Karel Mausser
Jesenski spomin
Jablane sv bile tisto jesen polne, dti smo morali ose podpreti. Kar šibile so se ueje od sludke teže, da so se oče bali za krošnje, ki so kakor napeti loki visele k zemlji.
V tretji rttzred sem hodil takrai in d prvi klopi sem sedel s Šimnooim Blažkom. ki je stanooal s $e miajšim bratcem in materjo d popravljenem in za silo predelanem čebelnjuku, ki jima ga je odslopil Torkurjev ded.
Čuden je bil ta Šimnoo Blažek. Majhen in boječ in kadur smo se otroci igrali na doorišču. se je kar stiskal k zidu. Nikoli se ni igral z nami. V obraz je bil kakor dekletce, droben in bled, lase pa je imel črne kakor ciganček. V hoU je znal izmed oseh JiajoeČ in ucitelji so nam ga stavljali za ozgled. To nas je jezilo. Njegooa plasnost pa. nam gti je $e bolj oddaljila. Nihče se ni dosfi meniJ zanj, le zbadali smo ga radi.
Ko so oče obrali jaltolka in so se malo uležala, so mi jih vedno dali s seboj o šolo. l sajc dan po Iri, mati pa kos kruha. Blažek ni imel skoraj nikoli nič, le včasih košcek krufiu uli kuk poberavec, ki ga je nlaknil spotoma t> solo kje n travi. Danes se čudim. da sern bil tako trd, da mu nisem nikdar dal pokusiii soojilt dobrot. Toda bilo je že tako, da se me je prijela brezobzirnosl touariseD, da sem se raje smejul neslttnim šaluvi, koi pa da bi ustregel prose-čemu lilazkooemu pogledu.
Nekega dne pu ga je Dendarle zmagalo. Dolgo me je gledal s soojimi črnimi ocini, p zadregi listal čitanko, toda do besede dolgo ni mogel priti. Meni je ostalo Še eno jabolko. Najlepse, kakor maslo rumeno in mehko, da so se prsti kar vdirali vanj.
Tedaj me je zaprosil. Še danes slišim tisti glas, kakor da bi zvonil.
>Drago, das še meni enega.*
Hdečica ga je zalila. ioda njegooe oči so prosile plašno in žgoče, kakor oči srne, ki ria smrt zadeta vzfrepetaoa na mahu.
Ne oem, kako- sem mogel narediti io, kar sem naredil.
Skoraj zadrl sem se.
•fZadnjega imam in najboljsi je. Prej bi bil rekel.z
In sem oshtl iz klopi, zadrl zobe v rumeno, sočnato kožo ier pocasi odsel proli zadnji klopi. Ko sem se ozrl nazaj. je Blažek spet slonel nad čitanko. bled kakor vedno, in si z rokami zakrival obruz. Obslo me je nekaj grenkega. toda le za hip. Na koncu odmora sem zagnal ogrizek d koš in kakor da se ni nič zgodilo, sedel spot nazaj nu sooje mesto.
Blažek ni rekel nobene besede, eelo uro je strmel v tablo in enkral je celo preslišal, da ga je ucitelj poklical. Takrat smo se mu osi smejali.
Čez tri dni Blažka ni bilo ueč u šo/w. 7J>olel je. Katehet nam je pooedal, da ima pijtičnico in da naj molimo ztinj. Nekaj težkega je padlo nad ose. Mctni tned odmori ni bilo do gooorjenja. Nepvestano sem mislil na tisti hip, ko sem mu odrekel jabolko in v grlu me je stisnilo, da seni mislil. du botn zujokal. Kesanje me je obslo, iako resnično in globoko, da sem bil v soli sanio še s telesom.
Po šoli sem proič šel sam domov. Še Recovega Jožeta nisem počakal kot navadno r>sak dan.
Čez teden dni je BJažek umrl. Meni je bilo iisii dan na smrt hudo. Hodil sem okoli kakor bolan in za nobeno rabo nisetn bil.
JVa večer sem se zmuznil u shrambo. Vonj po jabolkih me je bezal o nos, toda v meni je bila samo ta misel; dobiti za Blažka najlep&i sad. Vedel sem, da jih ima oče na orhnji polici. Hilro sem prtstaoil lestvico in odbral naj-
87
lepse. Komdj sem ga držal o roki. Kakor tat sem odztauil lestoo, tiho ztiprl vrala in odšel kropit.
Med skromnim cuetjem, d beli krsii je ležal Blažek. Soeče so mu obseoale voBdeni obraz in ko sem se zagledal vanj, so se mi vlite solze, kakor da šiojim pred krsto svojega braica,
Nikogar ni bilo u sobi d tistem hipu. Jubolko sem držal Še t> roki. Stopil nem bliže in gu položil k Blaikooim nogam. Ne oetn, kako to, toda dasi so mi še uenomer iekle solze, mi je odleglo pri srcu.
Ko sern pokropil, sem jabolko zakril z oblanci in odšel iz sobice kakor i/ spouednice.
Ta dogodek mi pride d spomin osako jesen, ko Didim, da obirajo jabolka. Še mi postone hudo, toda ne tako kakor t&krat, ko &em zoedel za Blužkovo smrt. Trdno sem prepričan, da mi je bilo ob Bluikom krsti ose odpusčeno.