Št. 21. V Ljubljani, 26. maja 1906. Leto II. Inserati se računajo za celo stran 36 K, za s / 5 strani 25 K, za 3 /. strani 18 K, za 'i b strani 9 K, za strani 5 K. Pri večkratni objavi primeren popust. Mala naznanila po 20 vin. od petit-vrstice. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 v. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upraVništvo je v Ljubljani Breg štev. 12. GLASILO POLITIČNEGA IN GOSPODARSKEGA DRUŠTVA ZA NOTRANJSKO V POSTOJNI. Mesečna priloga: »Slovenski Tehnik". Iz programa kmetske stranke. Na tem mestu in v gospodarskem delu našega lista smo že večkrat razpravljali o raznih točkah po¬ drobnega gospodarskega kmetskega programa. Težišče programa kmetske stranke ima gotovo ležati v gospo¬ darskih zahtevah. Za vsako gospodarsko težnjo pa je treba gotovih predpogojev v izobrazbi in značaju tistih, katerim so gospodarske reforme namenjene. Kdor hoče biti n. pr. dober zadružnik, se mora o nalogah svoje zadruge precej poučiti, vestno mora paziti na poslovanje zadruge, redno mora izvrševati svojo nalogo. Kdor hoče na svojem posestvu dobro gospo¬ dariti. mora samostojno premisliti, kako bi bilo naj¬ boljše. Kaj bi rekli o gospodarju, ki bi kakor opica posnemal, ki bi se v svojem delu zanašal le na drugih mnenje in svet, sam pa ne bi imel nobenega mnenja in prepričanja o kakovosti svojega gospodarjenja? Kaj je vreden gospodar, ki bi si na slepo dal predpisati, kako naj kupi in proda? V najnavadnejših naših raz¬ merah je treba imeti neko samostojno prepričanje, da je naše delo pravo. Tudi se samo tak človek, ki samo¬ stojno sodi, na koristen način uči; kedar čuje kaj novega, sam presodi na podlagi dosedanje izkušnje svoje in po svoji pameti, dokler se ne prepriča, kaj je prav. Vzemimo zopet primer iz zadružniškega gibanja. Ideja je prišla k nam iz Nemčije. Klerikalci so se poprijeli konsumnega zadružništva, ker so na ta način mislili uničiti političnega nasprotnika-trgovca. Ker jim je duševno odvisni kmet verjel, da bo za¬ druga šla, je vstopil vanjo. Sam ni premislil, presodil in precenil, ni bil prepričan, le verjel je, kakor verjame otrok babičinim pravljicam. Če bi bil kmet samostojno premislil in se poučil o konsumnem za¬ družništvu, bi vspričo njegovega zdravega razuma ne prišlo do neštetih prežalostnih polomov, ker bi niti do ustanovitve v naših razmerah nevzdržnih konsumnih zadrug ne bilo prišlo. Kjer se dela le na slepo vero v duhovniško zapoved, ni napredek mogoč. Še bolj pa moramo obsoditi, če kmet ne le prikimuje, ker se še ne izpozna, ampak če dela po volji duhovniškega pri¬ ganjača celo tedaj, ko ve, da bi drugače bilo bolje. V vsaki vasi n. pr. vejo precej dobro, kateri možak bi občino najboljše vodil, kateri bi najbolje zastopal kmetski interes v tem ali onem javnem zastopu, — pride pa duhovnik in po naročilu od zgoraj prisili z raznimi sredstvi kmeta, da izbira, kakor je predpisal duhovnik, ki o vsem gospodarstvu niti pojma nima in . ki so ga vedli le politični, strankarski nagibi. To je najhujša duševna odvisnost, ki nese zlo v deželo. In ko jo klerikalni kimovec zavozi, se niti odgovornega ne čuti, saj je delal le po ukazu. To pa vsak ve, da je čut odgovornosti za svoje delovanje prvi pogoj za j napredek. Zato zahteva kmetski program s tako silo, da se otresimo duševnega jerobstva! Kmet, ki pred meščanom, uradnikom in duhovnom stoji z upognjenim hrbtom in prikimuje, ne bo napredoval. Ne rečemo, da ima samostojno misleči kmet vedno prav, a zmožen je opaziti sam svojo napako in napredovati, ker sam dela in je sam odgovoren ; zato pa tudi sam kliče po izobrazbi. Kmetska stranka mora dobro uvideti dalekosežni pomen stremljenja po duševni neodvisnosti slovenskega kmeta. Zato pa je ne plaši, če jo klerikalci zaničujejo in če list klerikalne stranke „Domoljub“ v zadnji šte¬ vilki vse tiste kmete, ki se ne pokorujejo slepo du¬ hovniškim ukazom psuje, da so „neodvisni butci". Nas le še utrjuje, če vidimo, da je surovost edino sredstvo, s katerim upajo klerikalci, da uničujejo gi¬ banje za samostojno kmetsko stranko. Politične vesti. »Neodvisni buteljni!" Tako nazivlja domo¬ ljub" vse one kmete, ki ne trobijo v klerikalni rog. Stran 216. NOTRANJEC Letnik II. Tu se je spet pokazala tista strastna vladohlepnost in preširnost klerikalcev. Kdor ni z njimi, ta je „butelj“. Laliko hi vrnili milo za drago, vendar radi prepuščamo surovost duhovščini in njenim pristašem, domoljubu* ni prav delovanje poslanca Frana Arkota in našega lista. Nam menda ni potreba in vnovič povdarjati, da naš list služi le kmetskim interesom in da je v vsakem oziru popolnoma prost in neodvisen od sedanjih poli¬ tičnih strank. Kar pa se poslanca Frana Arkota tiče, je njegovo delovanje za Notranjsko tako obče znano, da se „Domoljub“ in Šušteršič trudita zastonj mu iz- podnesti zaupanje. Neovržna resnica je — in celo »Slo¬ venec 11 je temu hočeš-nočeš moral pritrditi — da je posl. Fran Arko najizrazitejši zagovornik kmetskih interesov v deželnem zboru. Najbolj klerikalce boli, da je nastopil proti nemško-klerikalni volilni reformi. O njej pa smo opetovano dokazali, da ne odgovarja niti interesom meščanov niti kmetov. — Mimogrede še enkrat ponovimo vprašanje in zahtevo na poslanca kmetskih občin notranjskih dr. Kreka, naj pojasni, zakaj da je v Ljubljani ustanavljal bolj meščansko stranko, kakor je ona, ki sedaj v Ljubljani vlada. Volitve na Štajerskem. Posl. Ploj in Robič se bojita za mandate, bojita se klerikalnega časopisa „Slov. Gospodar 11 , zato sta se zavzela zato, da je urednik tega časopisa dr. Korošec postal kandidat za peto ku¬ rijo na Slov. Štajerskem. Ta mož je pravi rimski kle¬ rikalec. Zato ni nič čudnega, če so mnogi slovenski volilci proti tej kandidaturi. Seveda je sedaj, ko nas niti en teden ne loči od volitve, postavljati protikandi¬ date, malo uspešno. Tudi nemškutarji so se zgenili. Nemškutarji na Štajerskem in Koroškem pri ljudeh največ opravijo s tem, da trde, da je ,,slovensko 11 In »klerikalno 11 prav vse eno. Zato se mnogo trdnih in spoštovanih kmetov odvrača od Slovenstva, ker se tu preveč štuli klerikalizem v ospredje. Če bodo štajerski Slovenci hoteli, da se rešijo nemškutarskega navala, se bodo morali odpovedati klerikalizmu. Koroščeva kandidatura je voda na nemškutarski mlin. Naš državni zbor pravzaprav nič ne dela. Kompromisna pogajanja zaradi volilne reforme ne gredo več naprej, ker Nemci preveč zahtevajo. Zbornica'sama bo sedaj razpravljala o novem zakonu za vojaške takse, s katerim se bodo visoko povišale takse onih, ki niso služili pri vojakih. Potem pride na vrsto obrtni zakon, nato zakon o podržavljenju severne železnice. Začetkom junija se izvolijo delegacije. Ogrski državni zbor je otvoril cesar v torek s prestolnim nagovorom, v katerem je med drugim povedal, da je bil ves spor z Madjari le hudo nespo- razumljenje. Seveda vsakdo na Ogrskem ve, da se gre Madjarom za popolno samostojnost Ogrske, kateri pa se cesar protivi. Boj traja.še dalje, seveda ta hip bolj na tihem. Cesar si ni upal stvari zaznamovati s pravo Listek. Nekaj Vilharjevih. Kmet. Ko pomlad se bliža, Svoj vrtec gradim. In orjem in sejem In trte sadim. Po letu koševam Planine, doli, In šerpe bruševam, Ko žito zori. Ves teden se trudim, Si žulim roke, V nedeljo hladim si Glavico, srce. Če nimam le preveč Na rami nadlog, Vrtim se in vriskam, Daravno sem vbog. Tičice je miljena V senčico vabila; Kadar ležal sem pod njo, Me je ohladila! Sedaj pa je revica Skoraj ovenela; Cvetje, perje ljubljena Zima je odvzela. Spavaj, draga ljubica! Večno ne boš spala; Nova pomlad zelena Novi cvet bo gnala. Zopet bodo tičice, Tičice presladke, Pesmice prepevale, Pesmice pregladke. Pa boš zopet lipica V senco nas vabila, Dragim svojim serčica Miljeno hladila! Bratje naši se hlade Kadi v tvoji senci, Prsi, čela in glave Opletaj e z venci! Pluga. V jeseni gozdarim, Otavo kosim, Pšenico omlatim, Pa grozdje mestim. Ak’ peče srce me, Pa vender molčim, Ker vem, da sem rojen, Da največ trpim. Pred hišo ležal Je plug pri plugi; Kij a v je prvi, Svetal je drugi. Po zimi počivam — Kmet truden je vsak Orodje popravljam, In puham tobak. Če kdo zaničava Težavni moj stan, Ta nima al’ srca, Al’ nima možgan! Kako da rij a Obeh ni snela? Branile menda Se pridne dela-! Lipa. Planinarica. Lipa zelenela je Tam v dišečem gaji, S cvetjem me posipala; Djal sem, da sem v raj Veje raztezavala K nebu je visoko, Meni pa je do srca Segala globoko! Kožic ne bom trgala, Da bi vence spletala; Mirno, svobodno, ljubo Po planinah naj cveto. Letnik II. NOTRANJEC Stran 217. besedo in jo je imenoval „nesporazumljenje“. Ogrskemu državnemu zboru se predloži predlog, da se uvede splošna, jednaka volilna pravica, da pa se bo pri tem varoval narodni značaj ogrske države, t. j.: cesar je zadovoljen, da se uvede splošna, jednaka volilna pra¬ vica, vendar naj bo tako prirejena, da bo imel tisti narod na Ogrskem, ki ga je komaj polovico po številu, namreč Madjari, pretežno večino mandatov. Cesar pa zato zahteva, da se za vojaške potrebe dovolijo zvišane vsote. — V ogrski državni zbor je prišlo tudi 40 Hrvatov, ki so jih Madjari silno prijazno pozdravili. Hrvati bodo gotovo delali složno z Madjari, vendar bode prijaleljstvo najbrž nehalo, če se bodo kaj zavzeli za zatirane Slovane na Ogrskem in če bodo zahtevali, da se preustroji nagodba Hrvatske z Ogrsko tako, da bo Hrvatom prav. Volitve na Francoskem so sedaj končane. Vršile so se namreč še dodatno ožje volitve. Klerikalci so popolnoma poraženi. Ves čas so poprej kričali: ljudstvo bo govorilo. Da, zdaj je govorilo. Izreklo se je za delitev cerkve od države. Prejeli smo sledeči popravek: Štev. 48/Pr. Slavnemu uredništvu „Notranjca“ v Ljubljani, Breg št. 12. Z ozirom na dopis „Iz Gorenje Vipave 11 v št. 20 „No- tranjca 11 z dne 19. maja t. 1. zahteva podpisano c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi § 19 tiskovnega zakona Ako bi jo trgala, Rožica bi vmirala, Glavico obesila, Solnca ne bi včakala. Tudi jaz sem rožica, V božji vrtec vsajena; Skrivam se zdaj tu zdaj tam, Trgati se pa ne dam. Rožic ne bom trgala, Srca so nedolžnega; Naj z menoj še vžigajo, Mir, ljubezen, svobodo! Cena. Vse, kar plaja in kar leze; Vse, kar hodi, kar leti, Zbere se v presojevanje; Pred-se kliče može tri. Meč se prvi je oglasil: „Jaz sem gospodar svetd; Kamor pridem, pot si gladim; Vse pred mano trepeta!" Govori pero modrostno: „Tmote ne trpim nikd&r; Um človeški razsvetljujem; Uk in znanje sta moj dar!" z dne 17. decembra 1862 št. 6 d. z., da sprejme v prihodnjo številko ,,Notranjca“ sledeči uradni po¬ pravek: 1. Ni res, da je bil naznanjen javen shod 13. t. m. ob 3. uri popoldne „pri Hribu" v Vipavi; pač pa je res, da je katoliško politično društvo v Vipavi sklicalo javen društven shod ob //d. uri popoldne (§ 14 zakona o društvih). 2. Ni res, da ]e otvoril shod Štefan Lapajne, glavar v Postojni; res pa je, da je shod otvoril predsednik katol. polit, društva, g. Matija Erjavec. 3. Ni res, da je stražilo uhod pet orožnikov in znotraj čuvalo red tudi pet orožnikov; res pa je, da je vsa žendarmerija, ki je bila v službi zaradi javne varnosti in miru brojila šest mož. C. kr. okr. glavarstvo v Postojni, dne 22. maja 1906. Lapajne 1. r., c. kr. okrajni glavar. Domače vesti. Kmetska vstaja, zgodovinski roman slavnega hrvatskega romanopisca Avgusta Šenoe, začne kot avtorizovan prevod izhajati v prihodnji številki „No- tranjca". Šenoa popisuje v tem svojem delu življenje hrvatskega kmeta v XVI. stol., ki je trpel pod Tur- činom in nasilstvom nečloveških gospodarjev. Strašna ljubavna žaloigra prelepe kmetske deklice Jane je povod kmetske vstaje Slovencev in Hrvatov pod vod¬ stvom kmetskega poglavarja Matije Gubca, Osveta nasilnežem ne izostane. — S priobčenjem tega Šenoinega dela upamo, da vstrežemo vsem čitateljem — starim in mladim, ženskim in moškim. Ker bo priobčevanje v podlistku trajalo mnogo mesecev, priporočamo, da tisti, ki ne bi hoteli sami takoj čitati, hranijo vsaj izrezek listka za dolge zimske večere. Osebna vest. C. kr. višji gozdarski komisar Konrad Rubbia, ki je bil pred kratkim premeščen iz Gorice v Ljubljano, je imenovan za deželnega gozdar¬ skega nadzornika za Kranjsko. Promocija. V torek, dne 22. majnika t. 1. sta bila promovirana doktorjem modroslovja na dunajskem vse¬ učilišču gg. Milan Šerko iz Cerknice in Gvidon Sa¬ jovic iz Kranja, obadva iz znanih narodnih rodbin. Čestitamo! Baron Calice, avstroogrski poslanik v Carigradu, stopi s poletjem letos v pokoj ter se nastani ali v Gorici ali v bližnjem Št. Petru. Za Vilharjev spomenik je zavladalo med slo¬ venskim občinstvom dokaj živahno zanimanje. Darovi, ki so sprva le redko kapali, dohajajo sedaj v dokaj znatnem številu, vendar pa še daleko ne zadostujejo, da bi bili z njimi pokriti vsi stroški za spomenik. Rodoljubno občinstvo se torej znova nujno prosi, naj ne pozabi, kaj je dolžno spominu Vilharjevemu, in naj žrtvuje svoj oboi za spomenik, ki se odkrije meseca avgusta. Preteklo nedeljo je bil komisijonalni ogled v Postojni, da se določi, na katerem prostoru se naj postavi spomenik. Kakor čujemo, se je komisija izrekla to, naj se spomenik postavi na trgu pred šolo, kjer za Stran 218. NOTRANJEC Letnik II. je najpripravnejši in obenem najlepši prostor v vsem trgu. Poroča se nam, da nameravajo postojnska narodna društva in notranjsko narodno ženstvo prirediti tekom meseca julija v Postojni veliko ljudsko veselico v prid Vilharjevemu spomeniku. Ker priredi tudi pevsko društvo „Slavec“ v Ljubljani veselico na korist spo¬ meniku, se je nadejati, da se bo s čistimi dohodki teh prireditev znatno pomnožil zaklad, ki je določen za spomenik. Pri ti priliki bodi omenjeno, da se je med ljubljanskimi društvi odločil prvi ,,Slavec 1 ', da priredi veselico v prid spomeniku, med izvenljubljanskimi dru¬ štvi pa „Postojnski salonski orkester". Naj bi ti dve posnemala tudi druga slovenska društva! Za Vilharjev spomenik je darovala vrla Po- stojnčanka gospa Antonija Svetek, c. kr. viš. rač. svet¬ nika soproga v Ljubljani, 10 K. — Živela! — Naj bi jo osobito posnemali vsi Notranjčani, ki so še ohranili čut za svojo ožjo domovino! Prostovoljno gasilno društvo na Vrhniki bode dne 27. maja t. 1. priredilo izvanredno častno slavnost, in sicer povodom razdelitve kolajn, katere je cesar podelil za 25 letno službovanje sledečim društve- nikom: G. Karolu Mayerju. načelniku; g. Josipu Kost- nerju, vodji varuhov: gosp. Antonu Igliču, namestniku vodje varuhov, in gosp. Francetu Stularju, orodjarju. Slavnostni spored: Dne 26. maja ob 8. uri zvečer ba- kljada in podoknica pred hišo gospoda načelnika. Dne 27. maja: 1. Ob polu 9. uri zjutraj sprejem gostov. 2. Ob 9. uri maša pri Sv. Trojici. 3. Po maši istotam dekoracija s častnimi kolajnami po načelniku Zveze kranjskih gasilnih društev — g. Franu Doberletu. 4. Po dekoraciji odhod po državni cesti v „Močilnik“, kjer bode pogoščenje gostov, o. Ob 12. uri odhod iz „Močil- nika" skozi trg Vrhnika. 6. Ob polu 1. uri popoldne skupni obed v gostilni pri g. Jurci. 7. Ob 3. uri po¬ poldne pričetek ljudske veselice združene s petjem, plesom in šaljivimi točkami. Vstopnina 40 v. Gasilci v društveni obleki prosti. Pri vseh točkah sodeluje sl. polnoštevilna ljubljanska društvena godba. Prijave za banket sprejema do 26. maja t. 1. društveni tajnik, g. Jurca ml. Vsi podporni člani kakor tudi prijatelji društva se vljudno vabijo na udeležbo. Tamburaško društvo „Sloga“ iz Dol. Logatca poleti v nedeljo, 27. t. m. na Rakek, kjer priredi kon¬ cert v restavraciji gosp. Domicelja. Veselica se vrši v prid skladu za Vilharjev spomenik. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 50 vin. Z ozirom na namen veselice se pričakuje obilne vdeležbe in se pre¬ plačila hvaležno sprejemajo. „Ilirski Sokol“ v Ilirski Bistrici priredi dne 22. julija, ne pa, kakor se je zadnjič javilo, dne 15. julija, veliko ljudsko veselico z javno telovadbo. Obenem priredi kegljanje za dobitke, katero se prične dne 24. t. m. (praznik Vnebohoda) ob 2. popoldne na kegljišču v hotelu ,,Ilirija". Zaključek na dan veselice dne 22. julija t. 1. Natančni spored se še objavi. Slov. del. pevsko društvo „Slavec“ v Ljub¬ ljani priredi na binkoštno nedeljo, dne 3. junija t. 1., veliko pomladansko veselico na vrtu in v areni „Na¬ rodnega doma" v Ljubljani v korist Miroslav Vilhar¬ jevemu spomeniku. Spored: Vojaška godba. Domača godba. Promenadni koncert, Pevski koncert. Ljudska veselica. Ples. Velika črnovojniška bitka. Umetalni ogenj. Srečolov. Šaljiva pošta. Razne zabave. Natančen spored se bode dobival na dan veselice pri blagajnicah. Vstopnina 40 v za osebo, čč. društveni člani „Slavca“ in otroci do 10 let so vstopnine prosti. Vsak gost dobi pri blagajnici brezplačno eno srečko, s katero se udeleži srečkanja krasnih dobitkov. Začetek ob polu 4. uri popoldne, konec po 10. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor slov. del. pevskega društva „Slavec“. Ob neugodnem vremenu bo veselica binkoštni ponedeljek, dne 4. junija z istim sporedom. Pivka je vsled zadnjih nalivov tako narasla, da so preplavljena skoraj vsa nižje ležeča polja in travniki v okrajih Trnje, Petelinje, Radohovaves in Selce. Pod voz je prišel v Radohovi vasi pri Št. Petru Jernej Marinčič iz Zagorja pri Postojni, ko je peljal tramove domov. Konji so se splašili pred gromom, da je Marinčič padel pod voz, čegar kolesa so šla čezenj. Poškodbe vendar niso smrtne. Štiri teleta v enem letu je vrgla krava Jakoba Marinčiča v Zagorju pri Postojni, in sicer dvakrat po dvoje junic, ki so vse lepe. Toča je pobila 12. t, m. po vinogradih vasi Kot, Sodinja vas, Vavpečja vas in deloma Semič pri Črnomlju in napravila škode do 13.000 K. Utopljenca so našli 18. t. m. v Nanoščici v bli¬ žini „Cenetovega mlina" pri Hrašah. Ponesrečenec, ki je hotel vodo prebresti, je, kakor se sluti, približno 35 let star in bo najbrže rodom Lah. Nesreča se je pripetila pred kakimi 3 tedni. Prosveta. Josip Stritar, starina slovenskih pesnikov, je prišel na vabilo ljubljanskega občinskega sveta, ki ga je imenoval častnim meščanom, z Dunaja, kjer navadno biva, pretečeni teden v Ljubljano. Stritar je za Pre¬ šernom naš najzaslužnejši književnik. Letos je dovršil 70. leto. Ljubljana ga je vsprejela kakor kneza. Tri dni so proslavljali ljubeznjivega starčka. Občinski svet je sklenil imenovati dosedanje Špitalske ulice, Stri¬ tarjeve ulice, to pa zato. ker je Stritarjeva zasluga, da so Slovenci spoznali pravo važnost Prešernovo in je tedaj pokazal Stritar pot k Prešernu. In dosedanje Špitalske ulice vodijo k Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Iz Ljubljane je napravil Stritar izlet v Postojno. Gosp. Josip Prohazka, skladatelj in virtuoz v Ljubljani, je dobil pri konkursu razpisanem od ,.Češke družbe za komorno glasbo" v Pragi za svoje novo delo „Kvartet za gosli, violo, violončelo in klavir" Letnik II. Stran 219. NOTRANJEC 2. častno nagrado 600 K. Konknrsa se je udele¬ žilo 21 čeških komponistov. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 172. vodstvena seja se je vršila dne 16. majnika 1906 ob 3. uri popoldne v družbinih prostorih ,.Narodnega doma“. Navzočni : Tomo Zupan (prvomestnik), Luka Svetec (namestni prvomestnik), dr. Ivan Svetina in Ivan Šubic. Svojo odsotnost sta opravičila Ivan Mnrnik in svetovalec za družbine stvari Anton Porekar. Ime¬ novala se je druga moška učna moč za deško družbino šolo pri sv. Jakobu v Trstu. Ko so se še rešile neka¬ tere nujne notranje zadeve in se je zagotovilo nekaj knjig kot podpora dvema ustanovljenima ljudskima knjižnicama, je zaključil prvomestnik ob uri sejo. „Drava“. Društvo pod tem imenom, ki hoče pod¬ pirati slovenske dijake iz Koroške, da bodo mogli študirati na Kranjskem, mesto v njim skrajno nepri¬ jaznih koroških nemških srednjih šolah, se je ustano¬ vilo v Beljaku. Ljubljanski „Sokol“ priredi temu dru¬ štvu na korist veliko kresno slavnost na dirkališkem prostoru v Ljubljani. Če bo delovala „Drava“, bodo kmalu prišli na Koroško mladi domačini, krepki bojev¬ niki za zatirani slovenski narod na Koroško. Redovne vaje za slovensko gasilstvo. Raz¬ ložil Fran Barle. Cena 40 h, s poštnino 45 h (62 strani). Izšla je priročna knjižica, v kateri so podana navodila za redovne vaje gasilcev za razne prilike. S tem smo vendar prišli enkrat do enotnega slovenskega povelje¬ valnega jezika. Naj bi sedaj vsa gasilna društva dosledno uvedla v knjižici navedene in razložene izraze. Knjižica je prav izvrstno in vestno sestavljena. Z njo je podan končni korak do ponarodenja slovenskih gasilnih društev. Edino to nam ne ugaja, da sta ..Gasilec 11 in ž njim tudi pričujoča knjižica tiskana v nemški tiskarni. Sicer pa knjižico toplo priporočamo! Narodno gospodarstvo. Komisija za pogozdovanje Krasa. V pondeljek se je podalo osem članov komisije za pogozdovanje Krasa, na čelu jim dvorni svetnik grof Attems, v Komen, da si ogleda gozdne nasade v komenskem okraju. Ko¬ misija je bila v Komnu vsprejeta na slovesen način. Pričakovalo jo je komensko starešinstvo. Komen je bil ta dan praznično opravljen. Vihrale so zastave in streljalo se je iz možnarjev. Komisija, ki si je ogledala nekatere nasade, se je prepričala o lepem napredovanju pogozdovanja v tem okraju. Pri ..Jadranski banki" v Trstu se je podpisalo 2,400.000 kron. 5% ruskega državnega posojila iz leta 1906, in sicer večinoma v 6 do 12 mesecev vezanih kosih. Varčnost. Najbolj varčni so Danci, kjer ima vsak drugi prebivalec, t. j. 50% prihranke; najmanj štedijo Rusi, šele vsak trideseti ima prihranke (3%). Na Ruskem imajo prebivalci povprečno 16 K prihrankov, na Danskem 302 K. Po Dancih pridejo takoj Nemci. potem Švedi. Belgijci, Holandci. Francozi, Avstrijanci, Lahi. Na Avstrijskem največ štedijo Čehi, najmanj Madjari. Kako postanejo strupene gobe neškodljive? Kadar pride čas, da vzrastejo iz vlažnih gozdnih tal gobe, se vsako leto v časnikih povračajo poročila, da se je kdo ponesrečil z uživanjem strupenih gob. Ob takih prilikah ne manjka opominov, dobrih svetov, priporočanja protistrupov in navadno tudi migljajev, naj šola bolje skrbi za poznavanje gob. A vse to ne zadostuje, ker mnogokrat so strupene gobe tako po¬ dobne užitnim, da premotijo nabiralca in posledica uživanja je lahko smrt, In vendar poznamo jako pri- prosto sredstvo, s katerim preprečimo nevarnost, ki nam preti od strupenih gob; to sredstvo obstaja v tem, da se odlije prva voda, v kateri smo gobe kuhali. Gotovo si mislijo oni, ki gobe radi jedo, da tako ravnanje kvari okus in vonj gob, a je ravno nasprotno, okus in vonj, ki je lasten gobam, postane še občutnejši, ker se gobe temeljito očistijo in izgube duh po plesnobi, ki ga opažamo na nekaterih. Marsikateri se boji uživati gobe, kar je vsekakor obžalovati, ker so jako tečne. Kdor ravna z njimi tako, kot je tu opisano, jih brez skrbi lahko uživa, ker je vsaka nevarnost izključena. V nekaterih deželah že davno poznajo to sredstvo, ter se nič ne boje pred gobami. Gobe naj bi radi svoje tečnosti, redilne vrednosti, dobrega okusa, pa tudi ker niso drage, postale splošno razširjeno živilo med ljudstvom. Polže preženemo z mladih rastlin, ako te potresamo s pepelom od drv. Ko dež pepel odpere, je treba zopet potresati. S salate se polži uspešno pre¬ ganjajo s čilskim solitrom. Treba ga je v ta namen mešati z rahlo prstjo, da se sol ne nabere v kepe. Zarjavelo železo, posebno na plotih in vratih moremo dobro in trajno pobarvati le, če smo preje odstranili rjo. Oddrgniti moramo rjo z jekleno krtačo. To je pa dolgotrajno delo, katero si olajšamo s pomočjo petroleja. Če barvamo z bolj temno barvo, je dobro pri- dejati grafita. Žuželko v ušesih. Najbolj praktičen in najmanj nevaren način, da spravimo iz ušesa mušico, bolho je ta-le: Glavo položimo na mizo tako, da je uho z mušico zgoraj. Potem ulijemo počasi mlačno vodo v uho, in čakamo mirno, da se prikaže žival na površju, kar se zgodi v par minutah. Nekateri menijo, da pride žuželka celo v možgane, vendar to mnenje ni pravo, ker je poleg bobna še trdna kost, ki onemogoči, da bi se kaj takega zgodilo. Kuniče imajo mnogokrat več mladičev kakor jili morejo vzrediti. Iz tega sledi, da ostanejo mladiči slabiči. V takih slučajih je svetovati, najslabše živali -— pozna se jih po zgubani koži — takoj umoriti, tako da ostane kunici le kakih 6 do 8 mladičev. Na novo vsajena drevesca ni dobro privezati preveč trdo na kol. Tla pod drevescem se še niso vlegla, drevesce še nima stalnega mesta. Ko se drevesce Stran 220. NOTRANJEC Letnik II. vsadi, ga je treba prav nalaliko privezati in če le mogoče vrli debla. Še le. ko se zemlja vleže, se dre¬ vesce pritrdi bolj močno. Nekaj besedi o razkužilih. Učenjaki raziskujejo vsakojake stvari. Človek pa izrablja njihove pridobitve v ta namen, da si olajšuje življenje. Med tem, ko so se včasih učeni možje pečali le bolj s stvarmi, ki z življenjem nimajo veliko opraviti, vidimo, da se danes kaj posebno naglo razvija ona znanost, ki ima služiti praktičnim potrebam življenja. Tehnika in medicina sta polji, ki se najbolj pridno ob- delavati, in ni je hiše ali hišice, kjer bi se ne moglo od tod kaj porabiti. Namenili smo se, da opozorimo rojake na razkužila, ki so sad zdravniških in teh¬ niških raziskavanj. in o katerih je skoraj neobodno potrebno, da se danes kaj ve. Razkužila so — kakor ime pove — sredstva, s kojih pomočjo se razkužuje. to je: uničuje kužne bo¬ lezni. Predno govorimo o razkužilih, odgovoriti si moramo na vprašanje: Kaj so kužne bolezni in kaj so njihovi provzročitelji? Šele najnovejši čas so zdravniki dognali, da je iskati vzrok malone vseli bolezni v glivicah ali bakterijah. To so mala bitja, katera vidimo le pod povečalnim steklom, ki jih veli krat, tudi par tisočkrat poveča in ki se rada vgnezdijo v človeku ali živalih ter navadno povzročajo bolezen. Najbolj nevarne in škodljive so one glivice, ki so vzrok kužnih boleznij. bodisi človeških, bodisi živalskih. So pa še druge vrste glivic, ki sploh ne provzročajo nobenih bolezni, ali pa vsaj ne tako hudih. Kakor hitro so zdravniki dognali, kakšna je ona glivica, ki povzroča to ali ono bolezen, so skušali za vsako posebe iskati sredstev, s pomočjo kojih bi jih lahko zamorili. Na ta način so nam iznašli celo vrsto razkužil, ki imajo sicer vsa isti namen — razkuževati — ki pa vendar tako različno delujejo, kot so različne vrste bolezni. Karbolova kislina, lizol, kreolin, formalin, kreosot, sublimat so nam bolj ali manj tuja imena modernih razkužil. Skoraj vsakemu znano vapno, galun, modra galica pa so razkužila, ki tudi spadajo v to vrsto, četudi zaostajajo daleč za prvimi. (Dalje prih.) Po svetu. Buffallo-Bill — veliki amerikanski cirkus, ki je priredil 16. t. m. dve predstavi v Ljubljani, šteje 500 lastnih konj in 800 uslužbencev. Obeh predstav se je udeležilo po kakih 9000 oseb. Prevoznih troskov je plačal cirkus za vožnjo iz Trsta v Ljubljano 9306 K, iz Ljubljane v Zagreb pa 9000 K. En milijon in tristotisoč sardel so vjeli pre¬ tekli teden ribiči v Gradežu. V Sesljanu na Primorskem so razstrelili pretekli teden veliko mino, v katero so vložili 12.500 kg smod¬ nika in 2300 kg dinamita. Razstreljenega je bilo okoli 200.000 tonelat materijala, ki ga uporabijo za zasipanje moija v novi luki pri sv. Andreju v Trstu. Po zadnjem štetju je rogate živine v Ru¬ siji 30 milijonov, Nemčiji 18, Franciji 14\5, Avstro- Ogrski 14, Italiji 5. Ovac je v Rusiji 70, Franciji 2u, Avstro-Ogrski 12, Nemčiji 11, Italiji 7 milijonov. — Svinj je v Nemčiji 14. Avstro-Ogrski 10*5, Rusiji 10, Franciji 75, Italiji l - 8 milijonov. — Konj pa je v Rusiji 20, Avstro-Ogrski 4, Nemčiji 4, Franciji 2'9 in Italiji 0.7 milijonov. Strašna nesreča se je primerila v Motovunu v Istri. Ondotni posestnik Luka Midorf je gnal na večer svojo mlado in plašljivo kravo napajat. Pri tem si je ovil konopec, na katerem je bila krava privezana, okoli roke. Naenkrat se je krava splašila in je vlekla nesreč¬ nega gospodarja za seboj po ostrem kamenju, da se mu je obelila vsa koža z glave in je vsled tega v strašnih mukah umrl. Njegova smrt bodi opomin vsem, ki imajo opravka s takimi stvarmi. Razširjenost čebelarstva. Na Grškem imajo 30.000 panjev, ki dajo pol milijona kilogramov medu na leto, na Danskem 100.000 panjev, na Ruskem 110.000, v Belgiji 200.000, na Nizozemskem 240.000, na Nemškem 1.420.000, ki dajo 20 milijonov kilogramov medu. Največ panjev ima Avstro-ogrska, ki pridela 21 milijonov kilo¬ gramov medu. Med avstrijskimi narodi so tudi v tem pogledu na prvem mestu Čehi. ki imajo mnogo čebe¬ larskih časopisov in 72 čebelarskih društev. Kako farbajo mestne ljudi P Neki človek, ki mu je bilo treba denarja, je inseriral v časopisih: „Na,jzanesljivejše sredstvo, s kojira si more vsakdo po¬ daljšati življenje, pošljem za dve kroni. Vsakemu, ki dokaže, da moje zdravilo ne pomaga, plačam stokrat več ;< . Na ta inserat so „padali ljudje noter 1 ', da je bilo veselje in kmalu tudi denarja dovolj. Prebrisani mož je dal na papirček natisniti in kot tiskovino razposlal sledeči svet: „Vstani vsak dan eno uro prej, nego običajno! V spanju itak prav za prav človek ne živi. Če tedaj vstanete vsak dan uro prej. pridobite na leto 365 ur, v 10 letih že pol leta. Za toliko bo Vaše živ¬ ljenje daljše". Čudna oporoka. Grof Pembroke, ki je bil velik čudak, je v svoji oporoki določil med drugim tudi sle¬ deče : Torej zapuščam lordu Say-u — nič. Prepričan sem, da bo to prepustil ubožcem. Polkovniku Crom- wellu zapuščam dobro besedo, ker mu v življenju nisem nobene privoščil. Tomažu May-u zapuščam 5 šilingov. Kdor je bral njegovo zgodovino angleškega parlamenta, ve, da mu 5 šilingov preveč zapuščam. Sila Slovanstva. Slovanov je 147—150 miljonov, in sicer je Rusov v evropski in azijski Rusiji 91 mi¬ ljonov. v Avstro-Ogrski 3,805.000. v Ameriki 300.000, drugod 60.000. skupaj 95,300.000. Poljakov je na Ruskem 9.500.000, v Avstriji 4,259.000, na Nemškem 3.450.000, v Ameriki 1.500.000, drugod 55.000, skupaj 19.125.000, — Čehov je v Avstriji 5,956.000, na Ogrskem Letnik II, NOTRANJEC Stran 221. (Slovaki) 2,019.641, v Ameriki 500.000. drugod 50.000, skupaj 9,500.000. Luži škili Srbov je na Nemškem 156.000, Srbohrvatovje v Avstriji 711.000. Na Ogrskem in Hrvaškem 2,731.000* v Bosni 1,700.000, v Črni Gori 215.000, na Srbskem 2,250.000, na Turškem 250.000. v Ameriki 250.000, skupaj 8,210.000. Bolgarov je skupno 4,850.000. Slovencev pa v Avstriji (po štetvi z leta 1900) 1,193.000, v Italiji '40.000, v Ameriki 100.000, drugod 20.000. skupaj 1,450.000. Sežiganje mrličev je že precej razširjeno na Angleškem. Prošlo leto se je spepelilo v Angliji 600 mrličev. Najhitrejše živali. Če bi se vsi čveteronožci naše zemlje zbrali, da prirede dirko, bi prvo nagrado dobila gazela, kajti ta lepa žival more preteči (seveda ne dolgo časa) v sekundi 27 metrov. Potem bi prišel konj. seveda tak. ki je prav za dirkanje dresiran, ki zmore 25'3 m v sekundi, za njim najhitrejši pes, tako zvani „ruski volk“, ki preleti tudi 25 m v sekundi. Za dirkanje odgojeni angleški psi prebite 18—23 m v sekundi. Zajec more leteti v minuti 1200 do 1300 to, navadno se mu pripisuje le 400 m. Volk prebeži v minuti največ 70 to; kar se pa tiče vstrajnosti, je prvi. V eni noči premeri volk 80—100 km. Kače našle gorak vrelec. Francoski učenjak Madeuf je iskal kače, ker je rabil strup za znanstveno raziskavanje. V goratih krajinah Auvergne. kjer jih je zasledoval, se nahaja mnogo kač, a čudil se je učenjak, da jih je bilo največ na primeroma malem ozemlji in to vedno na istem mestu. Posebno po zimi in ob slabem vremenu je našel na tem kraju na. stotine kač. Čudno je bilo to tembolj, ker je bil prostor pust in ni ležal na solncu. Kar najdejo delavci, ki so napravljali v tem kraju železnico, pod tem prostorom vrelec, čigar toplota je bila 47 0 in ki je ogreval zemljo do površja. Tako je bila uganka rešena. Za kratek čas. Nerazumljivo. — Gost: Jaz ne morem več ostati v vašem hotelu, v sobi poleg moje vsako noč joka otrok, tega ne morem prenesti. — Hotelir: Meni je nerazumljivo, da se pritožujete. Stariši tega otroka imajo malega kričača celo v svoji sobi, a se še niso nikdar pritožili. Nikdar v zadregi. — Krošnjar: Kupite za¬ bojček smodk gospod, zadnji je, druge sem že vse prodal. — Gospod: Hvala! Ne bom kupil, ker se hočem ka¬ jenja popolnoma odvaditi. — Krošnjar: Brez skrbi kupite, to je najboljše sredstvo, gospod. Slabo razumel. — Gostilničar: Ali se je bolezen vašega strica res tako poslabšala, gospod oskrb¬ nik, da se je treba bati najhujšega? — Oskrbnik: Da. na vse sera pripravljen. — Gostilničar: Tako, jaz sem mislil, da podedujete samo polovico. O društvenih priredbah. Neko društvo je stavilo do našega uredništva v naslednjem pod 1. do 4. navedena vprašanja. Ker bodo pa odgovori na nje gotovo tudi drugim društvom v hasek, podamo na stavljena vrašanja javen odgovor. 1. Kakšne pravice imajo županstva do društev, ter kakšne dolžnosti imajo društva do županstev? Odgovor: Županstva občin, ki nimajo lastnega štatuta in, ki vsled tega ne opravljajo poslov političnih oblasti prve inštance (okr. glavarstev), nimajo do društev nikakih pravic in obratno. Nasprotno pa imajo županstva občin z lastnim štatutom, ki vsled tega opravljajo posle političnih oblasti prve inštance, iste pravice do društev, kakor sicer okrajna glavarstva, a društva imajo do njih iste dolžnosti, kakor sicer napram okrajnim glavarstvom. 2. a) Ali morajo društva svoje veselice naznaniti raznn okr. glavarstvu tudi županstvu? Odgovor : Ne. Ali okrajnemu glavarstvu ali pa v občinah z lastnim štatutom magistratu. b) Ali mora društvo ki priredi pri svoji veselici tudi ples, ali pa samo plesno veselico, izposlovati pri županstvu plesno dovolilo ter mora društvo tudi vplačati občinsko plesno pristojbino kakor kak zasebnik? Odgovor : Za vsako plesno veselico z godbo katera ima javen značaj, je treba izposlovati pri pristojnem županstvu plesno dovolilo (licenco) in mora društvo ravno tako kakor kak zasebnik vplačati predpisano pristojbino. c) Mora-li biti prošnja za tako plesno dovolilo, oziroma plesno dovolilo samo kolekovano? Odgovor: Prošnjo, bodisi pismeno ali protoko- larično podano, kakor tudi plesno dovolilo je koleko- vati s kolekom po 2 kroni. 3. Koliko sme znašati občinska plesna pristojbina? Odgovor: Plesna pristojbina sme znašati od vsakega moža-godca po 20 do 40 vinarjev. Visokost te pristojbine določi v označenih mejah občinski odbor. 4. Ali morajo društva brez razločka vsako svojo veselico naznaniti okrajnemu glavarstvu? Odgovor: Onim društvom, ki prirejajo — v smislu svojih pravil in le za društvenike — družabne sestanke — z namenom, da se na njih bere ali predava, bodisi predavanje ali čtivo znanstvene ali razveseljujoče vsebine, ali, da se na njih daje udom priliko vdeleževati se dovoljenih iger ali godbenih produkcij ali plesnih veselic — ni potrebno teh sestankov prijavljati okrajnim glavarstvom. Ako pa imajo ti sestanki javen značaj ter se jih lahko tudi nečlani društva udeležujejo se morajo prijaviti v zmislu pod 2. in 3. razjasnjenih določil. Darovi za Vilharjev spomenik. Gospica Alojzija Kraigher v Postojni nabrala pri raznih pri¬ likah 18 K; gospice Julka Smolč, in Mici Meze v Dol. Logatcu nabrale pri tamošnjih rodoljubih 55 K. Srčna hvala. Naj bi našle obilo posnemalk. Odbor za Vilharjev spomenik. Stran 222. NOTRANJEC Letnik II. Poslano.*) Izjava. Pravzaprav bi mi ne bilo potrebno, da odgovarjam na neutemeljeno vest prijavljeno v „Notranjcu“, z dne 19. majnika 1906 stran 209. med domačimi vestmi iz Št. Petra. V tej notici se mi namreč predbaciva, da odiram sedaj, ker sem edini mesar v Št. Petru odje¬ malce,. oziroma, da hočem ta čas, v katerem nimam konkurenta — v svoj prid in v škodo mojih odjemalcev — izkoristiti. Tako očitanje sem primoran kar najodločneje za¬ vrniti! — Cena za katero prodajam jaz meso, odgovarja le današnji draginji. — Živina pa je dandanes tako draga, da sploh ni mogoče prodajati ceneje, kakor pro¬ dajam jaz, in lahko trdim, da prodaja vsak drug mesar dražje od mene. Toliko v pojasnilo oziroma opravičbo napram mojim odjemalcem. Naslednje vrstice pa naj veljajo onemu, ki je pisal zgoraj navedeno notico. Tega gospoda vabim najvljudneje, da se zglasi v moji prodajalnici, katero sem prevzel od Matije Gam, ter da se izjavi, da hoče isto prevzeti. Naj jo prevzame in naj mi bo konkurent! Saj ne maram, da sem sam na trgu mesar. Hočemo videti po čem, da bo prodajal g. dopisnik meso! Mari misli g. dopisnik, da so voli in majnikovi hrošči eno in isto? Naj poskusi g. dopisnik, naj razseka vola in gledal bo, kje dobi svoj denar nazaj. Predbaci- vanje in napadanje, to je lahko opravilo, resnično kaj storiti, je pa težko. Ko pridem h kmetu, da kupim od njega živino, moram biti prepričan, da je žival že desetkrat preteh¬ tana in tej teži primerno visoko se stavi meni kupna cena. Ako bi plačal to ceno, sem lahko preverjen, da sem se pustil odreti na meh. Govoriti je lahko a — delati in kaj storiti — ne tako. Saj nisem hotel te prodajalne prevzeti! Zakaj jo ni prevzela hranilnica v Št. Petru — saj sem dovolj časa čakal z odločitvijo. Saj nisem hrepenel po tem, da bom sam — brez konkurence. In naj bi bil kdorkoli prevzel to trgovino — mene bi to ne bilo vznemirilo. Za prihodnjost pa se kar najodločneje zavarujem proti takim napadom ter opozarjam g. dopisnika, da je to moja prva in zadnja beseda v tej zadevi, ter da se ne bom spuščal v nadaljno polemiko. Kar se pa tiče vozov, ki naj služijo udobnosti tujcev, in dobička pri njih, bi pa svetoval g. dopisniku, da si omisli i sam tak voz. Naj se prepriča, koliko do¬ bička da bo imel od takih vozov. Fran Zaplata, mesarski mojster. V Št. Petru na Krasu, 21. majnika 1906. * Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, | kolikor določa zakon. Loterijske številke. Dunaj, 19. maja. 2 87 27 33 1 Brno, 23. maja. 50 80 23 71 74 JVIala naznanila. Vsaka vrstica v teli oznanilih stanc ŽOrin. Pri večkratni objavi se dovoli primeren popast.. Denar je poslati naprej. Plača se lahko tudi s pismenimi znamkami. Sirar, samec z večletno prakso išče službe. Več pove uprav- ništvo „Notranjca“ v Ljubljani, Breg št. 12. Slikarskega učenca sprejme Josip Inocente, slikarski mojster v Postojni. Wo!fov slovensko - nemški in nemško - slovenski slovar, vezan in dobro ohranjen se kupi takoj. Kdo? pove upravništvo ,,Notranjca“ v Ljubljani, Breg štev. 12. Cementne cevi razne velikosti so po zmernih cenah naprodaj pri Jos Dekleva v Postojni. Kašelj. Kogar kašelj nadleguje, naj rabi okusne in olajševajoče Kaiserjeve prsne karamele. 2470 notarsko poverjenih spričeval nam dokazuje, kako uspešno se jih rabi zoper kašelj, hripavost, katar in zaslinjenje. — Zavitek 20 in 40 vinarjev. — Edino pristne so one, ki imajo varstveno znamko »Drei Tannen«. Zalogo ima J. Hus, lekarnar v Vipavi. Več sto visokodebelnih sadnih drevesc prodaja po nizkih cenah krajni šolski svet v Postojni. Napravo apna odda po dogovorjeni ceni gospodarski odsek na Razdrtem. Leonh. Del-Linz, načelnik. Esenca za kurja očesa. Najbolje sredstvo proti kurjim očesom, debeli koži, bradavicam itd. Steklenica z rabilnim navodom 70 h razpošilja: Lekarna pri Mariji Po¬ močnici v Vipavi. Aparat za proizvajanje plina za 14 m s , h kateremu spa¬ dati 2 peči, 16 svetilk, 7 kandelabrov in več drugih stvari, ki se rabijo pri plinovi razsvetljavi, je po nizki ceni na prodaj. Več o tem pove Jože Šibenik, ključavničarski mojster v Postojni. Parni kotel preskusen za 7 atmosfer pritiska. Poleg kotla je tudi črpalnica in 500 kg starega železa ceno na prodaj, kakor tudi 2000 steklenic (butelk). Več o tem pove Jose Šibenik, ključavničarski mojster z Postojni. Žitočistilnik še dobro ohranjen in ena kopirna stiskalnica za urade se ceno proda. Več o tem pove Jože Šibenik, klučavničarski mojster v Postojni. Vreče od hmelja po 4 K komad ima naprodaj A. Thorausch, pivar v Senožečah, Notranjsko. Trgovska pomočnica, z najboljšimi spričevali, stara 22 let, išče druge službe. Kdo? pove upravništo „Notranjca‘- v Ljub¬ ljani, Breg štev. 22. Hrastova debla od 25 cm do 125 cm debela, različne dolžine, so po zmernih cenah naprodaj pri g. Ivan Marcu v Nova¬ kovem mlinu pod Planino na Vipavskem. Učenec ne pod 14 let star, tudi nekoliko nemščine vešč in po¬ štenih starišev, sprejme se v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. Izvrsten sir, prve, druge in tretje vrste ima na prodaj Ivan Vidmar, trgovec in lastnik mlekarne v Črnem vrhu, nad Idrijo. Izurjen strojni kurjač usposobljen za to delo išče službe, nastopi lahko takoj. Natančneje o tem pove Matevž Milharčič v Postojni. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Letnik II. NOTRANJEC Stran 223. Zarezano strešno opeko (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi = Hansi Jelonšeli = opekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. uri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1. marca do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5-— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 3*— za osebo. ? t'V'v‘YVYYVYVYYVYVYyvYY , > Notranje! berite, širite in naročajte Jotranjca"! == Bi!HS ŠEBER r> v Postojni. Akcidenčna tiskarna. Knjigoveznica. Fotografični atelije. KI KI K! Zaloga vsakovrstnih tiskovin za županstva, krajne šolske svete, šolska vodstva, posojilnice, mlekarske zadruge itd. Izvršuje se po naročilu vsa druga tiskarska dela kakor n. pr. letna poročila, cenike, vabila k veselicam in občnim zborom, programe, nazna¬ nila o zarokah, porokah itd., parte liste, pisma in kuverte z naslovi, posetnice, razglednice, trgovska naznanila itd. itd. Zahtevajte cenike zastonj — =rr— - in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. -*4- = llnai? • ~ in trgovec zlatnine in srebernine, delničar prvih združenih tovarn ur »Union« v Bielu, Genovi in Glashiitte. POZOR! BERITE! lajcBBejh in nnjhitrejšn vožnjo g Smerifio ji s parnibi Jntnuašktgi Llojda" iz BREMHfl u HEH-VDRH s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wi!helm II.«, „Kronprinz Wilhelm«, „Kaiser Wiheim der Grosse«. Prekomorsko vožnjo traja samo S do 6 dni. Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navednega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVRRDU TRVČRRJU KOLODVORSKE ULICE ŠT. 35. nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“. Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Kolorado, Mexiko, Kalifornijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Gaiveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno, Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Kolombo, Singapore, v Avstralijo i. t. d. Stran 224. NOTRANJEO Letnik II. LJUBLJANA Pred Škofijo 3 JOSIP KORDIH LJUBLJANA Pred Škofijo 3 priporoča • svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen % kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: rafijevo ličje, travnišnice. mešane za suho in mokro zemljo, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen fl^* po nizkih cenah. “Pl Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. /n er\ 1 ^ in? ii Vožnja traja _,_ dni g dni ^ izV rstna P n|l KŠ2a potoval in 0 ^ anz znajnovejšimi leta 1905in 06zgrajenimi veliKansKjmi parniki Pojasnila daje zastopnik sedaj veliki parniki z 8-12,OOOtonami ;umg | J^lodvorsf^-ulice štv. : vsaki ponedeleK . torek i 28 V hiši gospe Helene Orešeh o Postojni • zobozdravnik • iz Ljubljane, Špitalske ulice št. 7 #v ^4 0.SEVDL % \ izvršujejo. Ordinira vsako soboto od 8. do 5 . ure. ar Pivovarna„G. /VUEl^-jevi dediči v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12. priporoča svoje izvrstno marčno in na bavarski način varjeno pivo 1 v prid družbe sv. Cirila in Metoda. - IS Zaloge na Notranjskem so: v Idriji (založnik gosp. Franjo Didič, posestnik i. t. d.), v Št. Petru na Krasu (založnik gosp. Anton Rebec, vinotržec), v Prestranku (založnik »Mlekarska zadruga 8 ) in v Žireh (založnik gosp. Matija Gostiša, posestnik). Notranjska posojilnica v Postojni | registrovana zadruga z omejenim poroštvom posluje vsak petek od 9. do 12. ure dopoldan * obrestuje hranilne -vloge po 4 1|2 °|o brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. ■■ . . ■ Daj© posojila po 6 °|* =========_ na osobni kredit ali proti vknjižbi. Izjemoma in v nujnih slučajih se sprejemajo vloge in dajo posojila tndi eh drnzih delavnikih, Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.