciji. Nemčija velba ladostno število mornarjev sa operiranje Midmorskegu brodovj,a.
Nemška pomorska vojna proti angleškim parnlkom nI ome-ena na podmornice, Nemisl I-msjo mnogo bombnikov ln ladij, ki rszvijsjo veliko brzino v operacijah. Slednje šo posebno u-apešne v morakl ožini Roksvsks-
gs prsllvs.
»' ■ 1 •
Wheeler pritiska na Roosevelta .
Predsednik naj atori korake za mir v Evropi
Wsahlngt«m, D. C, 26. doc. — Senator Bu^ton K. Wheeler, de-mokrst Is Mcntsne In vodjs aku pln, ki ao proti ameriškemu vrne-šsvsnju v evropsko Vojno, Je po-zvsl predsednike Roosevelta, na atori korake za doaego miru v K* v ropi, preden se ta dežela Ishko zaplete v konflikt kot posledic* nomodi, ki jO nudi Veliki BrlU niji. Wheeler Ja zsvzel stališče, ds Roosevelt lehko Izsili končs-nje sovražnosti.
Nssprotnlki stališča, ki ga Je zavzela RiHia^veltovs sdmlul-atraclja napram konfliktu v K v ropi, »Tdljo, da pr«daednlk po-tl^ka Ameriko v vojno. Adml-strscljs Je že pokazals, da ae hoče Izogniti provizijam Johnaono-vega zakona, ki prepoveduje fi-pomoČ državam, ki ne
Mornarlšnl miniater A. V. A-legander, Je v svojem goVoru poudarjal, "da al je bojna mornarica ž* začrtala pot, ki vodi v zmago. Na tej poti mora ostati."
Lete brki minister Archibald Sinclair je pohvalil junaštvo letalcev, ki so ga demonstrirali v bitkah s sovražnikom, vojni minister H. D. Margesson pa Je v svojem govoru orisal uspehe angleške oborožene sile v bitkah s Italijani na morju ln v Afriki.
V letalskih napadih Je nastal odmor net božič. Nemški letalci so ae vzdrževali napadov na angleška meata, angleški pa na nemške. Ssmo sns praska je moti Is božično premirje. Nemški bombnik, ki ae Je poj«vil n*d Orkti«tysklmi otoki nedaleč od škotskega obrežja, je bil eeetre-Ijeu. Poročilo, da ata Anglija in Nemčija sklenili tridnevno premirje, nI bilo potrjeno.
nsnčno .
plačujejo avojih obveznosti na
DOOO iiroiu	.....;v; * ' A' miL, —- ieJUU
naj bi omagala Irakl a pošilja- dolgove v Ameriki. Wheetor Je mornarj| njem obrambnega orožje in žive- ......."	da ........
tančno Jnf<»rmireno o zunanji (»olitikl, k/»likor ae ta nanaša na finančno pomoč Veliki Britaniji.
Konferenca ameriikik delegatov v Havani
H sva na, Kuba, 28. dec. — Pr-vs okonomaks in trgovlnaks konferenca ameriških držav, ki so Včlanjene v Vseameriški uniji, ee je pričele v tem mestu. Devetnajst smeriških držsv je poelalo svoje zsstopnike ns konferenco, kstere Je pozdravil dr. G u s t a v o Gutlerres H. tehes, predsednik kubanake nlftjj zbor-nlee. Ameriška delavska tajnica Francea Perkina Je poalela poalsnico delegaUim, v ksUrl Jih je ptnedravils in Jim žeiels u-apeh.
Pretep med italijanskimi in ameriškimi mornarji
ftenghej, 26. dec. — V apopa-du m«<d lultjsnaklml in smerlš-" v neki tuksjšnjl
žs.
Irci postavljajo barikade na cestah
London, 26. der. — Irske ml lltsrlatlčne avtoritete so posta-vile bsriksde ns vseh glsvnlh ceaUh. Te stražijo vojaki, ki so bili Instrulrenl, nsj streljajo na vsako osebo, ki se približa bari kadam brez dovoljenja. _ ,
v avojl deklaraciji naglasil, da j|nj J# b(|o dvilwjit r,nje-mrifC bHt^merlškn ljudatvo na; ||lh	M mondi odpelje-
ti v bolnišnico. Vzrok pretepa hI bil omenjen, porolajp pa, da mi ameriški in italijenskl častniki izravnali Incident potem, ko je policija ol»eh držav usUvlla bitko. ,
--j.
Spanci sestrelili francosko letalo
Im Llnee, ftpenija. 26. dec. Krogle lz protiletalskih baterij ozemljem U»Uk> je padlo^^v mor-«I> tHi l.-lf f i laenekn bojno letalo,} je in pet članov poaadke je Isgu-ki se je pojevlle nWl špeaeklmibllo življenje.

PROSVETA
THE EMIJOUTEMHENT	.
GLASILO IN LASTNIKA BLOVBMŠK9 MASOMT« PODPOKNK JKDNOTB 0«SM ti mJ pMUktš br SIowom MoMom
lUrotntaa m ZdnikM 4rU«. (isvaa CMaaaa) ki
MM M loto. MM M pol toU. fl-M »	••
s	VM ooio lato. M.U m Ml lt*i m 1m
|i
SulMripliM r»Usi for tba Ualtoi ttuf nmJ- M** M* mi, Oleaao*** CU.ro |7.M pav r«r. f ur algo aMoUrloa M M *»?•
Caaa «Uw« po 4o»o»«ro.- Kokoptai 4eple*r la Alaakov aa •• »rMojo. IUAovUI liurarao »aabina <«otrtioo. po-jstirm-. P—' M4.) m wr'»«j# potil jaUlj« I« » >• priloiU pMtn.iio.
MvartMto »«■• eefw*mt.—Me»ee«Hp«e a* oommI-c.U»J	articU. .»U not bo ntimi OUar
auab m Marta. P^r«. POM-. «IU bo rotorM« to aa«4ar Mir orboo Mao-pMl* br oaW^44»
Naafct M m. bor Im aUk I UMoai
PR08VETA
MT4l f«. La«a4aU Ata.. Cbtoogo. DMaoto
HIHIM Ot T H K NtDEBATSD PKZSS
UjjmriMfff.............
D.IM- ▼ ohiopoJ« M Pri-- (Pac-bor
mm m Mota« povrni. <U »»■ >o • *a«oioi polofcla m-p o« urita J* prrotaMo. HnwIMm arfari.
lasovi
nt
i
Hitler "izobrazilje" Ameriko
Pred nekaj dnevi ho bili v Berlinu vsi iz sebe. Predsednik Roosevelt je sugestiral, naj bi Združene države v bodoče zalagale Anglijo z bojnim materialom na "posodo" in ne več prodajale kot donlej. Ta utvar menda pride pred kongres v januarju. Ko ao to slišali v Berlinu, so bili silno razkačeni. Jeza Hitlerjeve bande je pa naragla do viška, ko je angleški minister za parobrodarstvo rekel v nekem razgovoru z amerttkimi časnikarji, da bi Anglija potrebovala nemške in italijanske ladje, ki se nahajajo v ameriških lukah in če bi Združene države hotele zapleniti te ladje. To .bi tudi bila pomoč za Anglijo.
' V Berlinu so na to izjavili, da bo nacijska Nemčija v prihodnjih dveh tednih poskusila "razčistiti" javno mnenje v Ameriki, tako da bodo Američani "dobro razumeli situacijo" s Hitlerjeve strani, predno nastopi 20. januarja nova Rooseveltova administracija.
Z drugimi besedami se to pravi, da bodo v Berlinu dobro navili mašino nacijake propagande v Ameriki in tukajšnji komunacijski petokoloncl bodo prejeli "befel," naj podvoje svoje zarotniške aktivnosti
Kako naj Hitler "pojasni" Američanom, da ga bo veČina tukaj razumela kakor on hoče? AH naj prekliče svoje grožnje na račun Amerike in naj kopira~gobezdanja ameriških pa-
.....cifiatov^ln "apizarjev," da bo on pustil vse
tri Amerike z vsemi otoki vred popolnoma pri miru, da je njegova invazija ameriške celine sploh nemogoča?.
' Ce Hitler poskusi s to pesmijo, se mu bo devetdeset odstotkov Američanov gromko kroho-talo v obraz. Saj ga ni poštenega človeka med nami, ki zna Citati, da bi dal na Hitlerjevo besedo niti toliko kolikor je črnega za nohtom. Hitlerjeve besede danes ne štejejo nič—edino le Hitlerjeva dejanja štejejo.
, r In kaj je diktator Hitler storil v zadnjih dveh letih? Prelomil je in pogazil sleherno besedo, katero je prej dal in sleherno pogodbo, katero so njegovi sluge v Berlinu prej podpisali.
Ne! Zaman tfoši Hitler svoje rajhsmarke za nacljsko propagando v Ameriki; zaman bo s svojo lažnjlvo in blufarako propagando "izobraževal". Američane. Kolikor ima tu svojih ljudi in svojih pristašev—zavednih in nezavednih—to ima in novih ne bo pridobil, prej bo izgubil vedno več starih pristašev, ki že težko prenašajo njegov bluf.
Največji reveži v Ameriki ho danes iskreni radikalni pacifinti in neiskreni nazadnjaški v 'Uipizarjl." Oboji bi radi untaviii pomoč Angliji—-obenem bi pa radi uverili javnost, da to, kar oni hočejo, ni v interesu Hitlerja in morilne nacijske bande, temveč je namo v interesu ameriške demokracije.
Pa ne gre, ne gre! Komunacijski petokoloncl v Ameriki dobro vedo, da je vnaka tukajšnja akcija proti Angliji—akcija, ki njim služi.
Cim bolj ne radikalni in liberalni pacifisti ter kapitalistični ("aplzarji" otepi jejo komu-nacijskih petokoloncev—tem tsilj zadnji brenčijo okoli njih kakor one okoli medu. Ko so zadnjič "apiiarji" pri odboru "America Firnt" priredili javen shod v Chicagu, je bila na shodu močna grupa nemških nacijev, ki sq a svojimi demonstracijami preprečili petje znane pa-triotične himne "God Biess America" samo zato, ker je skladatelj te |>esmi—Žid Irving < Berlin. - In ko so poslušalci zapuščali dvorano, jih je zunaj čakala močna grupa pristašev "fathra" Coughlina, ki so navalili nanje z naročji Coughlinovega antisemitskega in klero-r * fašističnega magaztiia Social Juatice ponujajoč jim po 10 centov iztia.
Ameriški naciji, komunaciji in Coughlinovi klerofašiati nikdar ne pridejo na demokratične shode, ker vedo, da tamkaj ne bo zanje kru-a hy • čim pa zavohajo pacifiste in "apiiarje," se pa nadejajo, da najdejo nekaj simpatij. Saj /gre proti Angliji! Saj gre proti "vojnim hujskačem"'kot je predaednik Roosevelt! Saj gre proti demokraciji, kateri se "aplzarji" in deloma tudi radikalni pacifisti le hllnijo!
Nova Hitlerjeva propaganda iz Berlina ne
bo dosegla nič več. Kar je moglo biti doseženo . —je Žc doseženo in that'a ali.
Vbokega stanu Herminie, Pa.—Kar se tiče naše naselbine, ne bom nič poročal, ker tukaj je tako kot pri vaa ali pa v nebesih. Prečit*! sem 244. štev. Prosvete in rtči moram, da so noči predolge, Froeveta pa prekratka. Pred par dnevi mi je nekdo rekel, da bo v njej kmalu več dopisov od žensk kakor od moških. Bravo, punce! Le korajžo.
■Tudi Barbič se fajn "poštre-ka." & Francetom bi se ra4 enkrat sestal, da bi se malo "po-hecala" in videla, kdo ima bolj skravžljane frizure. WeH, če se ne snideva prej, se bova pred nebeškimi ali peklenskimi vrati: Ampak le korajžo, France! Saj sem bil tudi jaz soldat na bojni ladji Franca Jožefa kot kurjač.
V Prosveti sem tudi čRal o ralačvi v Ribniški dolini, češ da se je nekdaj glasilo tip-tap, tip-tap, ko ed mlatili. Pri nas pa se je glasilo pikapoka, pikapoka ko pa je eden odrival, pa samo pikapok, pikapok. Pafrkuposmo tudi vezali za slamnato streho. In jaz sem bil še visokega stanu, ker sem v starem kraju tudi slamnato streho delal. Ko sem bil s čopom gotov, sem zakričal: "Mama, čork! Ce ne, bom pa pi-ško ubil!" Takoj sem dobil čork v jatvici. Cork sem snedel, lat-vico pa poveznil ria &>P in streha je bila gotova. Tako navado smo imeli tisti, ki smo bili visokega stanu.
Frank Vozelj, 82.
Zadnje vabilo na zabavo
Weat Allla, Wfc.—Društvo 104 SNPJ vaibi članstvo in sosednja društva, da posetljo našo domaČo zabavo <na Silvestrov večer, 31. dec., v Kraljevi dvorani. Vstopnina bo 50c, kar ni veliko za ta večer in dobro zabavo. Lojze 'Praznik je napravil izvrstno kapljico, Rose Praznik pa bo »pekla tako dobro potico, da jo bodo kuharice same najraje snedle. Sestra Demšar bo pripravila (Jrugo, kar spada Zraven, drugi člani in članice pa pridite in zabava bo popolna.
Ob koncu leta šteje naše društvo 182 članov v odraslem in 3 v mladinskem oddelku. Ta se nam hitro črpa, med tem ko odrasli nič ne nazaduje. Sedaj imamo kampanjo za nove člane Torej poairKirajie zanje. Pri hodnji mesec bo ie eden predla gan, kar bo dober začetek za novo leto.
Končno'še enkrat vabim vse Člane in prijatelje, vae vdove in vdovce na našo zabavo na starega leta zvečer. Br. Podlogar je obljubil, da jih "bo več pripelja in jih seznanil z našimi vdovica mi. (Prišlo prepozno za obligat no Prosveto. Imena uradnikov so bila objavljena včeraj v dopi su br. DemsharjA.—Ured.)
Kristina Pugcl, tajnic*.
žcljivim in narodnim borcem da sem Buha okrwW. & trikrat vdov i?sirot Anton Grdina. Oba aem »u pisal in zahUval, naj mi sta skupno ali posamezno kriča- pošlje kopijo, pa je zapisal, da ne la po Ameriki, koliko dobrega sta 'sprejme. Pred par meseci pa je
mi pravila za duše in telesa sirot na tretje pismo zapisal, da molu ta vdov in koliko rdečkarjev sta se meša. Odgovoril sem mu in ga sureobrnila. Fino je o tem javrto vpra.%1, komu povedal pokojni rev. Sojar, da pisal, da mi na zahtevo pošlje ko-nobenega, ker hinavskemu blufu
bila sem. prvjkrat tako daleč. Sli smo mimo vasi Čcfcer, ki leži v dolini—ne vem kako pridejo iz tistega Čebra pozimi.
Končno smo le prišli do Kolpe, Id meji Slovenijo in Hrvat-i sko. Cez Kolpo sem šla potem parkrat s čolnom in bosa, kb amo nle po borovnice. Tam so ljudje prijazni in sem se hitro privadila Ižansko narečje sem hitro pozabila in se navadila hrvaščine, ker domačini govore le hrvatski, dasi se v šoli uče slovensko. Učitelj in učiteljica sta bila zadovoljna z menoj—kuhala sem jim, opravljala hišno delo in pazila na otroka. Sobe ata Imela iepe in pohištvo fino. 6tanov^li smo v drugem nadstropju, spodaj pa so bile šolske sobe, katere je čistila dekla.
Godilo »e mi je dobro, vendar sem pisala mami, da mi je dolgčas, toda sama se ne upam domov, ker me je strah tistega kočevskega grozda. Tudi mama ni nič vedela o tistem gozdu, vendar se je podala na pot, da me popelje domov. Prišla je, ko sem ravno prala pri studencu in sva se kar na mostu objeli in jokali od veselja. Njej je bilo še bolj dolgčas kot meni. Vprašala me je, če hočem domov, da lahko v dragi dofoim delo v opekarni. Vem, da nas je dosti v Ameriki, ki smo tam delali opeko. Jaz sem jo nekaj časa polagala na police, vozila s samokolnico; ali pa, rezala. Toda povedati misli, kako sva drugi dan domov hodili po tistem*gozdu.
Mama mi pravi, ako bi prej vedela, da sem tako dalej, bi nikdar ne prišla. In po kočevskem gozdu ali pragozdu sva hodili uro za uro. Vidiš le visoke smreke in hoje, pod katerimi raste mah. Mama je rekla, da bi morali imeti puško, ker je nevarno, da pride volk ali medved. Bil je lep poletni dan in ptički so prepevali. Toda kadar je kaj zašu-melo, sem se stisnila k materi. Videli sva srne in srničke, zajcev pa nič koliko. Tam mora biti raj za lovce, ako ni last kakšnega grofa. Tistikrat je bila tudi slaba cesta.
Ker sva bili že utrujeni, sva v neki vasi tam sredi gozda vprašali za prenočišče in gA tudi takoj dobili. Pri kmetu so nama poslali s senom sredi hiše in rjuhe pogrnili, kjer sva se lepo naspali, zjutraj pa so nama dali še zajtrk. Zahvalili sva se in zopet mahnili v gozd proti Kočevju. Tam pa na vlak in proti Škofljici. V Kočevju sem'slišala njih "jezik," mešanicflf nemščine in slovenščine. Mary Tursich.
pijo. Naj se raje potrudi pater Zakrajšek in grel v zavod za nervozne tam blizu Ljubljane na Studencu, kamor je*bila poslana
«e nihče ne ukloni, ki je količkaj poštenjlk. Vsled tega se je Sojar Zakrajšku tako-aameril, da	^PJ^HB mu je grenil življenje, vsled če- njegova dobra franka iz Chica-sarsFje Sojar hladil svoje gorje ga, 111. — Ko je izročila večjo a čašo opojnosti. In kdo mu je.vsoto dolarjev ki ko je v Ljub-več pomagal do prerane smrti ljani vprašala, kje so, se je zna-kot Z- • Časten apomin rev. Plev
nlku, ker ni dovolil, tla bi bil Zakrajšek mrtvega Sojarja pri sv. Štefanu v Chicagu, če ne javno pa iz srca psoval. . .
Toda bahač kot je pater Zakrajšek piše iz Ljubljane, kako intimna prijatelja sta si bila s pok. Sojar jem. In piše še druge
šla v omenjenem zavodu. Jaz le zahtevam ono, kar mi je pater Zakrajšek ponudil: kopijo pisma, da sem Buha okradel.
Se tole: Ko so za časa evhari stičnega kongresa prihajali rojaki v Chicago, sem dobil povabilo, naj pridem na železniško poštar jo. lam sva stala v pomenku z
baharije, kar pa je v resnici le j nekim odličnim možem. Prihru-pesek Javnosti v oči. Od kar je mel je pater Zakrajšek in z vso v domovini, je že več uglednim uji0 potegnil proč mojega prija-ljudem pravil, da sem prejel pi- telja (pozneje sem izvedel, da je sma, kam naj svojo zbirko poš-|B tem ^al znamenje detektivom) Ijem. Pred kakimi petimi leti, ko j,« pa aem vrgel roke kvišku in sem bil v zdravilišču v Calistogi, 'rekel, kaj je to za ena živina? Cal., mi je pisal, da sme ujiati, v Wižini stoječi mi je^ShK>voril
kar sem skupaj spravil, da njemu v Ljubljano pošljem. Seveda zato,'da bi on tam kazal za svoj biznis, toda jaz nisem in ne b^m zbiral kakih stvari za njegove podlosti in kupčije, ker take trgovce je še Kristus ožigosal in izgnal z bičem iz templja.
Odgovoril sem mu, da je hinavec. Ves čas, ko je bil v Ameriki, mi je jamo kopal (no, sam je vanjo padel), me tožaril med zadnjo vojno s pomočjo svojega zastavonoše ne samo pri prvi slovenski bratski organizaciji, pač pa tudi pri vladi, da so me njeni agentje na zapadi do golega preiskali. —
In za časa evharističnega kongresa v Chicagu, kamor me je povabil rev. Plevnik, me je izvabil vratar (on še živi v Chicagu), češ da me hoče nekdo videti pri vratih. Ko sem stopil iz dvorane, je nekaj zaropotalo za mano. Ko pogledam, vidim, da se je re penčil nad menoj' mr. Jerich, Za-krajškov kompanjon, češ ti bo-gokletstvo, kako si upaš med nas priti! Kratko sem mu pokazal v žep, da imam povabilo in da naj se-sramuje svojih besed. (Moža
Iz mladih dni ..
Jenners, Pa.—Pred par tedni sem brala v Prosveti članek "Kočevski pragozd" (B. S.). Ker sem tudi jaz že hodila po tistem pragozdu šest ur v eno smer, bom povedala nekoliko iz svojih spominov.
Bilo mi je 15 let, ko sem šla I. 1919 služit v vas Faro pri Ko-stelu. Služila sem pri učitelju Peterlinu. On je bil doma nekje od I^rvave peči, njegova žena pa z Iga, Krogarjeva Angela—njen bsat John Steblaj živi v Cleve-landu in sva bila z možem pri njih ob' času zbora JSZ. Tudi Angela je bila učiteljica. Vču-ših, 01) praznikih, je prišla s hčerko domov, njen mož>pa je obiskal svoje na domu v Krvavi peči. Po praznikih sta se zopet vrnila in tako sem šla tudi jaz z njima v flužbo.
Angelin brat je vozil razno! blago v vas Faro. Tistikrat je šel par dni prej z doma. Nas ao odpeljali na Škofljico na vlak, ud tam pa v Kočevje, kjer^nas je že čakal Angelin brat in brat Martina Pirca, njihovega sorodnika. Torej hajdi po tlhtem gozdu. Ne-kaj časa smo se vozili, ker pa je bilo mrzlo, smo večji del hodili | za vozom. In tistega gozda ni hotelo biti konca. Mialila sem1 al. kako bom nazaj prišla, če mi I bo tam preveč dolgočasno, ker
S pota	t
Gre proti koncu leta, ko to pišem in n^j povem, da ni moj namen koga žaliti, toda proti napadom sem se moral in se še moram braniti. V Prosveti sem že parkrat obravnaval napade patra Zakrajška, ki je moral s po-som že dvakrat iz USA. V zadnjem dopisu me je napadal radi inšurenca in se obešal na Boga ter na.ne kazal kot starca in rekel, da me ne more tožiti in več drugih, ker je v Ljubljani. Tako je pisal v Ameriko.	•
Povedal sem mu, da je on po-
tema,
'funkcionalnega kontrol sličnega na primer ^m
nega sia-
v..v..v»« ua primer onemu ki a uspešno deluje v telefonskih centrali .T*
vse-
"Saj ga poznamo, smo njegovi farani." In ko je Zakrajšek dobil podpisani pos, mi je tista o seba rekla: "Ti si še tukaj pater Zakrajšek je pa moral jti. Ko nam je za slovo govoril in vošči veselo alelujo in čez nekaj časa tudi vesel božič, je menda misli na obe kolekti.
In še tole: Ko sem bil po,na vodilu patra Zakrajška poklican evharištičnega kongresa v Chicago, me je detektiv ustavil spodaj v dvorani pri vratih, češ da mi bo nekaj povedal. Odgovoril sem, da ne tukaj, naj gre z menoj čez cesto v prodajalnico rojaka N. N. Tam je bilo slučajno več ljudi. Jaz sem se tresel od jeze, detektiv pa pravi, da ne smem več v dvorano. Molče sem vzel na znanje. Potem mi je rev. Plevnik, predsednik shoda, rekel, za^ kaj nisem protestiral, toda sem odgovoril, da odpustim, saj ne vedo, kaj delajo. Začel se je šaliti, naj bi napravil pridigo, kako so me pregnali, kot to na primer dela mr. Anton Grdina. ki kar s silo govori o cvetni nedelji in o velikem petku, da enega so že spravili iz, dvorane. In tako je
poznam že od prej, toda on nima	zmajska * ter
drugega verskega pri sebi kot katoliške grablje, ker piše, dajte, dajte.)
Omenil sem, da mi je pater Zakrajšek pisal v Calistogo in med drugim omenil, če njemu pošljem zbirko v Ljubljano, bom imel slavo na tem svetu.^(Cez čas obelodanim njegova hinavska pisma.) Odpisal sem mu, kake laži-in luiriparije je metal name, da radi mene ni treba braniti ne vere ne Boga, pač pa gre njemu le za njegov "gešeft". Potem mi je pisal oprostilno pismo, seveda z nado, da bo dobil moj6 zbirko. To bi bil dober biznis zanj. In sem mu odpisal. Pristavil sem, da za vse svetinje, kar jih je on raz-dal ali prodal v družbi onih, ki so med vojno vpili "Srbe na vrbe"; danes, pa na prsih nosijo odlikovanja, češ evo naa — za vse te svetinje in odlikovanja na tem hinavskem svetu ne dam nič in da si kozarček dobrega kali-fornijca še lahko kupim, kadar sem ga potreben.
In lansko leto je zopet prišel sline cedit v Ameriko, kot dolarski obsedenec. Pisal mi je, da me obišče v Duluthu, Minn., in da od mene kupi zbirko (menda meni, da sem Rfckšen verski baran-tač). Toda ni ga bilo, dasi sem ga veselo pričakoval. Moral je
doben potapljajoči baburi, ki je atrigla s prsti, ko ni mogla več prej odkuriti iz USA z jezikom. Slično dela pater Za-j Pisal mi je iz Ljubljane laži-krajšek skupno s svojim zastavo- fraze, da ima pismeno potrdilo in nošem, slave lačnim, denarja po- da mi na zahtevo pošlje kopijo,
mu izročil predsedništvo shoda, ko je izvedel, kaj so storili z menoj.
Sklepčno naj omenim, da mt Zakrajšek piše, če nisem tat, zakaj ga ne tožim. 2e prej sem mu pismeno pojasnil, bi se on ra<J tožaril na stroške revnih ali bogatih faranov, kot pri KSKJ v USA. Sedaj pa pristnim, da imam pismo, češ patra Zakrajška samo prosi odpuftčenja in bo vse okey. Odgovoril sem, naj on obžaluje, kar je lažifraznega blata s pomočjo Antona Grdine metal name, jaz ga pa nimam kaj prositi.
Ko je šel Anton Grdina na na konvencijo KSKJ leta 1913 v Milvvaukee, Wis., mi je v Chicagu segel v roko, češ, Matija, o-prosti, ker sem te napadal radi Smrekarjevih rokopisov. Jaz nič ne vem o tem, so me drugi napravili. Ali ko je zajahal konjička pri omenjeni organizaciji, "je pričHzopet hinavsko nadaljevati, kot je to njegova navada. Nič ni pomislil na grde živinske in svinjske izraze njegove bande. "Matiji Pogorelcu po lažnjivemu gobcu", je bilo zapisano z debelimi črkami v versko izobraževalnem listu. Trdil je naprej in če bi ne bilo radi moje potrpežljivosti in na ljubo par mojih prijateljev, bi bila organizacija prišla v občutno škodo*.
In potem sem bil poklican na konvencijo v Waukegan, 111. In še tam, ko mu je bilo kot pred^ sedniku pojasnjeno, kaj on in Zakrajšek proti meni počenjata, je javno govoril, če mene nazaj sprejmejo* bo slovenstvo ufcaljc no, duhovščina ponižana ftd. Ko ao mi to povedali, sem rekel, p^ naj gre na sodnijo. Ali predno je konvencija o tem sklepala, so nekoga poslali po mene v brivni co. Brivcu sem rekel, naj. me prej obrije, ker se mi nič ne mudi. Ko sem prišel potem v stransko sobo, je Grdina že imel nekatere Zbrane. Zakričali so, naj prekličem. Odgovoril sem, naj gredo oni -^elat za organizacijo, od katere so plačani in katere sem bil član od začetka. S prstom sem pokazal na Grdino in rekel: Tukaj bom podpisal, da tožbo ustavim, ker fiv* za organizacijo. TI, Tdrie, ne boš hodil * (Dalje aa I. itranl.)
tem se bo raztezal čez vso Sevemn ifl^
Pod to kontrolo bo nemogoče delati in	«0h0dke M deževne ali l^Z
hodke. Ker bo denar v vsaki obliki 2 prttVTjen, bo avtomatično odpravljenih 954 zločinov. Vse razlike med razredi ali 8i0ii u bazirajo na dohodkih, bodo izginile. '
Uveden bo visok standard življenja v ns. jah količine surovin in dobavljanja eneririiei tehnatu. (Ta standard bo enak letnemu' J hodku »20,000 v letu 1929 za posameznika.)
Vsako zavarovanje za smrtnino, pokojnino in podporo vsake vrste odpade, ker ne bo i«, trebno; prav tako odpade vsaka dobrodelnost in filantropstvo, ker bo vsaka oseba imela fa dovolj skozi vae življenje.
Cim začne "tehrtal" operirati ravnotežne (balanciranje produkcije in konzuma), bo vsa kdo delal le okrog štiri ure dnevno in štir dneve v tednu (165 dni v letu) pričenši«25 letom, s 45. letom pa pojde v pokoj za m ost* lo življenje na stroške "tehnata". (Ljudje bo do morali biti izšolani za pokojvsakdo b< lahko delal v dobi pokoja, kar ga bo veselilo toda za življenski obstanek se mu ne bo trebi brigati.)'
Mnogo današnjih poklicev in poslov bo mo ralo odpasti in veliko število ljudi se bo moral posvetiti socialno potrebnemu delu ali službi Tu so všteti trgovci, prodajalci, oglaševalci odvetniki, bankirji, zavarovalci, politiki, "gen blerji," raketirji in tem podobni. (Pridigar) in duhovniki niso omenjeni!)
Kako bo organiziran, "funkcionalni kontrol ni" sistem tehnata?
O tem vprašanju čitamo:.
."Funkcionalna kontrola bo vsekakor moral imeti formo piramide in na vrhu piramide b vrhovna glava. Neka skupina ljudi bo moral vladati! V tehnatu bo okrog sto funkcionalni oddelkov produkcije in postrežbe, kot so n. pi transportacija, komunikacija, šolstvo, zdrav stvo, farmarstvo itd., in osebje vseh teh oddel kov bo piramidirano po sposobnosti od najsit še plasti na dnu do enega samega direktorj na vrhu in direktorji vseh oddelkov bodo ko« tinentalna kontrola . . . Poleg tega bodo »tirj posebni oddelki: armada za obrambo kont nenta, notranja policija za vzdrževanje min oddelek ža zunanje odnošaje in raziskovali oddelek za iskanje in uvajanje novih stvari i Izboljšav,
. Na vrhu celotne piramide, to je nad kont nentalno kontrolo, bo stal glavni izvrševalec, k se bo imenoval kontinentalni direktor in kati roga bo izvvlila kontinentalna kontrola z dvem tretjinama večine izmed sebe in iste večina g bo lahko vsak čas odpoklicala ... Ta kontinei talna kontrola bo imela vrhovno oblast in za« njo besedo v vseh zadevah socialnega sisUm na ceHni Severne Amerike."
V gornjih dveh odstavkih imamo sicer p vršno aH dovolj jasno sliko tehnokratske -diktature. Na papirju je to diktatura nfe nirjev, ki stoje na čelu industrij ini o*n "funkcionalnih oddelkov tehnata, nad nj« pa stoji "supreme chief" Scott ali kdo drugi
Ali je tehnokratom znan sesUv ru!^ vjetov? Oblika piramide! S.roks plas ^ cev in kmetov na dnu, kjer voUjoddeP* ožji pokrajinski sovjet, Um pa ipet ^J legate v še ožji sovjetski kongres in_um^ lijo sovjetski eksekutivni odbor kater « no izvoli svet komisarjev. Kajpada neu«*| "špica" sovjetske piramide jt Stsl.n sklepi vseh nižjih sovjetov in odboroF *o on pomena, če on sklene drugače.	•
Ampak sovjeti imajo vsaj na papirju ne . šne volitve, vsaj na papirju *e	d
kracijo, toda tehnokraUki p an ^ 0
tvah od zdolaj navzgor. Edine v tehnokrataki načrt omenja, »o volitve nentalnetfa direktorja" < vrhovne^ po "kontinentalni kontrol ' z dve^etj.n
Čino. Kdo pa voli ^ontinenUlno kon
katera ima zadjo	*
Načrt molči o tem. Vsekakor jo ^ ^ tinentalni direktor" - ki lahkgJJ^J
pristaše.	prihodnji^)
Pred dragimi leti
(Iz Prosvete, 27. decembra 1**» I
Doaaače v~ti. Cikaški rojaki P^ | rajo za novo dramsko predatavo. Delavske vesti. Število brezpo*ln»
in izročil Reko Italiji-
Sovjetska ***
klicala vse privatne pogod i katni.
PETBK, v
Novice
iz
Koroški drobiž
\r Celovcu se je sredi oktobra
mudil državni minister sa dela dr Seldte. Zanimal se je predvsem za posle delovnega urada v
Celovcu.
V	Borovljah se je ustanovila , nov« puškarska zadruga, ki bo
poslovala pod nadzorstvom drža-^Tjijen predsednik je župan bo-
roveljske občine dr. Hambrusch. i Deiež pri novi zadrugi znaša 30 mark. Država si je pridržala 1,000 deležev. To naj bi veljalo kot podpora za strokovno pufi-karsko šolo v Borovljah.
V	Bistri pri Pliberku so imeli 17-letnega pastirja, ki je veljal kot neranljiv za kačji pik. Lovil je vse kače brez razlike vedno z golo roko in jih de val pod klobuk ali celo pod srajco. Med ujetimi kačami je bilo tudi mnogo strupenih gadov. Te dni pa se je zagnala v njega velika črna kača in ga pičila v desno dlan. Fant je takoj izgubil zavest. K sreči so ga kmalu našli in prepeljali v celovško bolnišnico. Po nekaj dneh je zopet zdrav zapustil bolnišnico.
Na Ziljski Bistrici se je pri eirkularni žagi poškodoval 04-letni Janez Martic. Že prej nekoč mu je žaga odrezala dva prsta, sedaj pa še ostale tri. . Prosta prodaja jabolk je prepovedana. Prepoved velja tud^za jabolka iz inozemstva. Kdor bi jabolka "črno" prodajal, mu bo odvzeto blago in bo vrh tega kaznovan. <,
V	Beljaku je bil od 10. do 17. t. m. kulturni teden: otvorili so otr tej priliki tudi posebno šolo ta narodno glasbo.
Iz Slovenija
TRI LETA ROBI JE ZARADI ODPRAVLJANJA
Celje, 22. oktobra.—Pred malim sen&tom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjala d^nes 35-letna delavka Amelija Barbe-
jeva iz Retja pri Trbovljah zaradi odprave telesnega plodu $ smrtnim izidom. Qkrožno sodile v Celju je že letos 10. septembra obsodilo Barbejevo zaradi odpravljanja na 5 mesecev strogega zapora in to pogojno za dobo 4 let. Ta kazen pa Barbeje-ve ni spametovala. 2e drugi dan po obsodbi je izvršila nov zločin. Odpravila je mladi materi Julijam Zoharjevi v Retju pri Trbovljah telesni plod. Zaradi umetno povzročenega splava in s tem v zvezi nastalega zastrupljenja je komaj 17-letna Julka 2ohar-jeva 22. septembra umfla. Sest-indvajaetletni mož ni mogel preboleti smrti svoje žene in je nekaj dni pozneje v obupu izvršil samomor. Amalija Barbejev« je bila zaradi zločinatva zoper življenje in telo po § 172-II in prestopka zoper življenje in telo po & 177-1 obsojena na 3 leta robi je in na izgubo častnih pravic za dobo 3 let, odsedeti pa bo morala tudi 10. septembra izrečeno tožen 5 mesecev strogega zapora.
KONJ je UBIL
SKRBNEGA GOSPODARJA -
Železniki, 28. okt.—Po večdnevnem dežju smo dobili nekaj '«pih sončnih dni in krpetje hite
*	pospravljanjem zadnjih polj-
pridelkov. Po Selški dolini Je pridelek krompirja kar zadovoljiv. Praar dobro je obrodilo *clJo. Ajda, glavno sredstvo za Preživljanje kmečkega prebival-ltv«- Pa ni ponekod niti semena v»-nila. Krivo je bilo preveč dež-{• in zgodnja slana. Mnogi če-W«'JI. so v skrbeh, kako bodo Prihranili čebelni rod čez zimo, primanjkuje medu. Dosti je čebelarjev, ki morajo že zdaj "raniti čebele s sladkorjem, ker n» ajdi niso dobile potrebnegs medu niti za prehrsno *ez zimo.
►-pričo lepih dni so pa noči tem nladnejše. V noči od sobote na »»jeljo je toplomer zdrknil glo-
Pod ničlo, pihala je ostra *Lr>*. in v nedeljo zjutraj nas
*	Presenetil na krajih, kjer je •toječa voda, Ce prvi led. ki se Jf 'Irial do deaetih. Pridnim go-*iK'dinjam sta mrzlj veter In ^zla slana pomorila vse Jesenjo cvetje.
'Otekli ponedeljek okoli pol-"*VJ »e je dogodila v Zalilogu W Železnikih nesreča, katere
žrtev je postal marljiv gospodar Jernej Kenda, 41-letni posestnik. Kenda je oral z dvema konjema, ki ju je poganjal njegov najstarejši, šestletni sinko. Priročni konj je bil Kendov, medtem ko je imel drugega izposojenega od prijatelja. Izposojeni konj, že priletna žival, se je pri obračanju na koncu njive zapletek v vprego. Kenda je pristopil in popravil vprego, konj je bil tedaj miren. Komaj pa je Kenda odstopil od konja, je ta iznenada udaril z zadnjim kopitom Kendo v levo stran prsi tako močno, da se je Kenda zgrudil in je bil pri priči mrtev. Pokojnik je zapustil štiri nepreskrbljene otroke v starosti od 5 mesecev do 6 let, ženo, taščo in krog svojih sorodnikov. Nesrečna smrt priljubljenega gospodarja je zbudila mnogo sočutja, kar se je pokazalo zlasti danes pri pogrebu, ko so številni pojjrebci spremili Jerneja Kendo do preranega groba.
PET RODOV JE DOČAKALA
Pet rodov je dočakala 20. okt. v Loki pri Črnomlju umrla po-sestnikova vdova Marija Vajpo-va. Ko še ni bila 18 let stara, se je pred približno 75 leti poročil^ t Janezom Vajsom, posestnikom v Loki pri Črnomlju, ki je imel tudi fijakarsko obrt in se ga gotovo Še spominjajo vsi bivši uradniki v Črnomlju, ker je bil stalni voznik za uradne komisije. Od številnih otrok, katere sta imela že pred 25 leti.umrli Janez Vajs in njegova sedaj umrla vdova, živijo samo še štirje. Hči Marija je poročena z Antonom Spreicerjem, posestnikom, gostilničarjem in dolgoletnim notarskim uradnikom v Črnomlju, kateri je lani obhajal 80-letnico. Navedenih hči Marija je soproga javnega notarja Ivana Ušla-karja v Ljubljani, sledečih hči Breda je pa poročena z dr. Peč-kom, zdravnikom v Brežicah. Ker ima Breda Pečkova, pravnu-kinja sedaj umrle Marije Vaj-sove, tudi Že 4-letno hčerko Bre-dico in 2 leti starega Marka, je doživela pokojna Marija Vajs pet rodov, kar je gotovo redek pojav, » ki "dokazuje " vendarle krepko življenjsko moč našega naroda.
TRGOVEC PO POMOTI USTRELJEN KOT VLOMILEC
Kranj, 24. oktobra.—Po Kranju se je raznesla vest, da je bil na zemljišču Božičeve tovarne na Primskovem ustreljen znani kranjski trgovec Hinko Podja-voršek. O dogodku že ves dan kroži ja po Kranju razne vesti in ugibanja. Stvar še ni pojasnjena in bo nesrečo lahko pojasnil le PodjavorŠek sam, Če bo ost|JJUv, kar mu seveda vsi želijo.
Nesreča se je zgodila okrog 3. zjutraj. Nočni čuvaj Božičeve tovarne France Verbič je v temi opazil človeka, ki se je vzpenjal na ograjo. Pozval je neznanca, naj se odstrani in je hkratu oddal svarilni strel. Neznanec se je umaknil od ograje in obstal na cesti. Ko je čuvaj videl, da se noče odstraniti, je bil prepričan, da ima opravka z vlomilcem. ZaU> je skočil k telefonu in poklical policijsko stražnico, češ, da hoče sumljiv moški najbrže vlomiti v tovarno. Neznanec je izkoristil to
priliko, preskočil je ograjo in se skril za cipreso na vrtu. To pa je »»stalo zanj usodno, čuvaj je namreč poprej spustil na vrt psa, ki je neznanca takoj ta drevesom izsledil. Čuvaj ae mu je previdno približal, V prepričanji, da je neznanec segel v žep, je Čuvaj dvakrat sprožil. Oba strela sta neznanca zadela, da je obležal na mestu.
Kmalu nato je prišla na usodni kraj policija. Na splošno presenečenje ao v dozdevnem vlomilcu spoznali kranjskega trgovca Hin-ka Podjavorška. Takoj je postalo vsem jasno, da ne gre za vlomilca. Hudo ranjenega trgovca so naložili na reševalni avtomobil in ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, odtod pa v sanatorij "Emona". Kakor nam poročajo, je njegovo stanje še vedno resno, a sodijo, d/ je vendar izven nevarnosti. Dobil je dva strela iz 9 mm pištole v glavo in prsi.
Slovenski pesniki v Rusiji
Nedavno je izšla knjiga slovenskih pesnikov v ruskem prevodu. V knjigi so zastopani Oton Zupančič, Tone Seliškar, Srečko Kosovel in Mile Klopčič. Za knjigo je vladalo veliko zanimanje. V treh dneh je bila razprodana vsa naklada—10,000 izvodov l
Ameriške bojne ladje * ostanejo pri havajski bazi
VVashington, D. C., 26. dec — Mornarični department je naznanil, da bodo edinice bojne mornarice ostale v Pearl Har-borju, havajski bazi, do 6. januarja. Med temi so bojne ladje Nevv Mexico, Iduho, Oklahoma in Mississippi.
Panama dobi novo ustavo
•
Panama City, Panama, 26. dec. — Predsednik Arnuflo A,-rias je sinoči s posebnim dekretom preklical staro ustavo, sprejeto 1. 1904, v prilog novi, ki je bila odobrena v zbornici zadnji mesec. Nova ustava stopi v veljavo 3. januarja. «
——- , *
Nemška podmornica napadla angleški parnik
New York, 26. dec. — Sem Je dospelo »uročilo, da je nemška podmornica napadla angleški tovorni parnik Everleigh na A-t lan tik u. Parnik je lastnina A-tlantic Shipping & Trading Co., katere glavni urad je v Londonu. Poročilo ne omenja, ali. je bil pamik potopljen.
Burma dobila novega governerja
London, 26. dec. — Kralj Ju rij'je imenoval Reginalda Dor-man-Smitha za governerja Bur me. On je bil poljedelski minister v Chamberlainovi vladi, ko je ta napovedala vojno Nemči-
ji. '
mmmmm———^mmmmm*	« — .
Dve o Sokratu
Neki mladenič je vprašal Sokrata, slavnega grškega filozofa i469-390), ali naj se poroči ali naj ostane samec. Sokrat ga js dobrodušno potrepljal po rami in odgovoril:
Stori prvo ali drugo, ljubi moj, oboje boš obžaloval 1"
O, M. Ortoa (levo), prodaednlk mednarodne unije leanlk delavcev, In H. J. Pritchett, bivši predsednik te unije.!
Pogoj za srečo v zakonu
V Los Angelesu, Cal., je dr. Paul Rahoor prišel po preučeVa-nju 10,000 primerov k zanimivi ugotovitvi o zakonskem življenju. Sloveči učenjak je med svojimi opazovanji ugotovil, (la pride na 500 zakonikih zvez, sklenjenih is tjjubesni, samo 140 trajno srečnih zakonov. Po temeljitem preučevanju poedinih primerov je prišel do spoznanja, da večina iz ljubezni sklenjenih zakonov ne more biti srečna, ker zastruplja življenje zakoncev ljubosumnost. V začetku ljubosumnost obema zakoncema la-sl<a,r pozneje pa postane neznosno breme.
Ali ste naročeni na dnevnik MPro»veto" 7 Podpira J ti svoj Hit!
Ljubosumnost se pokaže najprej pri ženi In njena ljubezen se začne tudi prva ohlajati. Mož dalje časa prenaša sitnosti ljubosumnosti, ko pa.se tega naveliča, izgubi vsak smisel za_ zakonsko življenje. žene ne prenašajo tako dolgo godrnjavostr ljubosumnih mož, njihova ljubezen se kmalu ohladi. Ameriški učenjak se je zanimal za 500 iz ljubezni sklenjenih zakonov in ugor tovil, da se je polovica zakoncev ločila v prvih desetih letih zakonskega življenja. V drugem desetletju je bilo 75 ločitev.
Po učenjakovih dognanjih o sreči v zakonskem življenju ne odloča ljubezen ne gospodarske razmere, temveč zdravi živci. Noben položaj v življenju ne terja toliko potrpežljivosti, požrtvovalnosti in samozatajevanja ka kor zakonsko Življenje. Ker pa more imeti vse te lastnosti stalno samo Človek, ki ima zdrave živce, lahko trdimo, da Je sreč no zakonsko življenje v pr.i vr sti vprašahje Živcev. Zakonci so včasih srečni, zlasti v začetku skupnega življenja, ker se drže v medsebojnem občevanju Še pra vil, ki so naravnost osnova sreč nega zakonskega življenja. V začetku so zakonci prijazni, pozorni In potrpežljivi, pred napakami drugega zatiskajo oči in Izoglbljejo se tega, da bi delali drug drugega odgovornega za vsako malenkost ali da bi se za vsako malenkost prepirali. Pozneje se pa izpremene, vse to zač no zanemarjati, v njih se zbudi hrepenenje po oblasti nad dru gim, kar Je začetek zakonskega pekla. " ~ r-
Ker je vse v življenju minlji vo, Je minljiva tudi ljubezen, pa naj bo Še tako vroča. Navadha domišljija Je govoriti o Um, da bi moglo biti trajno srečno na veliki Uubezni zgrajeno zakon skO življenje. Nasprotno bo tudi brez ljubezni srečen tisti zakon, v katerem živita zakonca kot dobro vzgojena,_vljudna In izobra žena človeka. -
Velikega pomena za zakonska življenje je vprašanje, v kakšn starosti je zakon sklenjen. Splošno se smatra, da mora biti ženin le nekaj let *ta<*Jši od neveste. To naziraoje vlada po vsem sve-i tu. Dr. Rahoor se je pa prepri-jčai, da mota biti le prerej starejši. Razlika v atarosti enega ,ali dveh let ne zadošča. Najbolj-ši je zakon, kjer je ne ve* ta stara 20, ženin pa 30 let. V mlajših letih sklenjena zakonska rreza i kmalu razdere sli pa vsaj ne prinese taajne sreče.
Recimo, da vzame 84 letni mla denič 20 le t no dekle ze ženo. Čez 16 let bo ona štela 86, on pa 40 Irt, Moški pri 40 letih je mnogo mlajši e<i ženske pri 36 letih, in prav tu se začenjajo težave/ Narava je ustvarila človeka tako. da se žensks razvije prej, 17-letnl mladenič je še pravi otrok, medtem ko je dekle s 17 leti že dama. Če torej ženska prej do-rase, tudi prej odevete. To lahko izravnava v zakonskem
iivljenju s večjo starostno razliko. če je mož 10 do 15 let sta* rejši od žene, je zelo verjetno, da se bosta postarala približno istočasno in da postaranje enega izmed njih ne bo kalilo zakonske sreče.
Zakonske zvese med mladeniči in dekleti izpod 20 let so le redko trajno srečne. Dekle se sicer lahko omoži še mlado, toda mladenič naj se ne oženi premlad, pa naj bo še tako zaljub-jen, sicer se prehitro naveliča zakonskega jarma.
Zanimivo je tudi opasovanje, kdaj so zakonci najbolj nagnjeni k ločitvi ali katera je nevarna doba zakonskega Življenja, (o je treba najbolj paziti na dru-itinako soglasje. V prvih dveh letih zakonskega Življenja pride le redko do resnejših nesoglasij ali sporov. Tretje leto je že usodnejše, kajti ljubezen se začne ohlajati. Ta usodna doba traja do šestega leta zakonskega živ-jenja. Potlej pa nevarnost ločl-,ve že pojema In pričenja se dota pomirjenja. Ta traja do dese-ega leta. Po desetih letih otope čustveni odnosi in počasi nastaja med sakonci dobro tovarištvo. To'je drugo rasdobje zakonskega življenja, ko stopi na mesto Jubesni čar navad. Ločitve so nsdkejše, ljubosumnost popusti n zakonca živita že kot dobra prijatelja, ki sta navezana drug na drugega in ki poznata vtt svor je napake in slabosti. To je rasdobje izravnanega življenja, ko čustva ne kale več zakonske sreče. Namesto 1 jubesni se pojavi medsebojna cenitev. Starajoči ae zakonci ao si dražji, kakor so si bili kdajkoli. To mirno življenje traja do poine starosti. V tem razdobju ao zakonci že povezani med seboj z vezmi, močnejšimi od vseh čustev mladosti. Ta do groba trajajoča mirna ljubezen je tako vroča, da more vrtoglava mladost o nji v najboljšem primeru samo sanjati.

frlopritiha Samima flnftpomt Iržnota
IS4T4S Ba.	An. 1	f
Ckicata.
GLAVNI ODBOa isvašavALNt ooaaai
•Uf a UtMiS Av*. CM««««. SMT a Uw«4*fe An, CM—m.
r. A. V Mm. «L taJMU
t*VMMft	__________________________________ ____
—------ __ —__—................................An., CMmi«. INlMk
rast* ukim. ■»ratiuu «u«iu ...................>mt a u««Ak a«*, cm«m«.
-----. .M*f a Law»4*U A««h CMmk,.....
AlMnJ VMH«a. »r»< yt«»MiM<tolfc
rooraKuaauNiaii
f*** Af^i Jskas4s»i, Pl,
etjua wk«r4m4 m»r.<«.<wll>....... ..........IUI a. w. W«lfc.r »C.	Wk
Hte r«*«r. J*, pr* «MrMUI vApnšmtm* .................... IW. UT tu.te««, r*.
I ••It™ SftrM*. *•«! tfUtrlM«! ,	...........SMT W. MU> S«.. CWt«M«l. o M*
Me	4MrlMM	...............S«S fr^^l M.. O.U^r. lit
****	StolrMUl ^»r^.ik ..........atl W. Tih SC.
... t
uuaeoDAaaai oitaaai
..........................»aa a. uim si..	om»
.................. im! a uvmftm afk, cklm«^ inimto
...................m? a u««m« amh oMi». int»«u
.............................................. a U*«at( am.. cmmg*. istaoto
uim .......................................... a a»«.. cimmm*« nuw. >4.
dm>m i. utrtok......................................INI a tr*«mi Ar*.. (u.t*. ml
mš iss) ..•♦.♦•»%•«........,,...,;,,,,,,.,,,,,,...i«m a UaiiH An., a*rw»». ia.
Ilštfc ^l^flfeflfk« VUn«I Cthikai .........
r. A. V Mar.........,.,.«
•....
Mnogo beguncev bo zapustilo Francijo
Vichy, Francija, 36. dec. Masni odhod beguncev iz Fran cije v Ameriko je bil tu naznanjen: Vsi oni, ki imajo dovolj nje za vstop v Ameriko, so bil! pozvani, naj se prijavijo obla stem. Uradniki ameriškega poslaništva so izjavili, da nimajo nobenih informacij glede objav Ijenega naznanila. Listi so pri našli poročilo iz Washlngtona, da bo Amerika sprejela čez ti soč tujih beguncev na podlagi posebnega odloka. Ameriški kon zull so izdali že mnogo viz beguncem. ;
VNfil MNNmmim
iMiv •*$*•• rmtk VwML>"
J Mm TrtMJ
tlDOtlilltll
roaUTNI ODSBBl
........41«
....11111 M
i...,.,,,..


nMa iMii
»rM I MIM«

Glasovi iz F naselbin
(NadaljuvanJ* s I. atranl.)
iz Clevelanda po na dan s svojim odvetnikom po $50 na dan na stroške ubogih trpinov, vdov in sirot. Ne boš več kramarll s tako robo. In ko ga zbornica ni več izvolila sa predsednika, sem šel dvorano In mu salutiral. To ob koncu leta le toliko omenjam, ker prejemam vprašanja, kaj imam s Antonom Grdino ali patrom Zakrajškom. Nedavno sem prejel tudi glas, da me ni-, majo sa slabega, toda le lakaj pišem v Prosveto. Moj odgovor Je, Če sem napsdan po vaših laži-fraznih Uatih, ki ne sprejmejo moje obrambe, se moram braniti, ker sem človek In pojasniti o-nlm, kl me vprašujejo, sa kaj gre. In k tem sem deloma pojasnil, mnogo pa je še v mojih zapiskih.	* g C
Marsikdo si tudi domižljujs, zakaj nlsem iožll. Naj javno povem, da nisem bil nikdar vnet sa tožbe, Tožijo se oni, katerim gre za čast ali dobiček. To so golju-fje, tatje, nekateri prve vrste. In pošten AdVIk, Ae nima denarja, težko dobi zadoščenja Nekateri domnevajo, ds se z denarjem lahko kupijo tudi nebesa, toda jas nimam take vere.
K zaključku še rečem, da val, kl so vpili nsme "tat" in še vpijeta pater Zakrajšek In A. G.,
>• A v*. Clt»»U»4, OSI« Ma 1», A(m, Smmm I*. Lmmm^ fi«
. .....................,... sm nt, Mnkiat, (*•,
NADBOaNI ODUli
..................... a UanMMa In., mi............
• ••••••,•.••».,•..••••,,.11 Waa«aMa A«a>. r«n. UUmM
.....................MM AtmSa An, CW*«MM. OMa
vsem naj bo povedano, kdorkoli me le sumi tatvine, je slabši od cestnega roparja, ki preži na svojo žrtev. Pred takim človek lahko skrije, kar, ima. Toda pred blufači in verskokrukarskimi kričeči pa ne moreš skriti svojegu poštenja, ker ga ometujejo s svojim blufarskim blatom.
Kar se tiče moje zbirke, sem jo v razne kraje posojevsl ln mnoge reči, ne ukrsdel, pač pa jih nisem nikdar nazaj dobil sli pa jih dobil pokvarjene. Ob koncu leta 1940 šelim le mil in odi-nost, ker teh danes še nI na svetu, Matija Pogorele.
Kanadski material prihaja v Anglijo
Ottawa, Kanada. — Vsak par« nik, kl odrine Is kanadskih pristanišč proti Angliji, je natrpan z bojnim materialom. To uklju-čuje orošje ln pritikline za motorne armade. C. D. Howe, minister sa strelivo in saloge, Je dejal v parlamentu, dn bo kmalu predložil detajllrano poročilo o dostavljanju orožja, streliva In drugega bojnega7 materiala AngUJL Kanada bo v prihodnjih šestih mesecih zgradila In dostavila Angliji 60,000 enot mehanične vojaške opreme. V zadnjih dveh mesecih so'kanadske vojne ln druge Industrije uposllle 1,885,705 novih dela v. eev. Samo jeklarska industrija Je uposllla 87,490 delavcev.

OGLAS: POZIV NA SEJO
Dirtlctorij Slovtniktia Delavskega Doma
15885 Waterloo *d.—Oeveland. Ohio
sem delničarjem In društvom delničarjem H.D.D., da ae vrši
REDNA LETNA SEJA S.D.D. dne 23. januarja 1941
Pet illinoishih rudarjev dobilo svobodo
gpringfield, III., 2*. dec. — Govcrner John Stelle Je pomilo-stil pet i udarjev, članov progresivne rudarske unije, ki so bili obftojeni v zapor na obtožbo u-mora 14 let stare hčerke šerlf-akeg u de pu 11 ju Vernona Miller-ja v Du Quoinu. Stelle Je priznal, da so bili obsojenci pomi-loščeni, ker »o. •« zanje zaviili utrlje CIO in druge delavske organizacije. - Hvobodo so dobili Otia Battaglia, Sam Ferro, Ro-liert Shingletoh, B#rnejr Boset-to In Kmery Albers.
Naznanilo in zahvala ~
žaliMlMM vn naananjaaio m i f ihI n IIHMR •
snanrrm ta arlJaMi««! lašiMi v Mil, 4« ie aaiiegl^na aiarl vaala nato ljub« »tarife Malrr ta
JAKOBA GORNIKA
IHia SS. i»hl«bra je uwrl aaš drasl «♦» »mrli |e bil atar T< Ul. ttujvn J« Ml v NaJMMal, ekra) Mllmita, Triaa|*t dal i»r»J m )• amrla •Jaaavs Mierass, aašs tfraa« mam«, dn* 14. »klobra IMS. Ob »mrli t* bila Mara S4 l*t. Ki»i»aa \* Mla v Malid pri r«l|« na AlaJardiMN. IloUbal« ala oba na uMallb. Hr4na bvala m Sar^alrmn vmmvv In rrHMf. \*t SraMra št. III *Nt*J v HMn. Moe!.. aa |M»lanlb llftiM aa vmm«. UbrMia bvala nmm, o4 blia« In SaM, M •!• — n4«t»ftlll IHNiralM. Vam, Srn«« mama In oh, kl »i* na« iai>u»iiU prrrano. |*||. mu »Hrflvalu v mira In labka na| Vam boi* aiavrllba aainUa. Onta-nels nam v lra|n»m .(»»mina S« bonra šl»l|»a|n nmi*tm -fala^i Mtalii Mary, Kranra«, Anna In Jnanebln*. »M MnnŠM« M«r*| J a kol,, Jn, Tour, Kraab In Wlllla« oImJmI alnovli Vinaonc In KrfvarS šo M ul«n)raa V Soulb *uv*tUn Wjrn., <Ka brala namT«ny in Jobn urnik, Ur ioš« Uornib, bral v alarrm kraju fran«*« ianr, Jardina,
Številne irtve avtnih nesreč
Chieego, 26. dec. — Po poro čilu, ki ga Je sestavila čaaopiana agent ura Associated Press, je bilo 2A2 ljudi ubitih po vaej A-merlki j»ri avtnih nesrečah v zadnjih dveh dneh. Devet oseb je izgubilo življenje v avtnih ko-llzijah, ki so se pripetile v Chi-cagu in okolici.
)• w
Naznanilo in zahvala
žaUoI naga arra nama« Jamo r—m erl|alal|«ai In i m« ladMMbl bobra nI froailnnla nu^a ljuba aopro«a la »aU
MARY KOŠENINA
Umrla l* 4m* t. S~«nbr« IS4S. tto|«n« \* Mla II. novoaibra ISS4 aa avHje ori M«dvod«b v Ja«—la»l)l. l'o«r«4> m \* vršil pm rlvU««« ufcrada na IlisbUni |M«boeaUMa. Ml. PUoanal. Oblo. Mla |o /l«ol«a SaoMvs št. 171	Nalloela bvala abapal «■ ndoW4b» pri
pmtr*hv. aa r»Hllrr In braoa« •****. M «t« |lb podarili v aadnjl po-vdrav. Lopa bvala vaoai. M aU dali avto n« r«apoU«o la vaalll br««-pla/n« na mlrodvor. kakor tadi vaom, bi at« )o obUball ob mrtvašboai ndr« la «o poalovlll od a|«. NajUpU ktala V«oai alTop«! In sa vao. Ym*m. M šo a Ur ItaM, priporočam, da priatoplt« b NN4*J| »poamili MrdoU boMbo »a« p«aasaj« #lnal la orsaalaaaila badar ata v potroM V laao h»i»««t ali <rb ««rtl. FliboN n« bom poaoMI. kolibo M «aai moM poma«aH v ari potrato. T«M, Sam a *mprmg» In mati aaša. pa MImo, polivat v mira la Ubka «a) TI bod« aM«r|*ka «omH«. Trik« To booi« pogrotoN, • «pomM na Tato aaUM v nnilb arrik do boara fitlimla nalagajUbt)n/i oataNt Jo^pb Kolonlna. aoprofj Mary In Toar Wioak», b/l In aoti lar Ooretbr M Tbomaa. vnaba. aov, Oblo.	^
VRHNJA PLAST
HHHH
ROMAN IZ VOJNE L. 1870-71
fiMILE ZOLA	VLADIMIR LEVSTIK
(Se nadaljuje.)
Na vogalu ulice Dix-Potiera je Maurica pri-jela omotica, da ae je opotekal. In ko ae je Jean trudil okoli njega, je dejal:
"Ne, puati me, to je konec . . . Rajii poginem tu."
. Spustil se je bil na vogelni kamen. Korporal je hlinil grobost nezadovoljnega poveljnika.
"Strela božja! Kakžen hudič mi je prinesel takšnega vojaka? ... Ali hočeš, da te pobero Prusi? Tak daj no, kvišku!"
Ko pa je videl, da mladi človek ne odgovarja več, obraz bled ko smrt, oči zaprte, napol v nezavesti, je zaklel iznova, toda z glasom neskončnega sočutja:
"Strela božja! Strela božja 1"
Tekel je k bližnjemu vodnjaku, napolnil svojo skledico z vodo ter se vrnil, d* mu oškropi obraz. Nato je potegnil — in zdaj kar očitno
—	iz svojega telečnjaka poslednji, tako skrbno shranjeni suhor; začel ga je drobiti na kosce ter mu jih mašiti med zobe. Sestradanec je odprl oči ter pričel požirati.
"Toda ti," je vprašal nenadoma, ko se je spomnil, "saj ti tudi nisi ničesar jedel?"
"Ah, kaj!" je odgovoril Jean, "jaz imam bolj trdo kožo in lahko čakam . . . Krepek po-žirek žabje pijače, pa boš videl, kako ae ti apet postavim!" w
Na novo je napolnil svojo skodelico, izpraznil jo v enem požirku in tlesknil z jezikom. Toda tudi njegov obraz je bil bled kakor zemlja, in glad ga je grizel tako, da so mu drhtele roke. —
"Alo, pokoncu, marš! Fant, treba je, da do-. hitiva tovariše." " Maurice se mu je brezvoljno obesil na roko ter se bu dal odvesti kakor dete. Nikdar mu še ni ženska roka obdala srca a toliko gorkoto. V tem splošnem poginu, sredi te največje revščine, a smrtjo pred očmi, mu je bila zavest ljubezni in nege dragoceno krepčilo; in misel, da je to srce, ki je vse do dna njegovo, srce preprostega, k zemlji priraslega kmeta, do katerega je izprva gojil mržnjo — ta miael je morda družila z njegovo hvaležnostjo tudi čuv-atvo neskončne dobrote. Ali to ni bilo bratov-atvo predavnih dob? Ali prijateljatvo teh dveh mož ki ju je akupna potreba pomoči in pret-nja sovražne narave družila in stapljala v eno
—	ni bilo prijateljstvo, kakršno je živelo, preden so bile vse te današnje razlike stanov?
v V Jeanovih~prsih je čutil utrip svojega lastnega člqyečanstva, in bil je ponosen, da vidi v njem m&čnejšega, ki ga z vdanostjo podpira. Jean pa, ne da bi razbiral svoja čuvatva, se je zavedal iskrenega veselja, da v svojem prijatelju varuje tisti fini običaj in tisto naobrazbo, ki je v njem samem ostala nerazvita. Po nasilni smrti svoje žene, ki mu jo je ugrabila zaporedica strašnih dogodkov, se je zdel samemu sebi kakor brez srca; prisegel je bil, da ne pogleda več nobenega tiatih bitij, ki delajo človeku toiikg trpljenja, tudi če same niso zle. In prijateljevo jima je bilo obema nekakšna osvoboditev; če se tudi nista objemala, vendar sta se globoko in tesno dotikala drug drugega in sta živela drug v drugem, drug za drugega, najsi sta bila še tako različna — na tej strašni cesti v Remilly, ko sta držala drug drugega pokonču, tvoreča zgolj eno, celo bitje, polno usmiljenja in trpljenja.
Ko je arijegarda odhaja iz Raucorta^ao na drugem koncu Nemci marširali vanj; in dve njihovi bateriji, ki so jih takoj postavili na višinah na levi, sta pričeli streljati. V tem
trenotku ae je 106. polk, ki je korakal po ceeti spuščajoči ae pokraj Emmane navzdol, nahajal
v atrelni črti. Ena granata je po Bredi preee-kala topol ob rečnem bregu; druga se je tik poleg kapitana Beaudouina zakopala v tla, ne da bi ae razpočila. Toda pot proti dolini je postajala proti Haraucourtu' čimdalje ožja, 1l prišli eo v teeno sotesko, ki jo po obeh straneh obdajajo gozdnati gozdni grebeni; če bi bila tam gori v zasedi le peši ica Prusov, je bilo gorje neizogibno. jrc
V hrbet obstreljevane a topovi, na desni in na levi pa v nevarnosti napada, eo korakale čete zdaj le še v naraščajočem etrahu naprej, gnane od nujnosti, da pridejo kmalu iz tega nevarnega prehoda. Tako je tudi v najbolj trudnih še enkrat vzplapolala čila moč. Vojaki, ki so se v Rancourtu pravkar vlačili od vrat do vrat, so delali zdaj velike korake, sveži in oživljeni pod žgočo ostrogo nevarnosti. Zdelo se je, kakor da bi celo konji vedeli, kako-dragocena je vsaka izgubljena minuta. In čelo kolone je utegnilo biti že v Remilly u, ko ae Je marš nenadoma ustavil.
"Hudiča!" je dejal Chouteau. "Ali nas hočejo puati ti tukaj?"
-106. polk še ni bil doepel v Haraucourt, a granate ao padale še vedno.
Dočim je polk prestopal na mestu, čakajoč, da se marš nadaljuje, se je na desni razletela granata, ki na arečo ni ranila nikogar. Preteklo je pet Ijjrezkončnih, strašnih minut. Se vedno se niso premaknili z mesta; tam doli nekje je morala biti zapreka, ki je zapirala cesto kakor zid, nenadoma dvignjen iz tal. In pdkov-nik, ki se je bil vzpel na stremenih, je tr$>eta-je gledal v daljavo, čuteč za seboj naraščajočo paniko ljudi.
"Vsi že vedo, da smo prodani!" je srdito povzel Choteau.
Nato je izbruhnilo splošno mrmranje in srd obupa, ki je rastel pod bičem strahu. Da, dal Prignali so jih semkaj, da jih prodajo, da jih izroče Prueom! V očigled tej trdovratni nesreči, v očigled tej preobilici storjenih napak je stalo v najomejenejših glavah pribito, da je le z izdajstvom mogoče ražložfti takšno vrsto nezgod.
"Prodani amo! Prodani amo!" so ponavljali brezumno razburjeni glasovi.
Takrat ae je Loubet nečesa domislil.
"Menda ima zopet ta praaec cesarski svojo prtljago tam doli na cesti in nas zadržuje."
Novica se je nemudoma razširila. Zatrjevali so, da je zamude v resnici kriv cesarski dvor, ki je odrezal kolono. Vojaki so izbruhnili v strahovitem besu, z ostudnimi besedami, izražaj očimi vae sovraštvo, ki ga je budila nesramnost cesarjevih ljudi, ki se polaščajo mest, kjer oni prenočujejo, razpolagajo svoje zaloge, svoje jerbaae z vini in svojo srebrno posodo spričo vsakaterega pomanjkanja, ki ga trpe vojaki, in kurijo avoje kuhinjske ognje, dočim grize nje, uboge zlodje, glad po trebuhu. Ah, ta klaverni cesar, ki je ob tej uri izgubil prestol in vrhovno poveljstvo in je v svoji lastni državi enak izgnanemu otroku; cesar, ki ga vozijo okrog kakor nepotreben tovor med prtljago čet, je bil obsojen, da vlači s seboj ironijo svojega svečanega dvora, svoje telesne stražnike, kočije, konje, kuharje, vozove s prtljago in ves pomp svojega cesarskega ornata, vezenega s čebelami, da z njim pometa kri in blato na širokih cestah poraza.
(Dalje prihodnjič)
Obziren mož
staji v Zagrebu, nat^ na potu v v marksi-
Dejanje se vrši sprva nn posta
Muksimir in se kotw mirski kavarni.
Zena je pravkar preživela krasne počitnice v Dalmaciji, mož ji je prišel iz Ljubljane do Zagreba naproti. Celih deset tednov so nista videla.
Mož: Pozdravljena, dušica!
Zena (ga burno objame): Pozdravljen, drugi možiček! Kako lepo, d« si mi prišel naproti! Ne, kako ti dobro izgledaš! Daj, da si te ogledam. Ani|>ak ti slabo izgledaš. Postavi se semkaj k luči! Res, le|M> izgledaš. Zakaj pa izgledaš tako slabo?
Mož: Kh, to tudi vsi drugi kar tako pravijo.
ZeOa'. Kaj je novega doma?
Mož: Nič. skoraj nič! Nobenih novic. Človek bi umrl <>d dulgoca«a (se dela. kot bi zde-hal). y
Žena: Cez dve uri gre najin vlak naprej v Ljubljano. Kam greva tačas?"
Mož: Najprej bova šla v zoološki vrt.
(Oddanta v garderobi kovčege in se nato usedeta v taksi.) ' žena: Pove j„ no, nekaj mora bHt-p* vendar novega doma.
Maž: Saj sem ti že rekel, da nič, skoraj nič.
žena: Ali je bilo dovolj naftalina?
Mož: Naftalina? To ravno
ne!
Žena: Zakaj -ne?
Mož (vzdihne): Ni bil več potreben.-
žena (ga prestrašeno pogleda).
Mož: Kaj pa je na tem tako st rkšnega ? Molji so pač napravili majčkeno škode.
Prav majčkeno škode.
Žena: Kakšno škodo so napravili motji? Zini že vendar!
Mož: Kaj so napravili? žrli so blago. Jaz jem goveje meso, molji pa blago. , To je vendar tako enostavna reč. - Zastor so (»ožrli.
Žena: Moj Bog, katerega?
Mož: I, tistega pred mojo pisalno mizo na tleh.
žena: Na tleh? Zastor?
Mož: Ali sem mar rekel zastor? Požrli so namreč tudi malo perzijsko preprogo*
Ž«-na: Katero perzijsko preprogo?
Mož: Tisto vendar, ki sem ti jo lansko leto kupil za god.
žena: Za god si mi kupil plašč iz kožuhovine.
Mož: No da, potem je tudi ta jkutrt.
(Velik odffior)
Žena (vidi se jit kako se premaguje): Povej končno, dragi moj, česa molji niso požrli?
Mož: Molji, draga dušica, so vse mogoče žrli. V julify je večina vseh ljubljanskih moljev prišla k nam v goste. Moram jim priznati, da ao napravili, v naš kanape prav lepe serpentine.
Žena (vije roke): Kaj, tudi kanape?
Mož: Veš kaj, če že enkrat žro, zakaj bi pa vprav kanapeja ne smeli? Za molje je kanape v tem času to, kar so za tebe češnje in rdeče jagode. Navadno se sicer spravijo nanj šele jeseni. Nesreča še ni tako strašna!
žena (vsa pobita): Zakaj pa ni Liza pazila? _
Mož: Lizo sem spodil ... hm . . . radi perila.
žena (ga preplašeno in vprašujoče pogleda). 1
Mož: Da ... hm ... hm .. . stvar je ta, da je ob preselitvi po njeni krivdi zginilo vse perilo, tvoje in moje.
žena: O kakšni selitvi pa govoriš ? O tem jaz ničesar ne vem. Kaj smo se preselili?
Mož: Kako. kaj ti še nisem povedal o tem? Sem moral pa res biti zelo raztresen. i-
(Se nervozno, prisiljeno sinejo.) Ha, ha, ha. 1taJ res nisem nič rekH? žena: Ne! , Mož: Da, da, sem bil pač preveč zaposlen ... tO letanje na policijo . .. sem pa pozabil. Gospodar nam je povišal najemni-
"Hello, Mr. Knudsen. Ali boste dali očetu pogodbo?'
no in odpovedal za september, sem se pa raje takoj preselil. Zdaj stanujemo v čisto novi hiši za Bežigradom.
Žena (ae zgrozi): In o vsem tem nisem imefla niti; pojma! Koliko pa te je stala spet ta selitev?
Mož: Malenkost, en taksi je kar zadostoval za to, kar je še ostalo. No, pa saj sem bil že pri mHarju,
Žena (čimdalje z manjšim razumevanjem gloda): Pri mu zarju? Kaj naj ima mizar pri vsem tem opraviti?
Mož: Nikar se vendar takoj ne prestraši! Vse je bilo zavarovano! V spalnici je nastal ogenj. Mene na srečo ni bilo doma.
Žena (jokaje): Ka-a-aj l
Mož (si otira znoj no čelo): Saj je bilo zavarovano! Potolaži se! Sli^inčad je nedolžna pri tem, pa tudi mene ne zadene nobena krivda. Vsemu so krivi ti preklicani vlomilci, ki so zažgali, da bi nas spravili na napačno sled.
Žena: Vlomilci, vlomilci?
Mož: I, kajpak, vlomilci. Vlomilci so pač zato tu, da vlomijo. Imenitno. Saj menda nihče ne more nositi naslova "vlomilec," kdor še nikoli nič vlomil. Seveda so vlomili. In kaj misliš, da so odnesli? Tisti neokusni srebrni servis in tisto staro skrinjico od cigar, kamor si ti spravljala cvetice za klobuk.
Žena: Cvetice ža klobuk? Ti norec, norec, norec. Vse svoje dragotine sem imela tam, prstane, zapestnice, zaponke, uhane ... o Bog, o Bog!
(Taksi prispe do Maksimirja. Oba izstopita, in ko on plača, za-vijeta proti kavarni.)
Mož: Da, kaj sem že hotel reči! Ubogi vlomilec! Gotovo se je veselil na dobre cigare. Lahko si mislim, kako je bil besen, ko je mesto havank in portorik našel nekaj rumenkastih obeskov, ha, ha.
t— Žena (še* vedno zelo bleda): Na srečo smo proti vlomu zavarovani.	~	^
Mož: Da, e ... hm .., najbolj čudno pri tem je namreč to, da slm Lizo prav zato spodil, ker
Kako Španci pijejo
, Vittorio G. Rossi (Iz knjige "Via degli spagnoli")
Andaluzija pozna dvoje osnovnih obredov: pitje in hojo: pitje je za moške, hoja za Ženake.
Mož opravlja obred uživanja pijače v eolmadu ali v krčmi.
V krčmi ni moči pivca zapaziti takoj, ga odkriti na prvi pogled, ko si vstopil vajo. Če ga hpčeš videti, se moraš sam vse-sti, ga za kakšno mizo vzeti na muho in čakati.
Za neko mizo sedi več moških, ki se živahno pogovarjajo. Zd se, da jim ni nič mar za vino, ki je do vrha napolnilo vrče, postavljene pred njihove odtujene in ravnodušne poglede. Montillajco vino ali sanlucarska manzanila jim mežika iz vrčev s svojimi kakor cekini zlatimi pogledi, odsevi in bleski ter silovito, skotra, bi rekel: z neko vztrajnostjo napolnjuje zrak z,vonjavo. Zaman
Možje govore: ta vpije in ge-stikulira v oblaku tobačnega dima, oni zdaj pa zdaj iztegne roko in ne da bi se bil ozrl, kakor da vleče iz vrečice številko za tombolo, vzame iz majhnega krožnika na mizi maslino, jo vrže v
usta, počasi prežveči in pri tem govori ie dalje, samo da nekoliko zaauče glavo in izpljune daleč pred sebe koščico.
Na mah začne vnastajati pri o-mizju pivec. Razvija se stopnje-ma, postaja opazljiv prav po< a ai, po kaj malenkostnih znakih; osebnost pivca se šele oblikuje in v tem procesu se mož nekam zmedeno premika in vpije.
Glej, gost, ki je izpljunil koš čico masline, je zopet iztegnil roko, vendar ni z njo segel po krožniku, marveč jo je naperil proti vtču z vinom: že se ga dotikata dva prsta in ga tipljeta, šla-tata, najprej s komaj opazljimi gibi z lahko in previdno kretnjo, kakor kakšen sila natančen in strument;^ premakneta ga zdaj malce na desno, zdaj malce na levo, pa še nekoliko naprej: no, zdaj je v redu, vrček je dobil tisto idealno lego, ki mora nuditi največji, kar moči popolni uži tek.
■Naposled sta se srečala, občutila in sporazumela dva pogleda: pogled vina in pivčev pogled. Vidi se, da sta zadovoljna drug z drugim. Roka se zadoščeno umakne.
Zdaj je pivec prekinil sleherni stik s tovariši za mizo; nič več ne govori in ne sliši; vidi se, kako leze vase, in se odmika vsemu svetu, ustvarjajoč okrog sebe ozračje popolne, čiste tišine in poglobljenega mišljenja. Oči je priprl in zatopil v privid tekočega zlata, dišeče manzani le; nosnice love vonj in močno drgetajo od srečanja z vinom.
Tako je začetna stopnja končana; sedaj šele vstopa pivec v polni obred, ki ga opravlja tako kakor bi bil sam na svetu.
Najprej prekriža noge in na-gloma stisne pete, vzravna prsi iztegne vrat in povzdigne glavo Drži se strogo kakor kakšen duhovnik, ki občuje z bogovi. Na široko odprte oči merijo neskončnost. Kakšen trenutek ostane nepremičen, potlej dvigne roko jo iztegne, odpre šako, zgrab: vrč, ga dviga in ustavi šele tedaj ko ga ima v višini oči. Vino in pivec se gledata iz obličja v ob-
... ker ... (se šiloma opogumi). Ona je vse zavarovalne premije proti vlomu in proti požaru, ki sem jih po njej plačeval, ehm ... sproti poneverjala.
Žena (kolena se ji zašibijo in se moža oprime za roko): O-o-o-
MoŽ: Pomiri se, pomiri si, dragica. Lizi je policija že na sledu. Potem sem bil pri mizarju. Novo pohištvb je res lepo. Če bodo še Lizo dobili . . . Kaj pa je? Kaj ti je, dušica, za božjo voljo? Na lepem si tako obledela. Hej, hej, natakar, natakar, brž, brž, ledu, kisa!
(Iz kavarne priletita* dva natakarja in pomagata odnašati omedlelo gospo v notranjo prostore.)
Mož i Oh, oh* pa saj sem mislil, sem hotel, saj prav zato sem ji prišel naproti do Zagreba. Z večjo obzirnostjo ji vendar vsega tega ne bi mogel povedati!
»čje, strmita druir v h m. izgubljenim PogleSo^ Tedajci se človefci
daljšati^
»Me vete j o ustnice,
odteklo. V enem -»-Mtf
Prazni vrč položi naglem* namizni krožnik, glava sel v prejšnjo lego, prsi se »prostjjJ
pete stopijo narazen, no"1
raztegnejo in ves život se Jfo no vzlekne na naslonjalo ,W Pivec spet odpre usta, naveže stike s svetom in* * ves potopi v pogovor. Pomiril bogove in se je znova opriiel, mlje.	1 1
Kmalu nato se drug g08t ix mizja po isti poti pogrezne vi in se začenja pripravljati u bred pitja. Že je iztegnil rok da spravljivo otipa svoj vrč.
S tem počasnim obredom tja se nenavadno povečuje ui tek, ki raste v ritmu kretnje, katero se vrč približuje ust« Cim več je takih dvigov in praznitev, tem večja je vsot pivčevega užitka. Prav zari tega vrčki niso globoki in je goče z manjšimi dozami večkr ponoviti ta obred.
Svetohlinski gorečneži zaradi tega, da jim je vest bo mirna, ponavljajo obred mnof krat na dan.
"Prevedel —o.
Naročite Mladinski Ust, m boljši mesečnik za alevcedu al dino!
Listen to
piluoecrs
YU GOSLAV-AMERICA RADIO BROADCAST
Everj Saturday, 1:30 to 2 JO P J
STATION WHIR
1480 kilocyclM J (First Stati« ob Tov DU)
i Veeturing a program st
Yugotla? Folk Muiic
Podpis pogodbe, ki Je končala stavko pri Vultee Atreraft Co., Dowaey, Cel Od leve na desn^ i R. J. Thomaa. predsednik avtae unije; John R. Steelman, federalni posredovalec, in R. J. Mlilar, predsednik kompanije.
TISKARNA S.N.P.J,
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča dela
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, Časnike, knjifl koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, Di
TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI +*»»*»»**-
Vsa pojasnila daj« vodstvo tiekarne.-One smerne, unij«ko delo prn tri Pilite po informacije na naslov:
J SNPJ PRINTERY
2657-5» S»4JAWNDALE AVENUE - CHICAGO, ILLINOfl
Tel. Rockwell 4904
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO
Po sklopa 11. reda« konvencijo so lahko naro« ns Mst ^"fgj prištelo eden, dva, tri, štiri aH pot členov to one drniine k ^ aini. List Prosveta stane sa vso enako, ss Hane sU neflane »•" ono letno naročnino. Ker pa člani le plačajo pri eeeementu |ij» -tednik, bo Ji« to prišteje k naročnini. Torej ssdaj ni riroks, r» Jo list predrag sa člane SNPJ. List Prosvete Je vsle U«uus» gotovo h v vsaki drnšini nekdo, Id M rad Btol Met vsak dsa.
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh Banov preneha biU SNPJ, ali 6s ss preseli proč od dmšlne in bo sshteval ssm s?« tednik, bodo moral tisti člen to dotične družine, ki Je naročena na dnevnik Prosvoto, to takoj nssnsniti npravnM^ in obenem doplačati doti*no rsoto listu Proeveta. Ako tef» n« tedaj mora upravniitvo snilati datum sa te noto naroeniau.
. Cona listu Prosvete Je:
Za Zdrsi, države tal Kanado H M Za Oeero ni Chkafe Je 1 tednik in.............4Ji 1 tednik in
2 tednika la...........
S tednike in..,.........tAŠ
*4 tednike ln............ lJi
S tednikov In........... sU
- Za Evropo Je..
2 tednika in.. | tednike in.. 4 tednike in.. | tednikov is.
.......ft.ee
Izpolnite spodnji kupon, priložite Order v pismu In si naročite Prosvete,
mmm reoto d«..Di »« * list, Id Je rsše laetsisa.
PROSVETA, SNPJ, MSt Bo. Lavndals Ava
Chicofo, IN.	'
Pri ločeno poMja« nsrefnlne sa Met Preerete veete $..........
a. j—UL"""" 1) Ime...............................v0, ~
Nlii®?	----- - — —
Vsterite tednik ia ga pripišite k moji nsrofnisl ed j** moje družine: "	——
„	.	'..ČL drsH»e It..*.....
. .......................
..	drultrs It........
....ČL šruštre It........
Mesto
Nov
Drtsrs