Leto LX VH., št. 232 ^jnbljana, petek 12. oktobra I934 SLOVE iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — InaeraU do 30 petrt vrst 4 Din 2... do 100 vrst a Din 2-60, od 100 do 300 vrst a Din a.-, večji inseratl petit vrata Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratnJ davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 26.-- Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon: 8122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podrutnlee: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1. telefon it. 66 podružnica uprave: K ocen ova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. Program pogrebnih svečanosti V nedeljo bo truplo pokojnega kralja izkrcano v Splitu, nato pa prepeljano v Zagreb, od tam v Beograd in nato na Oplenac, kjer bo v petek položeno m rodbinsko grobnico Karadjordjevićev Beograd, 12. oktobra, AA. Spored pogreba viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja je naslednji: Kr. vojna ladja >Duhrowi&« z zadnjimi ostanki viteškega kralja prispe v splitsko luko v nedeljo 14. oktobra ob 6.30. Ladji nasproti odpluje vojna mornarica. Vse ladje v splitski luM oddajo čast s spuščanjem zastave na pol droga. Prihod >Dubrovnika« v naše vode bo objavljen s topovskimi streli. Streljali bodo vsakih pet minut vse dotlej, dokler ae bodo posmrtni ostanki viteškega kralja nahajali v Splitu. Ob istem času streljanje v Beogradu in v sedežih banskih uprav. V Splitu bo svečan sprejem posmrtnih ostankov viteškega kralja, v katerem sodelujejo: kraljevska vlada, predsednik senata in podpredsednik Narodne skupščine, uradne osebnosti, vojska in mornarica, predstavniki vseh veroizpovedi, korporacije, društva, udruženja, šole in meščanstvo. Kratko cerkveno opravilo, nato mimohod ljudskih množic mimo posmrtnih ostankov viteškega kralja. Posebni dvorni vlak s posmrtnimi ostanki kralja odpelje v Beograd 14. oktobra ob 10. Vlak opremljajo kraljevska vlada, predsednik senata, podpredsednik narodne skupščine in druge, v to določene osebnosti. Prihod v Zagreb 14. oktobra ob 21.40. Sprejema se udeleže uradne osebnosti, vojska, predstavniki vseh veroizpovedi, vseh korpo raci j, društev, šole in meščanstvo. Mimohod prebivalstva mjmo posmrtnih ostankov viteškega kralja. Odhod vlaka v Beograd v ponedeljek 15. oktobra ob 5. Prihod vlaka s posmrtnimi ostanki viteškega kralja v Beograd v ponedeljek 15. oktobra ob 13.40. Mimo postaj bo dvorni vlak vozil z zmanjšano hitrostjo, ustavil pa ee bo samo na določenih krajih. Sprejema na postaji v Beogradu se udeleže: kraljevo nameslniištvo, kraljeva vlada. Narodno predstavništvo, predstavniki vseh veroizpovedi, vojska in mornarica, predstavniki ustanov, korporacij, društev, šole in meščanstvo. Posmrtne ostanke viteškega kralja prenesejo z železniške postaje do starega dvora v spremstvu vojske. Špalir: vojska, šole in meščanstvo. Kratko cerkveno opravilo v starem dvoru. _____ Posmrtni ostanki viteškega kralja bodo položeni na rnrtvaški oder v starem dvoru, kjer ostanejo 16. in 17. oktobra, to je v torek in sredo. Pristop prebivalstva bo dovoljen od 6. do 22. ure vsak dan. 16. in 17. oktobra prispejo delegaci- je iz kraljevine in odposlanstva iz inozemstva. Venci se bodo polagali 16. in 17. oktobra od S. do 12. in od 14. do 20. ure v poslopju starega dvora. 17. oktobra opolnoči bo prenos ostankov viteškega kralja v Saborno cerkev. 18. oktobra bo v saborni cerkvi opelo od 7.30 do 8.15. Sprevod bo krenil od saborne cerkve do bul vara Osvobojenja, odtod pa prenesejo posmrtne ostanke viteškega kralja na Oplenac. Prihod na Oplenac okrog 14. ure in parastov v zadužbrni, v kraljevi cerkvi sv. Jurija, kjer polože posmrtne ostanke v kripto ob 14.30 z vojaškimi častmi. Med polaganjem posmrtnih ostankov viteškega kralja v kripto zazvone zvonovi vseh cerkva po vsej državi. V prestolnici in v sedežih banskih uprav oddajo častne strele. Razpored pogreba in druge podrobnosti se objavijo naknadno. — Državni odbor za pogreb. Nj. Vel. kralj Peter II. pri svoji vzvišeni materi Ganljivo srečanje Nj. Vel. kraljice matere in kralja Petra II. — Prva zdravica novemu kralju Jugoslavije — Na povratku v domovino prispela iz Marseillea NJ. Vel. kraljica Marija, $e je z lyonske železniške postaje odpeljala v stanovanje jugoslovenskega poslanika dr. Miroslava SpalajRovi6a, kjer je bil že od prejšnjega večera mladi kralj Nj. Vel. Peter. Pričakovali so, da bo mladi kralj ob prihodu v Pariz izstopil s svojo babico ru-munsko kraljico materjo Marijo na pariški severni postaji, kjer je bilo ob 9. zvečer vse pripravljeno za njegov sprejem. Na postajo jo prišel sam pariški prefekt z direktorjem pariške policije. Razen tega so došli tudi minister za letalstv0 general Oanain, šef kabineta zunanjega min is- a Vital's ter rumunski poslanik Cesianu. Ko pa je prispel vlak na postajo z 20minjmw zamudo, mladega kralja ni bilo v vagonu. Na za. htevo Nj. Vel. rumunske KraijTce Marije se je vlak ustavil že pred Parizom na postaji V i 11 ie rs le Bel, kjer sta se rumun-ska kraljica Marija In njen vnuk mladi kralj Peter vsedla v avtomooi. jugoslovenskega poslaništva. Mladi kralj je mim0 PreD ' noč v hiši poslanika Spalajkoviča in ie vedno misji-da se je njegovemu vzvišenemu očetu pripetila avtomobilska nesreč«. V hiši poslanika Spalajk>viea se je prvič sestal s svojo globoko užaloščeno materjo. Srečanje vzvišene matere »n mladega kralja je bilo zelo ganljivo. Okoli 11. se je Nj. Vel. kraljica Marija romunska odpeljala v svoj hotel. V sta-iju poslanika 8ĐaUjfc«v!-Sa je bil opol- dne prirejen intimen ooea samo mlademu kralju In Nj. Vel. kralj'ct Mariji. Tu sta na Častnem mestu sedela Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljica v^a-tja, na lesni mladega kralja ga. Spalajkovičeva. na levi strani pa dvorna dama gdč. Mirka Grujič. Na desni strani kraljice je sedel zunanji minister Jevtič, na levi pa poslanik Spalajko-vič. Cb koncu obeda je poslanik Spalajko-vič izpregovoril zelo ganljivo zdravico mlademu kralju, ki ga čakajo velike naloge In v katerem goji ves jugoslovenskl narod velika upanja. Poslanik Spalajkovič je zlasti povdaril. da smatra za izredno čast, ker more prvi nazdraviti mlademu kralju Petru M. ter izpiti čašo na njegovo zdravje. Mladi kralj je pazljivo ki resno poslušal zdravico poslanika SPalajkovića. nato pa je dvignil časo. trčil z njim In IzpH. Snoči sta se Nj. Vel. kralj Peter II. in njegova vzvišena mati odpotovala v domovino. Predsedniki vseh nacionalnih, kulturnih, prosvetnih, humanih in drugih društev naj se zglase od 14* dalje v predsedstvu mestnega po-zaradi važnih informacij — Zadeva ie zelo nujna! Sožalne izjave inozemstva Ves svet izraža Jugoslaviji sožalje ob smrti viteškega kralja Zedinitelja in svoje ogorčenje nad marseilleskim atentatom Beograd, 12. oktobra. AA. M in is trsk i predsednik g. Nikola Uzusi ovi ć je prejel polog drugih naslednje brzojavko: Angleški kralj London. — Prosim Veso eksceVenco, da verujete, kako iz vsega srca delim ogromno bolest jug oslov enske vlade in naroda, k i vas je zadela z nepopravljivo izgubo vašega junaškega kralja s katerim sem osobno izgubil plemenitega in dragega prijatelja. — Georges, kralj Velike Britanije. Avstrijski kancelar Dunaj. — Vest o tragični smrti Nj. VeL kralj« me je silno pretresla Prosim vašo ekscelonco, da sprejme naj iskren ejše sožalje avstrijske zvezne vlade. Dovolite mi, da se pridružim sočutju Avstrije ob tako strasni izgub . ki jo trpi jugoslovenska kraljevina. — Schuschcigg, zvezni kancelar. Finska Hefeingfoors. — Prosim vašo ekscelen-co v imenu finske vlade, da sprejme sožalje v globoki žalosti, ki je s tragično smrtjo Nj. Vei. kralja Aleksandra zadela iugo-slovenski narod. — Predsednik vlade. Medpariamentama konferenca London. — V imenu mednarodne parlamentarne konference izražam najgloblje snupatije Jugoslaviji zaradi izgube vašega hrabrega kralja in modrega voditelja. — Sin John Sandeman. Belgijski senat Bruselj. — Globoko ogorčen zarada atentata, ki mu je podlegel vsa slavni kralj v Marseilleu, vas prosim v imenu svojih tovarišev in v svojem imenu, da sprejmete iziaze našega globokega sožalja in ponovno zatrdilo naših s mpatij in našega občudovanja vaše države. — Predsednik belg;j-&kcga senata. Pruski ministrski predsednik Berlin. — Ostuden zločin, zaradi katerega je padel vaši ekscelenci nepozabni kralj, me je globoko presunil. Verujte, da razumem ogromno bolest jugoslovenskega naroda, tembolj, ker sem se osebno pred meseci prepričal o napredku ki ga ie pospeševal vzvišeni pokojnik. Z iskren m so-zaljem vasi ekscelenci vdani G6ring. Od drugod Kr. vlada je prejela še brzojavna sožalja rudi od kanadske vlade, od angleške lige za Društvo narodov, od velikega rabina španskega obreda v Rum trni ji. ★ Beograd, 12. oktobra. AA. Zunanji minister Bogoljub Jevtič je prejel poleg neštetih drugih naslednje sožalne brzojavke: Velika Britanija Unndon. Kraljevska vlada zedinjene kraljevine je prejela z osupom vest o umoru Nj. Vel. kralja Aleksandra in želi izjaviti svoj gnus nad tem zločinom in svojo globoko sožalje kraljevski vladi in ju g-©slovenskemu narodu zaradi te velike nacionalne izgube. — John Simon, zunanji minister. Razorožitvena konferenca London. — Globoko presunjen zaradi strašnega udarca, ki je vzel Jugoslaviji njenega kralja, delim s svojimi tovariši v razoroži tveni konferenci žalost kraljevskega doma, kraljevske vlade in jugoslovenskega naroda. — Predsednik razo roži t vene konference Henderson.— Albanija Tirana. — Z najglobljo presunjenostjo sem zvedel za tragično smrt Nj. VeL kralja Aleksandra I., žrtve nizkotnega zločina. V tej žalosti vam bitim izjaviti svoje najiskre-nejše sočutje in se pridružujem globoki bolesti jugoslovenskega naroda. — Djafer Vila, zunanji minister. Abesinija Adi* Abeba. — Cesarska vlada Etiopije najodločneje obsoja atentat, ki je povzročil smrt Nj. VeL kralja, in pošilja vam in jugoslovanskemu narodu svoje globoko sožalje. — Zunanji minister. Portugalska Lizbona. — Z veliko bolestjo in z ogorčenjem nad atentatom, ki mu je podlegel vas mnogoljubljeni vladar, prosim Vaso ekscelenco, da sprejme moje najgloblje sožalje v tej tugi Jugoslavije. — Predsednik vlade Olivera. Švedska Stockhotm. — Zaradi ostudnega atentata, ki mu je podlegel Nj. Vel. kralj Aleksander, sem globoko ogorčen in vas prosim, da sprejmete v imenu Švedske vlade nase naj-iskrenejše sožalje. — Zunanji minister Sandler. Norveška Oslo. — Globoko presunjen nad gnusnim atentom, čigar žrtev je postal Nj. Vel. kralj Aleksander L, vam pošiljam v imenu norveške vlade izraze iskrenega sožalja in bolestnega sočutja spričo žalostnega dogodka, ki je udaril jugoslovenski narod. — Sandler, zunanji minister. Avstralija Beograd, 12. oktobra. AA. Odpravnik poslov angleškega poslaništva je sporočil zastopniku zunanjega ministra dr. Drago-tinu Kojiču, da je avstralska vlada z globokim sočutjem sprejela vest o gnusnem atentatu na vzvišenega kralja Aleksandra in da Izraža kraljevski vladi globoko sočutje v svojem imenu in imenu avstralskega naroda ob veliki nacionalni izgubi, ki je zadela Jugoslavijo. Beograd, 12 oktobra. AA. Predsednik Narodne skupščino dr. Kosta K uman udi je prejel poleg drugih naslednje sožalne iz-jave* Mednarodna parlamentarna trgovinska konferenca London. — V imenu mednarodne parlamentarne trgovinske konference izražamo najgloblje sožalje Jugoslaviji ob smrti hrabrega kralja in modnega voditelja. — Sir John Sandeman. Varšava. — Poljaka skupina parlamentarne trgovinske konference, ki je pred nekaj tedni uživala vašo gostooijubnost, je vsa pod globokim m bolestnim vtisom zločina nad kraljem in bero jem, čigar ime pojde v zgodovino kot simbol junaštva, zvestobe in dela. Mi delimo z vami ve.iko bolest slovanskega bratskega naroda. — Ivanovski, predsednik skupine. Bdgfta Bruselj. — Belgijska narodna skupščina izraža jugoslovenski skupščini m narodnim poslancem svoje sožalje in ogorčenje vsega belgijskega naroda nad ostudnim atentatom, ki je zahteval življenje s slavo in s popularnostjo ovenčanega kralja, ki je za Jugoslavijo tragična izguba. — Predsednik belgijske skupščine Ponsele. Rumunifa Bukarešta. — Rum unska narodna skupščina vas prosi pod močnim vtisom in ogromno bolestjo zaradi tragične smrti vašega velikega kralja, da sprejmete izraze njenega sočutja in žalosti. Verujte, da je žalost jugoslovenskega parlamenta hkrstu žalost rumunskega parlamenta. — Predsednik Savetanu. Ne izgovor j en govor N]. VeL kralja Aleksandra Pariz, 12. oktobra. »Malin« je objavil govor, ki ga ie nameraval imeti pokojni kralj Aleksander L pri svečanostih v Parizu. Govor je tiskan pod naslovom »Glas, ki prihaja z one strani smrti« in se glasi: Kako ljubimo Francijo, ve ves svet Ta ljubezen korenini na dnu našega bistva. Dogodki so jo mogli samo dovesti na vrhunec, pristopen človeškim čustvom ter jo napraviti vidno očem vsakogar. Moj oboževani oče, krasi Peter, je bil ves čas svojega življenja simbol te zvestobe naše ljubezni do vase plemenite in lepe zemlje. Občudovanje Jugoslavije napram Franciji ne izvira od včeraj. Začetek je treba sploh isfcati v sami zgodovini jugoslovenskega naroda. Stoletje, ki veze današnjo Jugoslavijo z Napoleonovo lUrijo m s Ka-radjordjevo Srbijo ae je zaključilo po neizogibni zgodovinski potrebi z logičnim in prirodnim rezultatom. Za davnimi dogodki, ki so jm bBJ deležni naši dedi, so doSfi dogodki, bližji nam, v katerih smo tudi uri sami sodelovali. Mi se divimo Franciji ne samo zaradi njenega dela, ki ga je izvršila v naši nacionalni usodi, temveč tudi zaradi njene univerzalne vloge, ki jo neprestano izvršuje z žarkostjo svoje misli m svoje delavnostjo v svem. Mi se ji drvimo zaradi pravičnosti in beroizma nJemu nastopov vedno, kadar je treba braniti pravico proti samovolji in sili v mednarodnem življenju, in prav tako tudi zaradi ogromne vztrajnosti njenih prizadevanj in v postopni m vztrajni težki graditvi miru med narodi. Nemški poslanik o pokojnem kralju Berlin, 12. oktobra. AA. Nemški poslanik na beograjskem dvoru Viktor v. Hee-ren, ki se te dni mudi v Berlinu, je dal izjavo, v kateri je med drugim dejal: V tem leto dni, odkar sem na svojem sedanjem mestu, sem večkrat imel priložnost raz g o var jati se s blagopokojnim kraljem Aleksandrom o političnih in drugih vprašanjih. Reci smem, da je te od vsega začetka napravila name znamenita osebnost tega velikega voditelja najgloblji vtis. Splošno znano Je, kako resno Je ta vladar pojmoval svojo dolžnost, kako so znane njegova požrtvovalnost, njegov vroč* patriotizem, njegova odločnost in veSclna njegovega značaja. Manj znano je v širših krogih, kako Je hO ta vladar, ki Je osebno nosil tolikšno odgovornost, v osebnem občevanja preprost in naraven ter Je sani Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 12. oktobra 1934 rite* ;3 V nemi bolesti se krčijo naša srca Sokolstvo počastilo spomin blagopokojnega kralja Mogočna žalna manifestacija našega sokolstva na Tabora ostala, da obranimo Tvojo stvornev, nase ljubljeno domovino Jugoslavijo.« Prisego sloge so podkrepUi splošno odobravanje, nato so jo pa potrdili vzMkt: Slava pokojnemu kralju Aleksandru. Nato je tovornik lariid največjo ljubezen in vdanost slovenskega obrtništva kralju Petra H. in srčna želi« vsaja našega obrtništva za srečo mladega k raba je Ljubljana, 12. oktobra. Ljubljansko in okoliško sokolstvo je snoči priredilo v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru veličastno žalno manifestacijo v počastitev spomina tragično pre. minulega kralja Aleksandra I. Na pročelju odra, ki je bil ves v črnem, je visela med zelenjem slika blagopokojnega kralja-mu-Čenika, pod katero je bil položen lovorjev venec. Veliko dvorano je zasedlo do zadnjega kotička članstvo v žalnih oblekah. Med drugimi so bili navzoči zastopnik načelnika prosvetnega oddelka banske uprave inspektor Fran Vrhovnik, docim so zastopali Savez SKJ načelnik Miroslav Ambrožič ter člana uprave Verij švajgar in Milan Ster-lekar. župm starosti dr. Josip Pipenbacher je v največji tišini otvoril žalno sejo uprave Sokolske župe Ljubljana in uprav ljubljan_ skih in okoliških sokolskih društev ter med grobno tišino imel krasen spominski govor, ki ga je vsa množica stoje poslušala. Dejal je: žalni zbor, bratje in sestre! Ugasnilo je dragoceno življenje Nj. Vel. našega dobrega, modrega in junaškega sokolskega kralja Aleksandra I.; predvčerajšnjim okoli 17. ure so ustavile Njegovo plemenito srce morilčeve krogle. In to v trenutku, ko je kralj stopil na zavezniško zemljo močne Francije, da bi kot angel miru pred vsem svetom z viteškim francoskim narodom povzdignil svoj glas za prepotrebno okrepitev miru ter moralno in ekonomsko konsolidacijo Evrope in vsega sveta. Kakor, da bi usoda hotela ožje združiti obe državi v boli in tugi, je istočasno položil na žrtvenik svoje življenje sin francoskega naroda veliki neutrudljivi pobornik svete ideje miru in bratstva med narodi, zunanji minister Louis Barthou. V globoki tuši je zajokala vsa Jugoslavija, njeni žalosti so se pridružili zavezniki in prijatelji ter vsi drugi, ki jim niso neznana plemenita čustva. Težka je naša bol, težja od vseh. ki jih je pretrpela slovanska duša od leta 1908 dalje. Odveč bi bilo ko bi našteval kraljeve slavne čine v vojni saj so vam znani iz Šolskih in drugih knjig- in časopisov, premnogi pa smo imeli srečno priliko, da smo jih kot sodobniki občudovali. Tudi izmed kraljevih državniških stremljenj in ukrepov za konsolidacijo naše domovine naj omenim le: šesto januarski manifest leta 1929 Motornu narodu«, s katerim je kralj rešD propasti našo težko preizkušeno ter od pokvarjenosti in samopašnoeti političnih strank v njenih temeljih ogroženo državo. V omenjeni epohalni listini beremo med drugim tele odločne zlate besede: »Moja sveta dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam državno in narodno edinstvo. Odločen sem, da to dolžnost nepokolebljivo izpolnim do konca, čuvati edinstvo naroda in državne celine je najvišji zakon za mene in za vsakega. To mi nalaga odgovornost pred narodom in zgodovino, to mi nalaga ljubezen do domovine in pijeteta do neštetih dragocenih žrtev, ki so padle za ta ideal. Iskati moram nove vrednote dela in krčiti nova pota. Sklenil sem in odrejam, da se ustava kraljevine SHS z dne 28. junija 1921 ukine. In skoraj vsi Srbi, Hrvati in Slovenci so v usodnem resnem trentku razumeli in odobrili iskrene besede vzornega patrijota. ki je z dejanji pokazal, da je v slučaju nevarnosti brez strahu in oklevanja treba seča po sredstvih ki vodijo do cilja. Zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije leta 1929. S tem visokim historičnim aktom je položil naš kralj, upošte- Železničarji se klanjajo spominu kralja mučenika Za veerai zvo »1241 svojo zvestobo novemu kralju Jugoslavije Petru II. Jugoslovenski narod naj ve, da je peta armada krak Aleksandra i vc-lfkega mučenika in borca za svobodo svojega naroda, da je ta peta armada jugoslovenski h železničarjev v tem trenutku pripravljena i »polniti tudi napram novemu kralju vse zahteve m dolžnosti, ki bi fin nalagali mteresi domovine in kralja. Z žalne seje je bila poslana maršala tu dve*« naslednja brzojavka: »V imenu vsega osobja oblastne direkcije državnih želean c v I^ribijatri, ztemega na žalni soja in gk> vajoč slavno preteitlost sokolstva v predvojni dobi, njegove brezprimeme žrtve med svetovno vojno in njegove nemale zasluge za naše osvobojen je ter okrepitev narodnega in državnega edinstva, graniten temelj veličastni stavbi ki ima za cilj teleeni, duševni in moralni preporod jugoslovenskega človeka. S tem zakonom je bila ustvarjena trdna vez. ki ne glede na pleme, veroizpoved, stan in poklic nerazdrtržno spaja tri brate iste krvi. ki jim je usoda ista bodočnost. V zadnjem času nam je velika državniška zmožnost našega kralja napravila četrtega jugoslovenskega brata za miroljubnega soseda, dejstvo, ki nas navdaja z utemeljeno nado. da bodo odnošaji med nami in Bolgarijo vedno bolj prijateljski in da privedejo v doglednem času do zavezništva. Kaj naj rečem o kraljevi oporoki? Ali ni to čin velikega duha in patrijota, ki kot vesten in previden gospodar pravočasno poskrbi za neprekinjeno vodstvo državnega čolniča ? Kateri rodoljub in domoljub ne občuti v teh težkih skrbi in žalosti polnih dneh olajšanja v dejstvu, da je naš kralj v svoji vzgrledni skrbi za moč in srečo Jugoslavije že v najlepših moških letih določil državljane svojega zaupanja za krmarje državne ladje, ki naj brez perturbacij obdrži isto smer, kakor jo je določil veliki kralj sam. Vse nam svedoči. Umrl je naj-plemenitejši mož. umrl je velik patrljot, umrl je kralj, ne le po svojem življenjskem svojstvu, temveč tudi po svojih etičnih vrlinah. In naša dolžnost je, da v teh žalostnih dneh in pozneje v dnevih resnične dolžne pijetete do velikega pokojnika ne storimo ničesar kar bi žalilo svetost trenutka, marveč da vestno sledimo velikemu geniju našega nesmrtnega kralja Aleksandra I., ki je domovino tako vroče ljubil, da Je bila njegova zadnja misel in beseda — Jugoslavija Kot pravi disciplinirani Sokoli v dejanjih bomo smatrali za svojo prvo in najvišjo dolžnost, kraljev poslednji ukaz: Čuvajte m: Jugoslavijo! Večna slava nesmrtnemu spominu Nj. Vel. kralja Aleksandra I. 2ivel njegov naslednik kralj Peter TJL Ko je trojanski junak Hefctor, preden je nastopu pot smrti, in se pomeril z grškim junakom Ahilom, jemal zadnje slovo od žalostne žene, ki je imela nežnega sinčka v naročju, se je sklonil k njemu in ga pobožal rekoč: »O sinko, bodi srečnejši od svojega očeta, sicer mu pa bodi enak!« Isto vročo srčno željo izražamo mi Sokoli napram našemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II. Naj Ti je življenjska pot srečnejša, kakor je bila Tvojemu dedu in Tvojemu očetu, sicer se pa okiti z vsemi vrlinami svojega herojskega deda in z vsemi krepostmi svojega junaškega očeta, da postaneš dika in ponos ter vzoren vladar naše domovine Jugoslavije!« Govor brata staroste je napravil na vse zelo globok vtis župni tajnik Stane F^egar je prečital brzojavko Savezu SKJ v Beograd, ki se glasi: »Potrti globoke žalosti in pretreseni nad podlim atentatom obžalujemo prerano smrt našega velikega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. kličemo slava njegovemu velikemu spominu. Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter n. in ves kraljevski dom Karadjordjevičev, živela Jugoslavija! Uprava Sokolske župe Ljubljana«. S tem je bila žalna manifestacija zaključena, zborovale! so se v svečani tišini s tugo v srcu razšli. boko užaloščenega radi težke izgube, ki je zadela našo domovino, izražam z dna srca ofbouteno sožalje, vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevemu domu. Direktor: Ougmus.« Jugoslovensk železničarji bodo storili vse* da se izpolnijo zadnje besede velikega pokojniika: »»Cuvajmo Jugoslavijo«. Obrtniki žalujejo složni Vge med obrtn?ki, so podpisali vsi udeležejid in obrtniki. Ko je predsednik Obrtniškega društva Josip Rebek pozval navzoče, naj izvo!ijo posebno deputacijo za pogreb kralja Aleto* sandra, je rredMerkur« za Slovenijo v Trgovskem domu. Dru&tveni podpredsednik g. Albin Smerkolj ae je spominjal zaslug in dela Nj. Vel, kralja Aleksandra z naslednjim govorom: V mračnih večernih torkovih urah so se raznesle tužne in straine vesti, da našega velikega Vladarja in najboljšega očeta, kralja Aleksandra I. ni več. Na zavezniških francoskih tleh, ko je nameraval na posebno svečan način potrditi to prijateljstvo, je postal žrtev podlega in zahrbtnega zločina. Naša srca so vztrepetala v neizmerni boli. Nismo mogli razumeti in nismo mogli doumeti, kako naj bi bilo res, da se je kruta usoda posluzUa roke gnusnega zločinca, ter segla po njem, ki nam je bil najdražji. Kje bi se našel človek, ki bi hotel uničiti življenje največjega nosilca in pobornika mirovne ideje in velikega zagovornika bratstva in ljubezni med narodi! A vendar je res! Našega najdražjega vladarja m več zadet v globino duše se sklanja jugoslovenski narod nad truplom svojega največjega sinu, viteškega in junaškega vladarja, ki je vteleševaJ nase najvišje težnje in naša najsvetlejša hrepenenja. Padel je kot mučenik, kot heroj, kot najdragocenejša žrtev za srečo, veličino in za slavno bodočnost jugoslovenskega naroda! Nesreča, ki nas je zadela, ie neizmerna, tako da smo onemeli nad strahoto te tragedije, katere obseg smo razumeli šele sedaj, ko ga ni več in je odšel za vedno. Divjaška roka je pretrgala nit življenja blagopokojnega vladarja ni pa mogla uničiti njegovega velikega duha, ki je nesmrten in živi med nami. Divjaška roka ni mogla ustaviti njegovega zgodovinskega poslanstva ker ideja, katere največji in nesmrtni pobornik je bil. gre nevzdržno svojo pot naprej, vrgla je svojo setev ki donaša že bogate sadov*? paradi tega govore naša srca in naša čustva: On nI mrtev on je še vedno živ in živel bo med nami na Jesenice žalujejo Jesenice, 11. oktobra Vte meščanstvo je vest o strahotnem atentate na NJ. Vel. kralja Aleksandra v Marsellleu globoko pretresla. Ljudje sprva niso mogli verjeti poročilom tujih radij-skih postaj tn so večinoma dobršen del noči čakali poročil radijske postaje is Ljubljane, in kar teh ni bilo, So sklepali, da Jt strašna vas t vendarle resnična Po cestah m ulicah se je v gručah zbralo našteto ljndl Največ jih je bilo seveda pri večernih vlakih na postaji, kjer so čakal) poročil In listov lt Ljubljane Vsi brez is jame so obsojali strašen »ločin nad nsirm ljubljenim vladarjem, ki je pri delu sa mir našel tragično smrt. V sredo zjutraj je zvonilo v obeh cerkvah, mesto samo pa se je odelo v črne zastave, V trgovskih rslošbah so raastsvljene slike In liki blagopokojnega kralja oviti v črnino » zelenje. V sredo zvečer ob 1Š. uri se je vršila na mestnem magistratu žalna seja mest nesra občinskega odbora, ki so se je u dele žili vsi odborniki, ki so bili v tem času na Jesenicah. Predsednik mestne občine mr pharm. g. žabkar je orisal zaslu.ee kralja Aleksandra Opisal je njegova velika dela njegove vrline v vojski, kakor, tndi njegovo prizadevanje za ohranitev miru Veliki so bili njegovi uspehi v zunanji politiki. Še večji pa za konsolidacijo razmer v državi Občinski odborniki so poslušali njegov govor stoje in ga sprejeli z vzkliki »Slav? kralju mučeniku!« in »Živel kralj Peter II.! c. v okolju bne ustanove v svojo kraljevin L Poleg Sokola n Rdečega križa mu je bilo delovanje prostovoljnega gasilstva vedno pn srcu. S sankcijo novega zakona o organizaciji gasilstva, ga je povzdignil in mu dal potrebni ugled in veljavo, za kar mu bomo vedno hvaležni. Njegovo življenje od mkdenske do najlepše moške dobe je bifla veldika borba z groznimi napori in žrtvami, kn je biki končno kronana z ve&kimi uspehi Pred štirimi dnevi je veliki pokojrršk doprinesel za svoj narod enako žrtev kakor njegovi hrabri junaki na Koeovem polju in Kajmaik čalanu. V državniški službi svojega vladarskega zvanja je prelil svojo srčno kri za mir in z njkn spojeno srečo svojega ljubljenega naroda. V tem svečanem trenutku obljubljamo in se zaklmjamo, da hočemo vestno spolnjevati njegovo oporoko, čuvati našo svobodno Jugoslavijo ki ji zvesto služiti z našim nesebičnim in požrtvovalnim delom, ljubiti naš narod njegovega vladarja naslednika Nj. Vd. kralja Petra H m našo z junaško krvjo prepojeno in osvobojeno dotpormo do zvdnjega diha. Slava kralju mučeniku Aleksandru Ll Ž-ivel kralj Peter II. m vzvišeni kraijev-sk- dom! Vsi prisotai to se odzval' pozivu predsednika in zkazatf zadnjo čast pokojnemu kralju Spričo tragičnega dogodka je odbor izdal vsem gasilskim edinicam naslednji poziv: 1. do nadaljnje naredbe se v vseh gasilskih edinicah ukinejo vse prireditve. 2. V počastitev spomina velikega kralja Aleksandra I. mora vsaka gasilska župe m četa prirediti za tvoje Članstvo žalno spominsko svečanost na kateri naj bo predavanje o njegovem življenju in njegovih borbah za naše nacionalno osvobojen je in ued^njenje. 3- Pri vseh prireditvah udeležba v gasilskem kroju ali pa civilna z gasilskimi znaki, 4. Nadaljnje naredbe o sodelovanju gasilstva pri pogrebu velikega kralja bodo izšle v dnevnem časopisju. Pomori Bog! Josip Turk. s. r. Stanko Pristovsek, s. r. starešina tajnik veke! Ni je sne na sveta, ki bi ga mogla vzeti! Zato tudi ne klonimo z duhom! Ne tožimo, ker nimamo besed, da hd izrazili našo bol. Zavedamo se velike dediščine, ki nam jo je o sta vil. zato gledamo naprej, le naprej v bodočnost. Na ušesa nam udarja šepet njegovih poslednjih besed, oporoka njegove velike duše, ki se je hočemo sveto držati in izvrševati jo, ker le na ta način se bomo izkazali vredne in hvaležne njegovemu velikemu spominu! Ob zaključku govora je vzkliknil >Naj živi kralj Peter n.!«, Čemur so se vsi navzoči spontano odzvali. Žalna komemoracija JNAD Jadrana Sooči je priredilo starešinsko društvo Jadran skupno z Akademskim društvom »Jadran« ob 20. v »Zvezdi« komemoracijo za pokojnimi kraljem Aleksandrom. Komemoracije so se udeleži: mnogoštevilni starešine in akademiki, tako da je bila dvorana polna. V imenu starešin je spregovoril primarij prof. dr. Zalokar. poudarjajoč neizmerno žalost, ki je zadela s kraljevo smrtjo zlasti intelektualce. Podcrtaj je pomembnost njegovh neprestanih bojev, ko je kralj vedno stal, bodisi v strelskem jarku ali tudi v politiki m diplomaciji, na najbolj eksponiranem mestu kot junak. Kakor je dobil prvo bitko pri Kumanovem. tako se je zdelo, da dob- tudi v Franciji politično bitko, pri čemer ga je doletela tragična smrt. zrušil se je zadet od zločinske roke. Ker sam ni mogel dovršiti tvojega dela. je dolžnost vse naše javnosti, da v zmishi ju-goslovenske ideologije nadaljuje in dokon ča niecovo delo s »trn j en os t jo vseh svoiih sil Navzocti so se poklonili manom bla^o pokojnega kralia in zaklical5 trikrat »slava« Nato je spregovoril predsednik JNAD Jadrana akademik Verbič. ki je posebno podčrtal, da mladina čuti potrebo in dolžnost, ds se oddolži njegovemu spominu n.1. ta način, da dovrš delo. ki ga je on začei. S komemoracije je bila odposlana nasled nja sofalna brzojavka marala tu dvora: »Akademsko starešinstvo društva »Jadran« izraža Nj. Vel. kralju Petru II. 'n Nj, Vel. kraljici vdov Mariji ob neprebo-Ijivi izgubi velikega vladarja svojo najglobljo žalost ter zagotavlja svojo neomajno zvestobo vsemu krajevskemu domu v dejali, za katere je pokom kralj živel in padel. — Predsednik dr Zalokar.« SožaIno brzojavko enake vsebine je poslal tudi JNAD Jadran. Poziv sokolstvu Sokolska 'župa Ljubljana. Danas ob 20.30 (ob 830 zvečer) zbor članov v slavnostnem kroju na vrtu Narodnega doma. Udeležba obvezna za vsa ljubljanska In okoliška sokolska društva. Na levem rokavu surke žalni trak. S seboj prinesite prapore s črnim florom. Zdravo! Župni načelnik Vrbovec Lojze, Parastos v pravoslavni kapeli V pravoslavni kapelici v vojašnici vojvode Mišica bo jutri ob 11. dopoldne parastos za blagopokojnim kraljem Aleksandrom L Ljubljansko strelsko okrožje Včeraj opoldne je imela uprava Ljub-toanskeg« strelskega o»kTOžJa in savezne strelske družine v Ljubljani v svojih poslovnih prostorih žalno sejo, na kateri je društveni podpredsednik okrožja br. Milan Steriekar prebral naslednjo žalno Srn menico: »ZločnSka roka podlega morilca ie segla po našem najdražjem, našem najboljšem ji največjem sinu domovine Jugoslavije, našem srčno ljubljenem kralju Aleksandru I. VeHkem- Našega ljubljenega kraHa Zedinitelja Aleksandra I. ni več. Izgubili smo nalaga prvega, najboljšega sina, utemeljiterja, očeta in vladarja naše Jugoslavije. 0 pa nam je njegovo započeto veliko dek> in prisegamo, da bomo po vseh naših močeh delali jn se žrtvovali do zadnje kaprje krvi, da to dovršimo v poln: meri in po smernicah N^ecra Najboljšega Prisegamo ob svežem grobu, da bomo čuvali Jugoslavijo, dokler bo živel zadnji državljan naše velike lepe kraljevine Prsegamo neomajno zvestobo kraliju Petru H. m kraljevskemu domu! Zlo mito so ti krila, največji pobornik miru in sprave, naš Veliki krali! Strt) so naša srca, a!? tvo* spomin žavi v nas vseh: Srb h, Hrvatih in S1ovencih večno. Slava ti. Veliki kralj Aleksander I., večna skava!« Molče jn slrtorrjenih glav so poslušali strelci žaftno spomenico in spontano >o se odzvali: >Slava ti, Velrki kraljic S kome-moraclae je bila odposlana maršalatu dvora v Beograd naslednja hrzo'avka: »Strtega srca sprejemamo vest o nepopravljiv' izgub: našega Velikega kralja Afteksandra I. in prosimo, da !tzrazite v imenu Ljubljanskega strelvkejja o'krožja. katerega praporu je N'j. pokojno Veličanstvo kralj Aleksander prvi še minulo nedeljo kumoval, naše naigloble sožalje Nj. Vel. kraljici Mariji in zagotovilo naše brezmejne, vdanosti n zvestobe kralju Petru H. » vsemu visokemu kraljevskemu domu. — Uiprava Ljubljanskega strelnega okrožja.« Sožajlno brzojavko je posla'a tud^ strelska družina Gorice rri Golniku. ★ Ljubljansko strelsiko okrožje poziva vse člane strelce, naj v znak žalosti ovijeio svoje znake v črno. Ženska banovinska zveza Presunjena od bridke tuge za najbolj-ftim, najplemenitejSim moiem-herojem, vabi Zveza svoje včlanjene edinice in vae ostale žene: Združite se z nami v žalovanju za našim viteškim kraljem Aleksandrom I. ZedL niteljem, prirejajte žalne seje, predavajte o našem nenadomestljivem mirotvorcu, idealnem sinu, možu in očetu, da ostane v živem neizbrisnem spominu kakor svetal demant, čeg-ar sijaj v zgodovini Jugoslavije nikdar ne potemni! Iz vse naše domovine obenem naj se dviga k nebu zubelj ljubezni in spoštovanja. Vse naše vroče želje in misli naj te dni obdajajo z ljubeznijo našo najneareč. nejSo jugoslovansko kraljico Marijo, pjeno deoo, zlasti pa njenega sina, mladega kralja Petra n.! živela naša domovina Jugoslavija in njena visoka kraljevska rodbina! Mlnka Govekarjovn t. č. predsednica. Industrijci in veletrgovci Društvo lndustrijcev ln trgovcev \ Ljubljani se je na včerajšnji žalni seji pe klonilo spominu blagopokojne^ kralja Aleksandra I Po soglasnem sklepu na tej aejl je bila regentskemu svetu odposlana brzojavka sledeče vsebine: »Pretreseni pc straSnt narodni nesreči, ki je Iztrgala 1? naše srede Velikega Vodnika-Junaka in pobornika miru kralja Aleksandra L. Izre kamo globoko sožalje z obljubo neomajne »vestobe Nj. Vel srralju Petru II. Društvr lndustrijcev in veletrgovcev v Ldr.bljanl Predsednik Vidmar Stane.e Zobozdravniki Odbor Društva zobozdravnikov za drav-sito banovino Je počastil ?3o*n"> blage-pokojnega kralja Aleksandra I ^čeraj na žalni seji. na kater? je eovo.^i' o kralju kot voditelju jugoslovenskega na^or^a 'deolegu Jugoslovan*** m'sP '-n n?^!oni poborniku miru v Evropi predsednik IruStva dr. Ante Logar. Gasilci spominu blagopokojnega kralja Gasilska zajednica dravske banovine je imela žalno sejo davi tev 232 SLOVENSKI NAROD«, <*ne 11 oktobra 1934 Jtias 3. Brat zaklal brata Pretresljiva rodbinska tragedija v hiši posestnika Jernej ca na Stezicah Sožalje ljubljanske univerze Rektor univerze kralja Aleksandra L, dr. Franc Ramovš je odposlal ti-le brzojavki: Gospod minister prosvete doktor Ulja šumeuković Beograd. — Ljubljanska univerza najiskreneje žaluje za svojim velikim ustanoviteljem, čegar visoko ime noai, in z največjim ogorčenjem obsoja grdi zločin, katerega žrtev je postal naš ljubljeni vladar. Izvolite biti, gospod minister, pri kraljevi vladi tolmač najglobljega sožalja univerze kralja Aleksandra L — Rektor Ramovš. Maršalatu dvora, Beograd. — Globoko žalujoč za svojim vzvišenim ustanoviteljem in najplemenitejšim zaščitnikom, blagopo, kojnim kraljem Aleksandrom L, izraža ljubljanska univerza neomajno zvestobo in vdanost Njegovemu Veličanstvu kralju Petru n. in celemu visokemu kraljevskemu domu. — Rektor Ramovš. JČ lige dravske banovine IzvršiAn* odbor jugoslov. češkoslovaških Kg v dravski banovini in polnoštevilno zbrani odbor j-ugosl°v- čeakoslov. lige v Ljubljani je imel snodi v svojih druš±ven;h prostorih žalno sejo na spomin bia-gopokoj-nega kralja Zed nitelja. Predsednik dr. Egon Stare je v krasnih, prisrčno toplih izvajanjih označil velikega pokoin;ka kot modernega vladarja, heroja, državnika najširšega obzorja in idealno utelešenje načefl m ciljev gjovenake vzajemnosti Naš m l>gaim je bil kralj Aleksander z vsem svojim delovanjem in čuvstvovanjem voditelj in vzornik ter je skiepal v svojem srcu z ljubeznijo :n bratsko vero ne le Jugoslovene. nego tudi Čehoslovake, Bolgare m vse slovanske narode, preverjen v miroljubno in kulturno poslanstvo slo-vanstva v bodočnosti. Strašna tragedija, te je zdr-oiiia v bolest za bkgopokojniflcom vse slovanske rodove in vse kulturne zemlje na svetu, naj še bolj utrdi neie Jč lige v delu m zvestobi do visokih ciljev, ki jkm slmždjo! Izvršilni odbor Jč lijg n Jč Iriga ljubljanska sta nato odposlala soialaii brzojavki dvora emu marša:« tu un naglasKLi so vdano zvestobo kralju Petru II. ter vsej kraljev-siki rodbiir. Gj liga iz Brna je poslala Jč ligi v Ljub-frjan brzojavko, »da preživlja z Jugoslovani v najgloblji tugi m sožalju nesrečo, ki je zadel« bratsko državo.« Advokatska komora spominu svojega kralja Snoč- ob 17.30 je priredila žalno kome-moraci-jo Odvetniška zbornica. V rosveto-valnici v Dvofakovi ulici so se zbrali- številni ČlamJ zbornice, da počaste spomin Velikega kralja Zedin'te-lja. 2alno komemoracijo ie otvorfl predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani dr. Janfco Ztrovnik, k* je- podčrtal kraljeve zasluge in njegovo delo za pravniški stan, njegove nevenljive zasluge za slovenski narod kot državnik, politik jn dobrotvorec in njegovo delo kot tvorca jugoslovenskega prava. Naš Zedini-te*j n; deloval samo na političnem, gospodarskem in socialnem po^iu, temveč tud! na pravn;škem polju. Po njegovi zaslugi ie b la izvedena tudi naša notranja konsoL-daoija, posebno pa mu je hvaležen naš odvetniški stan za zakon o odvetnikih, ki pomeni veli'k napredek napram prejšnjemu pravnemu stantju na tem področju. Predsednik je nato še podrobno očrtal vse kraljeve vrlini, njegovo de-Vo za naš narod m zakffnčil, da bo vsak izmed nas počasti spornin pokojnega kra-Ua z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti na braniku prava in pravičnosti ter čuval enotnost Jugoslavije. 2 velikim obžalovanjem m globokim spoštovanjem se klanjamo spominu našega Velikega kralja Zedinftelija Aeksandra I- KHci »Slava mu!« Mln-istrsicemu predsedniku NflkoM Uzu-noviču je i;Ha poslana nasflcdnja sožalna brzojavka: Odvetniška zbornica v Ljubljani se klanca v nemi neirtešljyvi žalosti manom umrlega Viteškega kralja Aleksandra L v večni hvaležnost^ spominjajoČ se njegovih neprecenl« v-ih zaslug za iugoslo-vensko pravo. — Predsednik dr. Janko Žiro vnik. Soia'jia brzojavka je bfla posflana tudi Milanu Antiću, ministru dvora: Neizmerno potrti zaradi težke ln nenadomeisljto« izgube, k je zadela našo domovino s tra-g Ino mučemško smrtjo Njegovega vzvišenega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, ki dovoljuje izraziti Odvetniška zborrrca v Ljubljani svoje globoko sožalje Nj. Vel. kralju Petru II., Nb*. Vel krajci Mar H in visokomu kraljevskemu domu. — Dr. 2irovnik, predsednik Odvetniške zbornice. Sožalje trgovstva Visoki recentaki svet kraljevine Jugoslavije. Beograd V najcrlobji žalosti izraza tnjovtftvo dravske banovine najiiskrenejše eočustvo-vanie visokemu kraljevskemu domni — Ob mueeniSki amrti Nieg. Vel. kralja Aleksandra na&eca velikega vladarja junaškega m plemenitega voditelj Jugoslo-venov izjavljamo nezlomljivo zvestobo in odanost Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II. Čuvati hočemo Jugoslavijo, Zveza trgovskih združeni dravske banovine Ljubljana, predsednik KavSič. Žalna seja ODJO Včeraj ob 11. uri dopoldne se je vršila žalna seja v društvenem salonu na Rimski cesti 19. katero je sklica! predsedmik Osrednjega društva DJO g. Ptčman in se je je udeležil ves ožji odbor ln vodstva bližnjih podružnic ter Številni načelniki ljubljanskih združenj Predsedujoči je v kratkem poročat o pretresljivem dogodku, ki je zadel jugoslovenski narod z zahrbtnim atentatom na Nj. Vel. kralja Aleksandra, povdarjajoč, da se obrtništvo Se prav posebno zaveda težke izgube svojega slavnega voditelja ter klioa: »Slava velikemu pokojnemu *ralju!« Z žalne seje sta bili poslani sožaln' brzo-'avki maršalatu dvora in ministrskemu predsedniku TJzunovica. Žalna seja Avtokkba V sredo 10. t m. se je vršila žalna seja upravnega odbora Avtomobilskega '"riba kr. Jugoslavije, sekcije Ljubljana, pod predsedstvom g. predsednika Avgusta Pra-protnika, na kateri je g predsednik slavi spomin blagopokojnega NJ. Vel. kralja Aleksandra I. Z žalne seje sta bili poeLaai maršalatu dvora m Nj. Vis. princu Pavlu sožalni brzojavki. Druge žalne seje — Odbor drnitra >Pramik« t Ljabljani ie imel dne 10- t- m. žalno sejo povodom tragične amrti Nj. VeL kralja. Predsednik univ. prof. dr. Dolenc ie v evo jem nagovoru naglašal nevenljive zasluee velikega pokojnika — pokrovitelja pravnega reda v državi. Z vzkliki »Slava kralju Aleksandru L Zedinitelju« ie bita zaključena žalna seja, nakar je bila odposlana ministrskemu pred sedniku «=ožalna brzoiavka. Udruženje bančnih ln zavarovalnih zavodov za dravsko banovino. Včeraj ob 11. Uri dopoldne se je vršila v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke žalna seja uprave in nadzorstva našega udruženja, pri kateri priliki je držal predsednik uprave g. dr. Ivan Slokar spominski govor. — Odbor »Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana« je imel v petek, dne 12. t. m. dopoldne žalno sejo v spomin mučeniške smrti blagopokojnega vi-t škega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja. Pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani ima danes ob 18. uri zvečer žalno sejo v sejni dvorani mestnega magistrata. Organizacija jugoslovanske nacionalne omladine v Ljubljani poziva svoje članstvo, da se udeleži žalnega zbora za blagopokojnim Nj. Vel. kraljem Aleksandrom I. v soboto, dne 13. oktobra ob 20. uri v salonu »Pri Mraku« na Rimski cesti. — Odbor. — žalna manifestacija na Viču. Povodom tragične smrti Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. priredi Sokolsko društvo na Viču v nedeljo dne 14. t. m. ob pol 11 uri dopoldne v dvorani Sokolskega doma svečano žalno komemoracijo. Udeležba za članstvo obvezna. Kdor ima slavnostni kroj, naj pride v kroju z žalnim trakon na rokavu, drugi pa v civilni obleki s sokolskim znakom. Udeležba obvezna tudi za naraščaj ln deco. Uprava S reski odbor JNS za mesto Ljubljana sklicuje za danes v petek 12. t. m. ob 18, uri žalno sejo v prostorih tajništva, Kazina, L nadstropje. Udeležba obvezna za vse člane sreskega odbora. — S reski odbor. Sokolsko društvo Ljubljana lil za Bežigradom sklicuje žalno sejo. ki se bo vršila danes ob pol 8 uri zvečer v društveni telovadnici na letnem telovaiičču. — Za članstvo, naraščaj in deco udeležba obvezna, občinstvo vljudno vabljeno — Uprava Zveza združenj gosti iničarakih obrti dravske banovine v Ljubljani je pozvala s posebno okrožnico vsa svoja združenja k žalnim sejam in izrazila v imenu c.anstvs Nj. Vel kraljici najglobokejšo sočustvo ter neomajano zvestobo Nj. Vel kralju Petru II. istočasno je povabila združenja, da se po možnosti udeleže pogreba po>k->j*iega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinite Ija. Pevsko društvo >Slavec< bo imelo žalno zborovanie drevi ob 2o. v društvenem lokalu pri >Lozarjj«. Sokolsko drnStvo Moste. Drevi žalna seja Sokola Moste, na katero so vabljene vse nacionalne organizaciie. Kolo jugoslo-venskih sester. Narodna odbrana, šole in drugo občinstvo. Komemoracija bo ob 20. v Sokolakem domu. Oblastni odbor Narodne odbrane ▼ Ljubljani poziva vse člane Narodne odbrane no žalno komemoracijo po blagopokojne m gospodarju, viteškem kralju Aleksandru L Ujedinitelju, ki bo v nedelio 14. t. m. ob 10. uri v prostorih Ziveze kulturnih društev. Kongresni trg l/I. Društvo r.Sočac naznanja, da zame seje. določene za drevi ne bo. Komemoracija ie preložena na soboto ob 20. v 6alonu re-vta vrači ie pri >Levu«. Ptuj v globoki žalosti Ptuj, 11. oktobra. Ptuj se je takoj, ko je zaznal za žalostno vest, da je naš priljubljeni kralj Nj. Vel. Aleksander I. umrl od zločinske roke. odel v črne zastave. Skoraj vse trgovine so svoje izložbe prevlekle s črnim florom in izpostavile sliko Nj. Vel. kralja Aleksandra I. s črnim florom, že včeraj so zaprisegli vsi uradniki zvestobo novemu vladarju kralju Petru U. — Svoje sožalje nad izgubo našega vladarja in vdanost ter zvestobo novemu vladarju so izrekle mestnemu županu g. Jeršetu deputacija nemške manjšine s predsednikom g. Pavlom Pirichom in g. dr. Fichtenauom, pevsko društvo nemške manjšine, svabsko nemško kulturno društvo, društvo nemških visokošolcev in društvo Društveni dom. Včeraj zvečer ob 17. uri se je vršila v veliki sejni dvorani žalna seja občinskega sveta, kjer se je mestni župan g. Jerše v ganljivih besedah spominjal priljubljenega velikega vladarja pokojnega Aleksandra L, občin, svetniki so pa prisegli vdanost ln »vestobo novemu kralju Petru U. Ob času žalne seje so u i le vse trgovine zaprte Ln vsi obrati so ustavili delo. V rudarskem revirju Zagorje, 11. oktobra Prvo vest o brutalnem atentatu na našega kralja ie slučajno ujal pri radiakem aparatu gostilničar g. Ernejc. Bliskovito se je razširila od jst do ust in v mraku so se začele zbirati gruče ljudi na cesti, da bi se prepričale o strašni resnici. Med tem so vedno nove vesti potr ja] e grozno istino, prve žalne zastave so zavibrale v noč. Kmalu so ae ceste i-zpraznile. pri radijskih aparatih so pa vztrajale name gruče pozno v noč. Ljudje so pretreseni do dna, smeh. že redek gost v revirju, fe popolnoma zamrl na ustnah. Ras hii vihrajo žalne zastave, vendar ne z vseh. ker si jih m nosi v teh težkih časih ne morejo nabaviti. Taki naj obesijo državne zastave na pol droga. Trgovci so okrasili svoje lokale s sliko velikega pokornika, ovito 6 črnim trakom nekateri so pod sliko prižgali svečke. Včerai ob 19. uri se ie vršila žalna seja sa gorskega Sokola ob številni udeležbi. Žalna seja občine na bo v nedeljo dopoldne ob 11. uri v veliki dvorani Sokolskega doma, na katero so vabif ene vse organ izaciie in vat občani Prebivalstvo ie ohranile dostojanstven mir n gleda z vedrim zaupanjem v bodočnost J V Poljčanah Poljčane, 11. oktobra. iTagična smrt našega ljubljenega vla. dar}* j« globoko pretresla tudi tukajšnje ljudstvo. Mnogi so zvedeli žalostno novico te dna 9. L m. zvečer, pa ji niso mocli verjeti. Ko pa so 10. že v zgodnjih jutra-njih urah zaplapolale črne zastave ln je ob 6. in potem vsako aro turobno zvonilo v farni cerkvi ter smo vidali šolarje, kafc0 se vračajo iz Sole, smo spoznali, da Je groana vest resnična Pri vseh vlakih so pričakovali časopisv. šele ob 17. ari je prispel kot prri »Slovenski Narod«, ki se ga čitali ljudje v gručah is podajali »c rek v r<>ke . . Vse govori o našem plemenitem pokojnem vladarju in % žalostjo in s strahom nglblje, kaj bo. Žalna seja trboveljskega občinskega oH^^ra Trbovlje, 11. oktobra Zločinski atentat na našega ljubljen ^rga kralja ie globoko pretresel vrne prebivalstvo nasa doline. Naše delovno ljudstvo daje iavno duška svoiemu ogorčenju nad tem gnusnim in nečloveškim zločinom. Vsepovsod se Čjjejo izrazi ogorčene obsodbe tega beslijalnega zločina. Danes popoldne je imel novi občinski odbor žalno se i o v občinski posvetovalnici. Predsednik občine je polnoštevilno zbranim občinskim zastopnikom sporočil žalostno vest o tragični smrti našega velikega in junaškega kralia Aleksandra I. Vsi odborniki so vstaii in zaklicali blagopokomamu kralju trikrat ^la'va«. Nato pa je predsednik občine v lepo zasnovanem patrijotio-nem govoru slavil plemenite vrline našega velikega kralja, njenove neprecenljive zasluge za našo narodno svobodo in ujedinjenje, ter njegovo neumorno stremljenje, da bi •jstvaril svojemu ljubljenemu narodu boli&o bodočnost v veliki rn srečni Jugoslaviji. Veliki nokojnik je bil pravi apostol miru na Balkanu, ki ga ie hotel združiti in kont=olidirati. da bi ne služil več izko-riščevalnim svrham velikih tujih sil. Bil je neumoren propagator plemenite ideje mirj in zbližanja med vsemi narodi, kar gotovo ni bilo po eodu onim. ki e»o povzročili nje-2OV0 smrt. _ Bil je pravi oče svojega naroda, zato je nararvno. da je strašna vest o njegovem umoru v Marseilleu brezprimer no potrla ve« jugoslovenski narod od Triglava do Črnega moria in Soluna. Toda i'jgosloveneki narod bo še tesneje združen pretrpel tudi ta siloviti udarec, ki mu ga je namenil njegov neprijatelj, ter bo vsemu svetu dokazal, da noče žrtvovati svoje težko priborjcine svobode. Nato je občinski odbor soglasno sklenil poslati predsedniku vlade v Beograd eožal-no brzoiavko. v katerem občinski zastop v imenu celokjpnega trboveljskega prebivalstva z narvečiim ogorčenjem in gnusom obsoia za vraten zločin nad našim ljubljenim kraljem, ter obenem izraža novemu kralju Nj. Vel. Petru II. svojo neomajno uda nos t in zvestobo. Po žalni svečanosti je predsednik občine zaprisegel občinski odbor na u danost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. in sicer v prisotnosti zastopnika sreskega načelstva v Laškem. Iz Zagorja —Sokol gradi veliko smnško skakalnico* Velik razmah zimskega sporta pri nas je zahteval ustrezajoče skakalnico. Agilni športniki so si vsako sezono zgradili zasilno skakalnico, ki pa ni dovoljevala resnejših prireditev. Sedaj pa je vzelo ta problem v roke sokolsko društvo, ki že po načrtih stavbnika Ivana Rozmana iz Ljjbljane gradi moderno skakalnico na teko avni Oeep-kovi gmajni. G. Rozman ie zgradil svetovno znano skakalnico v Planici, pa se nadejamo da bomo dobili prvovrstno ekakalnieo. Na na S i skakalnici bodo mogoči skoki do 45 metrov. Zaleta je 40 metrov, da se pa podaljšati še za polovico. Zaradi ugodne senčne lege bo skakalnica uporabna globoko v sezono. Večji dal sveta je brezplačno odstopil industrijalec g. Mirko Wein-berger. S tem si je zagotovil globoko hvaležnost športnih krogov. Manjši del pa je proti odškodnini odstopila ga. A. Kokole-tova. Kakor smo informirani, se bodo že letos vršile na tej skakalnici smuSke skakalne tekme celjske sokolske župe. —Osebna vest. Na lastno prošnjo je premeščena g«. Dora Mejak v Št. Peter pri Ljubljani. Z njo smo izgubili veščo JČitelj-sko moč. Na obeh dolinskih* šolah vlada občutno pomanjkanjo učnih moči. Propagandne tablice ki jih predstavlja pričujoča slika, se dostavljajo te dni po trgovinah, pisarnah in drugih javnih lokalih*. S temi tablicami hoče akcija NO »Svoji k svojim« opozarjati kupujoče občinstvo na nakup domačega blaga in tako pomagati k dvigu jugoslovanske produkcije in večje zaposlitve domačih delavnih moči. Ker se dogaja, da si nekateri pomen te propagande napačno razlagajo, obvešča NC vso javnost, da so tablice namenjene za izložbena okna in lokale tudi takih trgovin, ki nimajo izključno domačega blaga, ker namestitev tablice v izložbenem oknu ali lokalu trgovine ne označuje dotičnegs ola-ga kot domači izdelek. Tablice naj stalno vise tudi po vseh pisarnah in drugih javnih lokalih in sploh povsod, kjer s#» zbirajo ljudje. Geslo > Kupuj domače blago« naj ne bo samo pisano ali tiskano opozorilo konsu-mentom, temveč naj se te zlate besede vtisnejo neizbrisno v spomin vsakega Jugoslavena. nacionalno javnost pa pozivamo, naj budno sledi razvoju te akcije in povsod zahteva prvenstveno domače blago! Jezica, 12. oktobra. Vsa Jezica je pod vtisom pretresljive družinske tragedije, ki »t je odigrala snoči okrog 18. na Stožicah, v hiši posestnika Jakoba Jernejca, očeta šestih otrok. V nepremišljenosti in nagli jezi je brat zaklal lastnega brata. KAKO SE JE ODIGRAL KAJNOV ZLOČIN? Snoči okrog 18. so bili pri Jemejcu zbrani vsi domači v kuhinji. Oče in mati sta obrezovala peso. otroci pa korenje. Ko je ena sestrica vrgla bratu Lojzetu Jernejcu za šalo korenček v glavo, se je ta simo ujezil in je z nožem v roki planil za sestro. V strahu za sestro je skočil vmes mlajši brat France, ki je pa to plačal z glavo. V divji jezi in ves razkačen je Lojze kar zamahnil z nožem in sunil nesrečnega Franca, ki je v strahu dvigni! roko, pod levo ramo. France je napravil samo še dva koraka, kriknil je še: *OCE, MENT3 JE 2E!« nato se je pa mrtev zgrudil. Sunek je bil smrten, prerezana mu je bila glavna arterija in je nesrečni fant takoj izkrvavel. Domači so preplašeni planili pokonci, a Lojze, videč posledice svojega nepremišljenega dejanja, je po kaj-novskem zločinu naglo zbežal iz hiše. Na krik domačih so prihiteli tudi sosedje, ki so naglo pozvali na pomoč zdravnika dr. Milana Cundra, seveda je bila pa vsaka pomoč zaman. Nesrečnega Franca so domači položili na posteljo in ga umili ter preoblekli. a dopoldne ie bil prepeljan v mrtvašnico pokopališča pri Sv. Juriju, kamor prispe ob 15. sodna komisija iz Ljubljane, ki bo obducirala truplo. Obdukcijo bo izvršil sodni zdravnik dr. Suher, navzoča bosta pa tudi sodnik dr. Dou- — Iz finančne službe. Vpokojen je Praznik Jože, knjigovodja VIII. pol- grupe pri dav. fin. direkciji v Ljubljani. — Prispevki v bednostni fond. Kraljev, aka banska uprava razglaša: Ker so Le pojavili v javnosti dvomi, ali so hišni posli in njihovi gospodarji dolžni prispevati v banovinski bednostni sklad, se pojasnjuje, da ta dolžnost po pravilniku z dne 1. marca 1334 ne obstoja niti za hišne ^osle, niti za slufcbodajalce. Ta oprostitev pa velja le za čas od 1. aprila 1933 dalje, dočim morajo po pravilniku z dne 7. junija 193S Služba ni list, koa 63 z dne 5. avgusta 1933, pla- ati posli pol odstotka svoje-ga zaslužka, ce jim je bil predpisan uslužbeuski davek, službođajalci pa 1 odstotek in to ne glede, ali je za posle obstojala dolžnost prispevati pol odstotka ali ne. Proti zamudn.kom, ki tega prispevka oe bi olafali 4o konca oktobra t. 1.. bodo davčne uprave uvedle eksekucijsko postopanje. Pri boleznih želodca, črevesja in pre-snavljanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice prebavne or- iane do rednega delovanja in tako olaj-a tok hranilnim snovem, da preidejo v kri Zdravniška strokovnjaška izvede-nja poudarjajo, da se »Franz Josefova« grenČica zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo gibljejo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. — Kmetijska razstava v Murski Soboti je zaradi narodne žalosti odsodena za nedoločen čas. Otvoritev bo pravočasno objav-liena v listih. _ Manif^stacijski zbor vojnih Žrtev, ki je bil napovedan za v nedeljo dne 14. okt. v Lfjbljani. se odgodi za nedoločen čas. Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubliani — Občni zbor dravske oblasti Ferijalne-ga saveza, najavljen za v nedeljo dne 14. t m., je preložen na poznejši čas. — Kongres hotelirjev In gostilničarjev kraljevine Jugoslavije, ki bi se moral vršiti dne 23 in S4. oktobra v Zagrebu, je odgođen za nedoločen čas. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj dolinska megla, čas dan )epo jesensko vreme Včeraj je deževalo samo v Sarajevu. Najvišja tempenrura je »našala v Splitu 21, v Skoplju 16. v Mariboru in Beogradu 15, v Ljubljani 14.6. v Zagrebu 13, v Sarajevu 10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 772, temperatura je znašala 5. — Posebne znamke po 0.75 Din, 1.50 Din in 1.75 Din, izdane ob pril'ki pokrajinskega sokolskega zleta v Zagrebu, so prille zopet v promet za čas ol 1. oktobra do 31. decembra 1934. Prodajajo j^a samo večje pošte. — Pisarniški papir in kuverte s črnim robom za državne urade. »Učite>j3ka tis. karna« v Ljubljani je založila br* lpisan i pisarniški papir in kuverte z 1 cai širok'.m črnim robom. Cena za 1000 pol papirja, format 34 krot 42 cm, je pin 200.— Cena ia 1000 listov papirja, format 34 krat 21 cm, je Din 130.—. Cena za 1000 kuvert, modrih, format 12 krat 18 cm, je Din 125.—. Iz Lfpbllane «4j Zaprie^ra ljubljanske familije. Danes popoldne ob 16. bo vojaštvo Ijub-lianske gamiziie ob navzočnosti najvišjih poveljnikov zapriseglo Njeg. Vel. kralju Petru II. —lj Ribji trg je bil danea slabo založen, zlasti morskih rib je bilo malo. Re-■tavraterji so zpodaj pokupil! boljše bla go. zato zasebniki niso imeli izbire Ka t«, da je bil sadnje čase slab ribolov na morju. Gen« so pa v primeri a količino rib zmerne Tako so prodajali n. pr. ciplje po 20 Din kg, tunj po 23 Din in sardelice po gan im sodni zapisnikar. Na kraj zločina so prišli le sooči orožniki, ki so ugotovili dejanski stan, a Lojzeta niso dobili več doma. Davi so ga dobili pri sosedu ra ga aretirali« Bil je zelo potrt, dejal pa >e. da ni na-l mera val brata ubiti in da se je to zgodilo zgolj po naključju. Svoje dejanje bridko obžaluje. OZADJE TRAGEDIJE Kakor pripovedujejo sosedje in drugi, se pri Jernejčevih niso nikoli dobro razumeli, zlasti pa ne vsa rodbina z Lojzetom, katerega so i-z neznanega vzroka sovražili. Zato je postal mrk in nedostopen, pa tudi sam je začel mrziti svoje brate in sestre. Naposled je prišlo do katastrofe, ki >e zahtevala življenje mladega in nadarjenega brata Franca, o katerem pravijo, da je bt! zelo miroljuben in dober fant. ki je rad delal doma in pomagal starš-em. žrtev lastne neprevidnosti Stožice. 12 oktobra. V prijazn'h Stožicah pri Jezici imaio danes kar dva mrliča. 2rtev lastne neprevidnosti je postal leta 1892 rojeni ključavničar Andrej Birtić, stanujoč na Stožicah 117. Mo2 je namreč včeraj popoldne hotej obiskati svoje sorodnike, ki prebivajo onstran meje Peljal so je s kolesom proti Logatcu, kjer je hotel prekoračiti mejo brez dovoljenja. Pri tem £a je zalotil finančni paznik in ga pozval, naj počaka. Nameatu, da b: ubogal, je pa vrgel Birtič kolo proč, nakar je vojak streljal in ga smrtno zadel. Nesrečni Andrej se je mrtev zgrudil Nje govo truplo so prepeljali včeraj popoldne n\ Jezico, danes pa leži v mrtvafinici na pokopališču pri Sv. Juriju poleg v prepi*u ubtega Franca Jernejca. Za pokojnim Andi e jem Birtjčem žaluje žena. 14 Din. Najprej so razprodali tunj. Tudi rečnih rib je bilo malo. Izmed donavskih rib so prodajali kečigo Po 34 Din in siaoe Po 2S Din kg. Scu k, ki jih je navadno največ, tudi ni bilo mnogo, prodajali so jih pa po 20 Din. En prodajalec je prodajal tudi recine rake, in sicer po 2 Dtn komad. Bili so majhni, sicer jih prodajajo po 4 Din ali še dražje. Rakov je v naSih potokih 6©da. lje manj, zato jih je tudi težko dobiti na trgu Največ rakov prihaja na nas trg z Notranjskega, žabji kraki so zadnje čase precej lepi na prodaj po starnth cenah. Danes jih je blk> tudi nekoliko manj kot običajno. —lj Dvajseti? vrh zvonika šentjakobske cerkve. Danes ob 14- bo tesarski in krov-aki mojster Matiček Sušnik že dVajeeti? splezal na 70 m visoki zvonik Sv. Jakoba cerkve, kamo bo pritrdil našo zastavo. Nevarno plezalno turo je opravil prvič pred 25 leti, ko je umrl kanonik Rozman. Danes ima Matiček že 71 let, pa je v Ljubljani edini, ki lahko r>rvravi to detro. —lj Mogočen jambor so postavili včeraj pred novo PrelovSkovo hišo ob začetku Poljanske ceste. Visok je tako, da sega čez streho dvonadstropne hlse. Sestavljen je iz treh lesenih drogov ter zvezan z vi jaki. Potreben je baje tz arhitektonskih razlogov, uporabljali ga pa bodo za izob^ sanje zastave. Morda ga bodo uporabili tudi za prireditev antene. Jambor je pobarvan z živimi barvami naSe trobojnioe ter zelo pisan. Vsekakor je posebnost, kajti doslej niso ie nikjer pred zasebnimi hlsam' postavljali jamborov. —lj V kapeli slov. staro-katollske cerkve na Gosposvetski cesti St. 9 ne bo v nedeljo 14. t. m. službe božje, pač pa bo ob 9. uri v Narodnem domu v Mariboru. Drugo nedeljo 21. t. m. pa bo ob 9. uri v Ljubljani sv. masa in mrtvaSke molitve za naSega narodnega kralja Aleksandra I- —lj DruStvo Tabor. Pevski zbor nastopi drevi v radiju, zato naj se vsi pevci in pevke zbero drevi ob 7.S0 v društvenfh prostorih. Pevovodja. —lj Podružnica Kola Jugoel. sester v štepanji vasi vabi vse svoje članice m vse ženstvo bližnje okolice, da se udeleže žalne seje za našim velikim umrlim kraljem Aleksandrom I., ki se bo vršila drevi ob 20. v dr. Tavčarjevi sobi pri g. Ant. Novaku v Stepanji vasi. Odbor. —lj Novi in obnovljeni hodniki. V Ga. Jevi ulici, med bjšd Hranilnega in posojilnega konzorcija in Beethovnovo ulico, grade hodnik, ki smo ga &e posebno pogrela!; zadnja leta. ko so zgTadlli v tej ulici naj večje ljubljanske palače. — Zaradi polaganja kabla so prekopali že zdavnaj hodnJi v Kopitarjevi ulici, včeraj so ga pa aafal-tiralt vzdoJž Mahrove hiše. — Na Krekovem trgu polagajo robnike vzdolž ceste ofc finančni direkciji, da bo trg zaključen ter da ne bodo vozili nanj kjerkoli. —lj Poseben vlak v Beograd bo vozil iz Ljubljane v sredo 17- t. m. zvečer. Prijave sprejema Putnik v LJubljani za nebotičnikom, Vozni red se objavi pravočasno —lj Združenje eevljarcev v Ljubljani naznanja cenj občinstvu, da se bodo ob priliki obrtniškega tedna od L do 8. de cemrbra t 1. vršile tudi razstave. Vsled t v ga pozivamo vse one, ki žele razstaviti svoje Izdelke, da se zglasijo pri združenju najkasneje do 18. t m. —-lj Plesna iola »ZarJec t? v nedeljo 14. t. m. ne vrfll. Iz Celia —c Za nedeljo določene nogometaš te*-me so zaradi smrti NJ Vsi. kralja Aleksandra odpovedane. —c Krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov v Celju bo priredil v soboto dne 30. t- m. talni dan v spomin padlih in ur. lih borcev, invalidov m dobrotnikov. Ta dan bo ob 8. zjutraj žalna masa v mestni župni cerkvi. DNEVNE VESTI Stran i. »SLOVENSKI NAROD«, đnell oktobra 1934 beie£a ceo/ja — Ha. — Detektiv je stopil k Jan-neyu. — Kaj ste storili z vizitko? Odgovorite mi! — je zarohoel nanj. Jaimev je odgovoril tibo: — Sežgal sem jo. — Dobro! — je zagodrnja* inspektor. — Thomas. — Prosim. — Poženite vsa kolesa, do večera hočem imeti tega Swansona na policiji. Srednja postava, svetla lasje, temna obleka, star okrog petintrideset let, živi v slabih gmotnih razmerah. Pojdite! Ellery je vzdibnrt. — Velie! — Detektiv se je na poti k vratom ustaviL — Se trenutek. — Ellerv se >e obrnil k doktorju Jarmeyu. _ Doktore, ali bi b*i tako prijazni m mi pokazali svojo čekovno knjižico? Jaimey se je zdrznil. Oči so se mu zopet srdito zaiskrile. Ko je pa spregovorili, je zvenel njegov glas zopet utrujeno. — Z veseljem. — Potegnil je iz ž>epa preganjeno čekovno knjižico m k> molče izročil EHeryju. Ellery je hitro listal po nji do strani, kjer je bil zadnji nepopisani tekst. Na drugi strani je bil kontrolni kupon. Zadnja beležka se je glasila: »V gotovini«. Ni pa bilo povedano, komu je bil izročen ček. _ Ah! — Ellery se je zasmejal in vrnil knjižico Jannevm. Le-ta jo je mirno spravil v žep. — Velie, ta ček morate dobiti. Ustavite se najprej v Nizozemski banki, potem pa v Clearing-house. Številka čeka je 11S6. glasi se na 50 dolarjev, ki jih je treba plačati v gotovini. Cek nosi današnji datum m je iz osebnega računa doktorja Janneva. Ce nič drugega, bomo imeli vsaj Swansonov podpis. — Dobro. — Velie se je obrnil, ho-teč oditi. — Se nekaj. — Ellervjev glas je zvenel kakor zvon. — Ko ste preiskovali sobo doktorja Janneva, ali ste pogledali. 5e ni v njegovem privatnem adresariu imena Swanson? Detektiv se je nasmehnil. — Seveda, toda nobenega takega imena nisem našel. Pogledal sem tudi v telefonski imenik, ki ga ima doktor napisanega na poli papirja pod stekleno ploščo na mizi. pa nisem našel tega imena. — To je vse? — Da. — Poglejte! — Inspektor je stopil k Janneyu. — Ni treba, da stojite, doktore. — »e dejal prijazno. — Zakaj pa ne sedete? — Zdravnik ga je presenečeno pogledal. — Saj ostanemo tu še dolgo. — je nadaljeval inspektor osorno. Janney ie sedel. Nekaj časa je bilo vse tiho. dokler nj nekdo potrkal na vrata. Detektiv jih je brž odprl. V predsobo >e plani! detektiv Ritter z velikim zavitkom pod rjazduho. Sledila sta rrru Johnson in Hesse in oba sta se režala. Inspektor Oueen jih je radovedno pogledal. Ellerv je vstal in stopil korak naprej. Jannev je pa obsedel povedene glave. Zdelo se je. da spi. — Kaj je to? — je vzkliknil inspektor in oograbil zavitek. — Te cunje, gospod šef. — je odgovoril Ritter. — Našli smo morilčeve ctrme. Inspektor je odvezal zavitek in položil njega vsebino na mizo, s katere so bili odnesli truplo gospe Doornove. — Končno imamo nekaj v rokah, kar nam bo dobro služilo, — je za-mrmral in radostno se je ozrl na svojega sina. Ellerv se je sklonil nad mizo in oo-brskal s kazalcem po cunjah. — Cim več drv. tem večji ogenj, — je za-mrmra! in se ozrl na doktorja Janneva, ki je že zelo pozorno iztegoval vrat da bi videl, kaj je na mizi. — Kaj pa mrmraš? — je vprašal inspektor. — Pepel. — se je glasil zagoneten Ellervjev odgovor. X. plasc. maska, cepiča, hlače, zlasti pa čevlji Vsi so obstopili mizo in napeto opazovali inšpektorja, ki je jemal obleko iz cule in jo polagal na mizo. Doktor Jannev se je nervozno premika! na stolu. Napol je vstal, klecnf! zopet nazaj in znova vstal. Zdelo se je, da ga je premagala radovednost Prišepal je do mize in pogledal detektivoma čez rame. Inspektor je dvignil dolg bel plašč in ga razprostrl. — Hm. operacijski plašč, kaj ne? Kar je namršil obrvi in se nekam čudno ozrl na doktorja Janneva. — Je to vaš olašč, doktore? — Kako naj to povem? — je za-mrmral Jarmey. Vendar se je pa prerinil med detektivoma do inšpektorja in začel otipavati plašč. EHerv je za-Senetal: — Rad bi videi če vam pristaja? In inspektor je ra-zsgrnil p4aS5 pred nSm. Segal mn je do gieznjev. — To na moj plašč, — je dejal Jannev. — Predolg je. Plašč je bil zmečkan, toda lepo opran. — Ni nov, — je pripomnil EHery. — Le poglejte, kako je na robu raece- fraa. Znak pralnice... — Inspektor je nagk> obrnil plašč in začel pretipavati notranjo stran zadaj pod ovratnikom. Dve luknjici sta jasno pričali, da je bil znak pralnice odparao od plašča. Inspektor je odložil plašč. Vzel je v roko operacijsko masko. Tudi ta je bila pocnečkana, toda čista. In tudi na nji se je jasno videlo, da je bila nedavno rabljena. — Ta maska lahko pripada komurkoli. — je dejal doktor Jannev, kakor bi se hotel braniti. Sledila je bela čepica. Na nji ni bilo nič posebnega. Nova ni bila, pač pa čista, a tudi zmečkana. Ellery je vzel čepico iz rok in jo obrnil narobe. Skrbno si je popravil ščipalnik in pogledal čepico od blizu. Skomignil je z rameni m položi! čepico nazaj na mizo. — Morilec je imel vražjo srečo, — je dejal. — Ali mislite s tem da ni pusta1 tam svojih las? — je vprašal Janney hitro. — Nekako tako. Ze4o bistroumni ste, doktore. Ellery se je spomnil, da bi pogledal hlače, ki jih je inspektor ba5 jemal z mize. Inspektor jih je držal proti oknu. Bile so bele, naškrobljene m polikane hlače. — Oho, kaj je pa to-le? — je vzkliknil inspektor. Vrgel je hlače na mizo in pokazal s prstom na hlačnici. Na obeh hlačnicah, dobra dva palca nad koleni, se je videla široka zaplata. Naša zemlja je stara 1710 milijonov Kako so prišli učenjaki končno do zaključka, naša zemlja že tako stara let da je Učenjaki so doslej samo ugibali, koli-ko je stara naša zemlja. Geologi so merili poedine njene plasti in ugibali, kako so nastale, ali kot usedline morja in rek, ali so jih nanesli ognjeniki in viharji. Razmišljali so, kako dolgo je moglo trajati, prodno je nastala ta ali ona plast zemlje. Tako so prihajali do najrazličnejših zaključkov. Lajikom je bilo pa dano na prosto voljo dvomiti o milijonih let starosti, ki so jo prisojali geologi zemlji. In vendar so imeli prav. Izkazalo se je celo, da so zadeli pravo iz samega strahu, da bi ne pretiravali. Enkrat so trdili, da je stara zemlja 17,000.000 let, drugič so jo cenili na 50,000.000 končno pa celo na 1000 milijonov — toda glej, zemlja je mnogo, mnogo starejša. Tako vsaj sledi merjenja po novi metodi, ki je že dokaj točna. Kakor v mlinu, tako se neprestano melje tudi v rx>edinih plasteh naše zemlje. Nemirne radioaktivne prvine se v njih neprestano izpreminjajo druga v drugo, dokler se končno vse ne izpremene v radioaktiven svinec. Tu je konec mletja. Treba je torej samo vedeti, kako hitro radioaktivna prvina razpada, potem pa izmeriti, koli-liko je v dotični plasti svinca in koliko še nerazpadle prvine. To razmerje nam pove, kako dolgo se prvina že razkraja, koliko je dotični košček kamna in z njim zemeljska plast stara. Pri tem moramo seveda domnevati, da so prvine ves čas razpadale enakomerno in da se božji mlin nikoli ni ustavil. Po radioaktivnem časom eru, kakor se ta metoda imenuje, je naša zemlja 20-krat tako stara, kakor so mislili prej geologi. In v tej novi cenitvi je mnogo več enotnosti, kakor je je bilo v stari. Skoraj do istega zaključka so prišli geologi tudi v Kanadi, kjer je dr. Elles-worth proučil uraninit. Zdelo se mu je, da je v njem nekam mnogo svinca ali pa premalo radioaktivnega urana. Takoj je pomislil, da se je primešal vanj drug svinec ali pa se je uran izgubil. V vsakem primeru bi to pomenilo, da metoda ni zanesljiva. Da bi svoje ugotovitve potrdil, je poslal vzorce u rani ni ta in nekaterih prvotnih mineralov raznim strokovnjakom. Profesorju dr. Hechtu na Dunaju je poslal košček redkega minerala monazita z istega najdišča, kakor uraninit. Dr. Hecht je mikroanalitično proučil mona-zit ter primerjal količino radioaktivnega thorija v njem s količino svinca. Tako je dognal, da je star monazit 1,725 milijonov let. Ruski učenjaki so proučili podobne vzorce monazita iz severne Kare-lije in prišli do zaključka, da je star monazit 1,850 milijonov let. Tako se zdi, da končno vemo, koliko je naša zemlja stara. Učenjaki so izračunali, da je stara 1710 milijonov let. Seveda pa ne smemo misliti, da se za nekaj milijonov let niso zmotili. Pri tako visoki starosti pač ni težko zmotiti se za nekaj milijonov let. Igralec, ki je dobro služil Večini igralcev se godi zdaj slabo. Kaj pomaga vsa igralska umetnost., če so pa plače tako nizke, da se da komaj životariti. To bridko resnico je spoznal Louis Einac, ki je svojo prirojeno igralsko nadarjenost uveljavljal kot tolovaj. Nastopal je skoraj v 50 vlogah, v 50 maskah in pod izmišljenimi imeni. Svojo zunanjost je znal tako temeljito izpre-minjati, da ga niti policija ni mogla spoznati. Mož pa ni bil samo igralec, temveč tudi akrobat. V plezanju po fasadah skoraj ni imel tekmeca in vile v Bou-lonskem gozdu so bile često priča te umetnosti. Einac se je bU pa tudi v družbi kakor doma. Znal je nastopati kot plemič, saj se je bil temu privadil pri nekem aristokratu, kjer je služil več let za družabnika. Zato je imel velik uspeh pri ženskah, še večji uspeh so pa imeli pri njem njihovi dragulji, ki jih je kradel, kjer je le mogel. Policija je dolgo zaman iskala tega umetnika v pretvarjanju, poldrugo leto ga je iskala tam, kjer ga ni bilo. Najbolj so ga iskali v Marseilleu, odkoder so pri-prihajale vesti, da se skriva tam. Mož je pa bival v Parizu, kjer so ga končno tudi prijeli. Ženska, ki se ji je bil zaupal in ki jo je morda resnično ljubil, ga je izdala. Tako se je zgodilo tudi znanemu ameriškemu banditu Al Caponu. V Ei-nacovem stanovanju so našli celo skladišče lasulj, brad in drugih pripomočkov modernega igralca, ki je pa znal a svojo umetnostjo zaslužti mnogo več, nego zasluži gledališki igralec. Hči umorila mater Pri Dolnji Bečvi blizu Rožnova na Češkoslovaškem stoji na samem hiša, v kateri se je odigrala v nedeljo zvečer pretresljiva rodbinska tragedija. V ponedeljek zjutraj so našli blizu vodnjaka mrtvo 78-letno potovko Marijo Krchovo, Glava je visela v vodnjak, telo je pa ležalo na robu vodnjaka. Krchova je imela razbito lobanjo, na glavi ji je zijalo 15 ran, od teh več smrtnih. Takoj so obvestili orožnike, ti so pa poklicali sodno komisijo, ki je ugotovila, da je bila starka umorjena v nedeljo zvečer. Orožniki so takoj aretirali 4 4-letno hčer Krchove, vdovo Boženo Kresalovo in njena dva sinova. Hči je prvotno tajila zločin, pozno zvečer je pa priznala, da je svojo mater umorila. Krchova je bila gluhonema. V nedeljo zvečer jo je vodila hči k počitku, pa pa jo je spotoma pri hlevu udarila s kolcem po giavl V hlevu ae je potem vnela borba na življenje in smrt. Starka se je obupno branila, toda njene moči so bde preslabe. Ko jo je zverinska hči pobila na tla, je odvlekla njeno truplo za noge do studenca in potisnila glavo vanj, da bi se zdelo, da se je starka ubila. Moril- ka je bila v moški obleki, ki jo je potem slekla in sežgala, čevlje je oprala in zakopala v gozdu. Morilnega orožja še niso našli, najbrže je bila starka umorjena s težkim kladivom. Po* umoru je Kresalova vso noč delala, da bi zabrisala sledove svojega zločina. Morilka je bila že prej na slabem glasu, lani je bila obsojena na osem let zaradi požiga, pa so jo pogojno izpustili. Starka je mnogo vedela o zločinih svoje hčerke in hotela je pričati proti nji med preiskavo v drugih primerih požiga in tatvine. Hči jo je najbrž umorila, da bi njeno pričevanje preprečila, Izza kulis. — Gospodična, danes morate svoje umiranje skrajšati za četrtino, ker igramo po znižanih cenah. Dobro je mislil. — Ali ste slišali, gospod profesor, da je bil vaš kolega imenovan za tajnega svetnika? — Da, slišal sem. To je nezaslišano! — Zdaj ga boste morali titulirati samo >gospod tajni svetnik«. Še na misel mi ne pride, takega osla bom vedno imenoval »gospod kolega«. Bonačeva kartonažna tovarna povečana Graditi so začeli prejšnji mesec in zdaj je že dvonadstropno poslopje pod streho Ljubljana. 12. oktobra Letos v Ljubljani ni bilo večjih grai-benih del, razen gradnje bežigrajske šole. Mrtvilo je vladalo zlasti v mestu, središču, kjer je še sicer mnogo prostih parcel- V Ljubljani so še posebno redke gradnje industrijskih poslopij. Tudi pri nas — in menda Še boli kot v dngih krajih v državi — se je ustavila industrijska delavnost, tožbe zaradi krize so kaj pogoste Ln češče tudi upravičene. Kdo bi tedaj mislil na povečanje in moderniziranje obratov, ko se zapirajo mnoge stare tovarne?! Zato je še tem bolj razveseljivo, če se pokaže znak zboljšanja vsaj v posameznem primeru. Zlasti nas veseli, da povečuje obrat ugledna Bonačeva tovarna, ki dela čast slovenski indjstriji s svojimi priznanimi izdelki in ki je tudi znana, da ravna z delavci pravično. Bonačeva tovarna ie ©krita med drugimi poslopji med Komenskega in Čopovo ulico. Vhod je iz Čopove ulice. Staro enonadsto-pno poslopje nima na zunaj tipičnega, hladnega industrijskega značaja, na prvi pogled je podobno boli stanovanjski hiši. Zgrajeno je še pred vojno Tovarna, ki je stalno napredovala ter dvigala kapaciteto, je imela že dolgo pretesne prostore. V starem poslopji je tudi upravni oddelek, ki je prav tako na tesnem. Potreba po povečanju ie bila že dolgo velika in letos se je podjetje odloČilo prizidati staremu poslopju novo. moderno, odgovarjajče vsem zahtevam modernih, higijeničnih industrijskih obratov. Graditi so začeli prejšnji mesec in zdaj je že dvonadstropno poslopje pod streho-Zazidana ploskev znaša okrog 400 m1- Poslopje je torei veliko ter se bo tovarna razširila nad polovico dosedanjega obsega. Poslopje so prizidali na vzhodni strani in je od Čopove ulice skrito, ker ga zakrila stare tovarna, vidno pa ie od Komenskega ulice. Ker ima prizidani del močnejše ter globje temelje kot stari in ker so novi del podkletili. so morali tudi pod betonirati stari zid ob novem poslopij, in 6icer kos za kosom, kar je bilo precej kočljivo delo. Vendar je ostalo 6taro zidov je nepoškodovano. Prizidano poslopje stoii, kot staro, vzporedno s Komenskega ulico. Dolgo j© 22 m v glavnem in 13 m široko. Pazen te** je Še na severni strani krilo. Iti obsega 40 m1, nekoliko večie je na zahodni strani (40 m9) na južni je pa Še prizidek za pritikline, ki izstopa od glavnega dela poslopja 2-50 m in je 4.70 m dolg. Zgradba ie zidana v skeletnem sistem u-Zelezobetonski stropi so še ojačeni za obtoži tev s stroji. Pritličje in L nadstropja sta visoka po 4 m, torej kot prava dvorana-Tu se delavke ne bodo diifzle v zatohlem zraku- Obratovalnice, ki zavzemajo v vseh etažah elavno krilo ter obsegajo po 22X18 m. so prave dvorane, ki jih dele le vadoH po sredi vitki stebri. Visina II. nadstropja je 3.50 m, vendar je to še visoka etaia, primerno za moderno tovarno. Pod glavnim delom poslopja je klet kot en sam veli prostor. Visoka bo 3 m, torej tako, kot normalna nadzemeljska etaža. V nji bo skladišče. Pod stranskim severnim krilom bo pa kurilnica za centralno kirjwvo, kajti tovarna bo imela tudi dobro, moderno kurjavo. Okna bodo tako velika, da obodnih sten prav za prav ne bo, aari bodo segala od stebra do stebra, v Širini 4.70 m. visoka bodo pa 2.50 m. Vsekakor bo Bonačeva tovarna ena najmodernejših naših tovarn- Poslopje bo povsem verno pred požarom in ima zato tudi ravno, železobetoosko streho- Zelezobeton bo znotraj ves dobro izoliran z votlo opeko. Ko bo novi del dograjen, najbrž bo že do zime, da bodo pozimi že obratovali v njem, bodo prebili steno stare tovarne, da bosta svezana stari in novi del ter bosta tvorila oeloto. Zdaj opravljajo zidarska dela v notranjosti. Gradi podjetje kig. Dtokič in drag. Iz Novega mesta — Žalna aeja Kluba dolenjskih v i so koso I cev. Včeraj je imel Klub dolenjskih vi-sokošolcev svojo žalno sejo, združeno z občnim zborom. Po pozdravu je predsednik cand. iur. L Poleošek Izrazil v svojem govoru globoko žalost, ki prevzema srca vseh akademikov, slušateljev univerze kralja Aleksandra I- ki je padel kot žrtev podlega atentatorja v Marseilleu. Pozval je navzoče, naj sedaj tem vestneje Izpolnjujejo dolžnosti državljanov, da kot konstruKtivni del nase inteligence pomagajo ob vsaki priliki Izvršiti oporoko velikega vladarja: »čuvajte Jugoslavijo!«. Na koncu seje pa so počastili sporni© svojega zaščitnika z enominutnim molkom. Po žalni seji se je vršil občni zbor, pri katerem se je predsednik zahvalil vsem, ki so sodelovali pri prireditvi, po poročilu funkcijonarjev pa prešel takoj na volitve, pri katerih je bil izvoljen večinoma stari odbor s predsednikom Polenškom. Pri slučajnostih je bilo sklenjeno nakupiti z denarjem, ki ga je društvo dobilo ob priliki svoje prireditve, študijske knjige, po možnosti od vsake fa. knltete nekaj. — Sprememba avtobusnega voznega reda. Na progi Toplice—Novo mesto se je izpremenil vozni red avtobusa v jesenski in zimski sezoni. Tako vozi i* Toplic zjutraj ob 7. uri in popoldne ob 13.SO. Iz Novega mesta odhaja dopoldne ob 10.So in popoldne ob 16.30. Potniki Imajo zvezo z vsemi vlaki ob prihodu avtobusa v mesto. — Nov grob. V našem mestu je umrl dolgoletni mestni uslužbenec J. Petrič, oče naše uslužbenke v podružnici »Slov. Naroda«. G. Petriča Ima gotovo vsak Novome-ščan v spominu, predvsem starejši ae ga dobro spominjajo Iz predvojnih let BU je pisarniški uradnik pri odvetniku dr. Slancu, no njegovi smrti pa je bil nslnžbea pri mestni občini. Tu je služboval okrog 30 let tai sleherni starejši meščan se ga opominja kot klicarja vseh občinskih razglasov. Kot dolgoletni tn požrtvovalni gasilec je bil odlikovan za svoje zashzge. Se4aj pa je v 76. letu svoje starosti za vedno za tisni! svoje trudne oči po dolgem trpljenja Podlegel je bolezni, ki se jo je bil nakopal v svoji naporni sluSbi. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim pa naše 'skre. no sožalje! Iz Ptuja — Morilca mladejra Brnsarja so privedli v ptujske sodne zapore. Poročali smo ie o žalostni tragediji, ki se je odigrala v nedeljo zjutraj v Leskovcu v Halozah, kjer je 63 letni posestnik Kol etnik Ivan ustrelil vasovalca svoje hčere Ane, komaj 28 letnega rx»fotnikovftga sina Brusar Gabrijela. Sodna komisija, ki je izvršila obdukcijo, je ugotovila, da je bil pokojni 'jstreljen z dvocevno lovsko puško, ker so v pokojnikovem truplu našli 32 svinčenih zrne. Strel je zadel pokojnega v desno stran in mu ranil plhiča, jetra in srce- Vsaka zdravniška pomoč bi bila zaman. Stari Koletnik se zagovarja, da je mislil vasovalca le prestrašiti in hotel ustreliti v zrak, pri čemer pa se mu je puška prekmalu sprožala in tako se je zgodila nesreča. Trdil je tudi, da je imel pokojni nož pri sebi m da mu je grozi], vendar orožniki takrat pri mrtvecu niso našh* nobenega noža. Preiskavo vodi seda i sodišče. — Odbor sa splošno in strokovno izobrazbo trgovskega in obrtnega naraščaja priredi tudi letos brezplačen strojepisni tečaj. Prednost imajo tečajniki iz prejšnjih let Vsi interesenti se naj udeleže sestanka v torek 16. t m. ob 18. uri v prostorih Združen ja trgovcev. — Pretepel ga je. Posestnik S. F- is Smol ine je napadel brez vsakega povoda 24 letnega hlapca Kuri Ferdinanda iz Smo-lmc ter ga tako pretepel, da mu ie prizadejal težke poškodbe po glavi. Hlapca so morali prepeljati v bomico. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" dobavlja tudi v manjših količinah na dom GOSPODARSKA ZVEZA Ljubljana, Dunajska cesta so že na zalogi pri GOSPODARSKI ZVEZI V LJUBLJANI Ce oddajate ali *i£ete stanovanje oglašajte v »Slovenskem Narodne — Beseda 0-60 Skrivnost privlačnosti elegantne žene Ali jo hočete tudi Vi poznati? To nedeljo popoldne je vzela Milica svoj nov klobuk in rokavice. Bila je pri tem, da ta dan spozna moškega, o katerem je vedno sanjala. Nikdar še ni nobena žena bolj želela, da bi bila videti kar najlepša. Sestala sta se. To, kar je on najprej opazil, pa ni bil niti klobuk, niti rokavice. To je bila njena polt — čista, baržunasta, sveža s prekrasnim »mat« odrazom. Sele po poroki je oa odkril skrivnost na njeni toaletni mizici Videl je namreč, kako je zjutraj uporabljala kremo Tokalon bele barve (brez maščobe), predno je Šla ven, pa je vzela puder Tokalon ter z njim polahko naprašila lice in vrat. Ta dva proizvoda, tako poceni in vendar tako nenavadna v svojem učinku, sta v vsakdanji uporabi pri naj elegantne j šib damah — pri onih, ki vedo, kako se osvajajo moška srca Presenečeni in veseli boste, kadar jih poizkusite na svojem licu. INTELIGENTNA DEVOJKA 28 let stara, brez ožjih sorodnikov, želi poročiti starejšega inteligenta. — Resne ponudbe na upravo »Slov. Narodac pod »Ne izpod 40 let 3075« Trenchoati usnjeni suknjiči itd. najboljši nakup pri PRESKERJU, LJUBLJANA Sv. Petra c 14 MALINOVEC pristen, naraven, • čistim stao aorjem vknnan — se dobi na malo tn veliko v LEKARNI DR O. PICCOH. LJUBLJANA Donajmka a S STANOVANJE obstoječe iz dveh sob in pri ti -klin iščem za november. — Ponudbe pod »November 3072« na upravo »Slov. Naroda«. — Za »MaroODO — Za opravo tn dei deta: Oton uaukmtm — Vsa v ujuDijam.