OBREZOVANJE DEKLIC . OBRED INICIACIJE ALI MUEENJE IN POHABLJANJE? Ralf Eeplak Mencin IZVLEEEK Avtor v prispevku predstavlja problematiko obrezovanja .ensk oz. pohabljanja .enskih genitalij, ki izvira iz pradavnine in je .e danes raz.irjeno v mnogih dru.bah mo.ke dominacije po vsem svetu. Kljuene besede: antropologija, .enske, socialni status, obredi iniciacije, obrezovanje, klitoridektomija, infibulacija ABSTRACT The article presents the issue of circumcising women or Female Genital Mutilation (F.M.G. ) which originated in prehistory and is today still common in many male-dominated societies around the world. Key words: anthropology, women, social status, initiation rites, circumcision, clitoridectomy, infibulation Problem obrezovanja .ensk je pritegnil mojo pozornost, ko sem prebral avtobiografsko delo Waris Dirie Pu.eavska ro.a (Dirie, Miller, 1998), ki jo je pomagala urediti in napisati Cathleen Miller, saj se je Waris Dirie (uveljavljena vrhunska manekenka) opismenila .ele kot odraslo dekle. Waris Dirie, ki se je rodila in odra.eala v nomadski dru.ini v Somaliji, je pretresljivo opisala navado obrezovanja deklic v svojem domaeem okolju, katere .rtev je bila tudi sama. Z neverjetno .ivljenjsko energijo je prestala vse travme, si celo izborila pot v zvezdni.ki vrh manekenk, s svojo avtobiografijo pa je razkrila najbolj intimno pohabljanje in du.evne pretrese, ki so jo zaznamovali za vse .ivljenje. Prav z izidom te knjige je postala glasnica oziroma borka za pravice deklic proti globoko zakoreninjeni navadi obrezovanja . je tudi uradna predstavnica Zdru.enih narodov za pravice .ensk v Afriki. Po nekaterih podatkih je obrezanih kar do 130 milijonov deklic oziroma .ensk vsega sveta (Rahman, Toubia, 2000: 6). Strokovnjaki ocenjujejo, da je vsako leto najmanj dva milijona deklic podvr.enih eni od oblik obrezovanja. Postopek obrezovanja deklic je dalee od malenkostnega posega, kot bi sklepali preko analogije z obrezovanjem deekov, na kar napeljuje izraz obrezovanje. Gre namree za trajno pohabljanje, ki ga deklicam Ralf Eeplak Mencin izvajajo neuke .enske, seveda brez anestezije. Ta poseg se razen s trajnimi psiholo.kimi posledicami pogosto konea s .tevilnimi zdravstvenimi te.avami in nemalokrat celo z mueno smrtjo. Toda ta ritual je za deklice in .enske v kulturah, ki ga prakticirajo, .e vedno pogoj, da se lahko poroeijo . brez poroke pa si v teh skupnostih mo.ke dominacije skorajda ne morejo zamisliti .ivljenja. O obrezovanju deklic se v Sloveniji verjetno ne ve kaj dosti, vsaj ee sklepamo po medijski pozornosti in po malo.tevilnih strokovnih tekstih . nekaj elankov je bilo objavljenih .ele v devetdesetih letih 20. stoletja1. Slovenija se oeitno zdi zelo oddaljena od obieajev, ki grobo kr.ijo elovekove oziroma otrokove pravice2. Z razpadom socialistienega bloka, vkljueno z razpadom SFRJ, je gibanje Neuvr.eenih izgubilo 186 praktieno vso politieno moe, Sloveniji pa, ki je dotlej imela relativno veliko stikov z dr.avami t.i. tretjega sveta, kjer je praksa obrezovanja deklic najbolj mno.iena, se je ta svet moeno oddaljil. Svoje politiene in kulturne interese v o.jem pomenu je usmerila na Zahod. Z Afriko, kjer se po nekaterih ocenah zgodi okrog osemdeset odstotkov vseh obrezovanj, smo se v Sloveniji veasih neposredno sreeevali tudi preko precej.nega .tevila afri.kih .tudentov, zdaj pa taka sreeanja pri nas skorajda niso vee mogoea . le redki nekdanji .tudenti so ostali tu, prebe.niki pa so tako ali tako getoizirani. Ee bi molk prej lahko pripisali neposrednim politienim razlogom, pa ga zdaj lahko pripi.emo brezbri.nosti, ki seveda ni nepolitiena. Obrezovanje . svetovni fenomen Medicinski viri ocenjujejo, da je obrezanih vee kot petnajst odstotkov vsega elove.tva (Rahman, Toubia, 2000: 7). Obrezovanje je raz.irjeno na vseh kontinentih, sreeujemo ga kot profilaktieni ukrep nekaterih razvitih zdravstvenih sistemov, kot element monoteistienih verstev pri judih, muslimanih, kot prakso .tevilnih afri.kih ljudstev in njihovih iniciacijskih obredov. Etnologi govorijo o enem najstarej.ih in glede na svojo planetarno raz.irjenost .e kar o vseljudskem obieaju, ki se je pri veeini ljudstev pojavil samoniklo in ki pogosto ka.e izrazite elemente mistifikacije. Med obredom obrezovanja deeke ponekod obleeejo v deklice, se.igajo sol ali posebno oglje, pripravljajo gostije. Marsikje odrezane telesne dele slavnostno zakopljejo v pepel ali zemljo, obrezovanje pa tradicionalno izvr.ujejo le na posebne dneve v tednu (ME, 1963: 353). 1 Palama., .or., Obrezane, za.ite, ponosne, Mladina, .t. 23, Ljubljana, 23. 6. 1989, str. 32.33; Mehle, Borut, Obrezovanje, Mladina, .t. 28, Ljubljana, 11. 7. 1995, str. 50.53; Koro.ec, Damjan, Obrezovanje . nepravna banalnost kirur.kega posega, Pravnik, vol. 50, .t. 9.10, Ljubljana, 1995, str. 557.567; Koro.ec, Damjan, Obrezovanje in pravice otrok, Otrok in dru.ina, letnik 45, Ljubljana, .t. 3/1996, str. 42, .t. 4/1996, str. 41, 62; Voneina, Marjana, Oblast umakne roke, klinika izstavi raeun (intervju z Damjanom Koro.cem), Nedeljski dnevnik, Ljubljana, 30. 11. 1997, str. 35; Puhar, Alenka, Z no.em zagotovljena east: obrezovanje deklic, Delo, leto 41, .t. 77, Ljubljana, 3. 4. 1999, str. 42; Drev, Mirjam, Nekdo mora spregovoriti o pohabljanju .ensk: Waris Dirie . Pu.eavska ro.a, Delo, leto 41, .t. 239, Ljubljana, 14. 10. 1999, str. 22. 2 Obrezovanje deekov je v Sloveniji po vsej verjetnosti veliko bolj znana praksa . eeprav po mojih podatkih ni statistienih podatkov, pa je utemeljeno sklepati, da se izvaja tudi pri nas . zaradi njene raz.irjenosti znotraj islamske in judovske verske skupnosti, pa tudi iz medicinskih razlogov. Obrezovanje deklic . obred iniciacije ali mueenje in pohabljanje? Tradicionalno prakso obrezovanja .ensk so izvajali za za.eito njihove nedol.nosti in za zmanj.anje njihove seksualne .elje. Gre torej za drastieno obliko obvladovanja oziroma nadzorovanja .enske seksualnosti v dru.bah, kjer so .enske v izrazito podrejenem polo.aju. Pravzaprav .e vee . gre za nadzorovanje .ensk nasploh, saj je prav nadzorovanje seksualnosti najbolj ueinkovit normalizacijski mehanizem (katerega ueinkovitost ni odvisna le od nasilnosti praks, preko katerih se vzpostavljajo gospostvena razmerja . prim. Foucault, Zgodovina seksualnosti). Podatki, ki so jih zbirali antropologi in drugi, ka.ejo, da je obrezovanje .ensk .e danes raz.irjeno na Papui Novi Gvineji, v Avstraliji, v Malajskem arhipelagu, v Etiopiji, Egiptu, in drugih delih Afrike, v Braziliji, Meksiku, Peruju, med muslimani na Bli.njem vzhodu, v Afriki, zahodni Aziji in Indiji. .e posebej pa je raz.irjeno v Sudanu, Eadu, Somaliji, Etiopiji in Maliju (Dorkenoo, 1995: VIII.XI). Statistike ne obstajajo, saj operacijo le redko izvaja medicinsko osebje.187 O obrezovanju .ensk se vsaj na Zahodu obieajno govori kot o barbarski praksi, ki jo izvajajo nad deklicami in .enskami samo v .zakotnih vaseh. daljnih de.el sveta. Kot da bi bil Zahod ena sama svetla izjema. Pa ni. V viktorijanski Angliji 18. stoletja je na primer samozadovoljevanje .ensk veljalo za tako neeisto in neprimerno vedenje, da so zato, da bi to grdo razvado .obrzdali. oziroma zatrli, deklicam amputirali zunanje dele spolovil. .e leta 1979 so v ZDA izvajali t.i ljubezensko kirurgijo. Dr. James E. Burt, t.i. ljubezenski kirurg, je uvedel prestavitev klitorisa oziroma Sunna obrezovanje v medicinski establi.ment. .iril je ideje, da obrezovanje ne zavira seksualnih u.itkov, temvee jih poveeuje. Dr. Burt je izvajal prakso obrezovanja v dr.avi Ohio skoraj deset let, ko so ga razkrinkali. V zvezi z nelagodjem, ki ga do klitorisa gojijo nadzorovalci .enske seksualnosti, velja omeniti, da je .e pred nekaj desetletji v zahodni kulturi veljal za zelonevaren ali umazan del .enskega telesa, predvsem pa so easovno zelo blizu teze o t.i. pravem orgazmu, ki da je zgolj vaginalni (Lightfoot-Klein, 1989: 180). Danes se v ZDA in v mnogih evropskih dr.avah sooeajo s prakso obrezovanja .ensk predvsem med priseljenimi iz de.el tretjega sveta. V nekaterih dr.avah so obrezovanje .e zakonsko prepovedali (npr. v Veliki Britaniji, Franciji, na .vedskem, v .vici in tudi v nekaterih afri.kih dr.avah, npr. v Egiptu, Keniji, Senegalu), vendar to .al ni zmanj.alo .tevila deklic, ki so .rtve teh posegov (Rahman, Toubia, 2000: 101). Dr.ave, .e posebej afri.ke, nimajo mo.nosti nadzora nad raz.irjenostjo in prakso obrezovanja. Imajo pa morale, ki na Zahodu .enskam tako ali drugaee odrekajo pravico do seksualnega u.itka, vkljueno s tistimi, ki jim prepovedujejo uporabo kontracepcije in opravieujejo spolnost le, ee je njen cilj zanositev, s prakso obrezovanja .ensk veliko vee skupnega, kot so pripravljene priznati . enim in drugim je cilj nadzorovanje .enske seksualnosti in .ensk nasploh. Izvor obrezovanja Zgodovina elove.tva ka.e, da skoraj ni dela telesa, ki ga elovek ne bi na tak ali drugaeen naein pohabil. Prazgodovinski elovek je na primer na nekaterih jamskih slikarijah iz easa paleolitika (perigordijska kultura v Pirinejih, 25.000 let pr.n..t.) pustil Ralf Eeplak Mencin odtise pohabljenih rok brez nekaterih delov prstov (Leroi-Gourhan, 1967: 308). Podobna pohabljenja sreeujemo tudi pri nekaterih staroselcih t.i. eetrtega sveta. Zgodovinarji in arheologi poudarjajo, da velja obrezovanje spolovil verjetno za najstarej.i poznani kirur.ki poseg, saj naj bi ga s kamnitim orodjem izvajali .e v paleolitiku, to je pred vee kot deset tisoe leti. Obstajajo kamniti falusi, jamske slikarije, reliefi in drugi viri, ki prieajo o razlienih arhaienih obrezovanjih. Obrezovanja .ensk in mo.kih niso poznali Asirci in Babilonci, Judje pa so mo.ke obrezovali kot pripravo na poroko. V starem Egiptu so obrezovanje .ensk in mo.kih prakticirali .e v najzgodnej.ih dinastijah, pred vee kot 6000 leti pr.n..t. Verjetno so ga Egipeani razvili neodvisno od drugih kultur, eeprav raz.irjenost obrezovanja v dana.njem Sudanu in Eadu to teorijo 188 neodvisnosti Egipta postavlja pod vpra.aj. V Egiptu je obrezovanje pomenilo pripadnost kultu boga Sonca . Amon-Raja, najvi.jega bo.anstva in stvarnika vseh bitij. Egipeanski kozmogonski mit pripoveduje, da si je Amon-Ra sam pohabil genitalije. Indikativno pa je, da naj bi bili mnogi ribiei, pastirji in drugi preprosti prebivalci starega Egipta obrezani, medtem ko so na.li vee mumij kraljev, ki brez dvoma niso bili nikoli obrezani. V starem Rimu so znani poskusi tedanje oblasti, da bi obrezovanje .ensk in mo.kih izkoreninili (ME, 1963: 351). Sveto pismo pa od Abrahama dalje veekrat omenja obrezovanje mo.kih potomcev kot znamenje zveze z bogom.3 Judovska sveta knjiga Talmud posveea obrezovanju novorojenih deekov kar celo poglavje, pozna pa tudi obrezovanje mrtvorojenih sinov.4 V stari Greiji pa je bilo obrezovanje privilegij duhovnikov. Jezikoslovci so primerjali izraze za obrezovanje v razlienih jezikih in pri.li do nekaterih zanimivih ugotovitev. V arab.eini naj bi bila tako beseda .obrezovanje. nenavadno sorodna besedi za ..enitev.. Podobne povezave, veasih z religioznim pridihom, odkrivajo jezikoslovci tudi pri nekaterih jezikih in nareejih ekvatorialne Afrike (ME, 1963: 352). Najte.je vpra.anje, s katerim se sooeajo antropologi, je izvor obieajev nasploh. Ker so bile motivacije zamegljene s tisoeletji mitolo.kih, religioznih, ritualnih in posvetnih racionalizacij, je zelo malo verjetno, da bi kdorkoli, z izjemo redkih raziskovalcev brez predsodkov, lahko pri.el do verodostojne razlage izvora te navade. Tudi o izvoru obrezovanja so bile napisane .tevilne razlage. Nekatere govorijo o kultno zabrisanem higienskem ukrepu, ki naj bi v toplih krajih prepreeeval vnetja spolovil in tako prebivalcem laj.al .ivljenje. Kaj je pri tem vzrok in kaj posledica, ni prav jasno, vendar t.i. higienske teorije v nobenem primeru ne morejo zadovoljivo razlo.iti prakse obrezovanja .ensk in judovskega obrezovanja mrtvorojenih otrok. Nekaj teoretikov vidi smisel obrezovanja tako mo.kih kot .ensk v laj.anju koitusa za mo.kega in s tem v veeanju plodnosti . v nekak.ni progresivni populacijski politiki, vendar tudi ta .teorija. ni ravno preprieljiva. Spet drugi prisegajo na psihologijo iniciacije, na psihoanalitiene razlage obrezovanja kot simbolne oblike kastracije ali pa kar prevencije incesta s .pomoejo. nezavednega. Obrezovanje naj bi bilo po mnenju nekaterih avtorjev civilizacijska pridobitev, saj naj bi .lo za nadomestek .rtvovanja otrok raznim bo.anstvom in s tem tako rekoe za »ekonomsko pocenitev razmerja z bogom«. V oeeh socialnih antropologov in socialnih 3 Glej Bibilija, npr. pri Gen. (17, 13), Exod. (31, 16). 4 Talmud, Beograd, 1990, glej tudi Thieberger, 1979. Obrezovanje deklic . obred iniciacije ali mueenje in pohabljanje? psihologov je obrezovanje .ensk tipieno za ekscesivni patriarhalni .ovinizem in torej rezultat svojskih spolnih vlog v dani dru.beni skupnosti. Povsod, kjer je obrezovanje obredno, je to obred prehoda . rite de passage (Van Gennep, 1960) in se ponavadi (ne vedno) izvaja kot ritual ali ceremonija. Lahko se izvaja takoj po rojstvu ali pozneje. Obrezovanje mo.kih izvajajo mo.ki, obrezovanje .ensk pa .enske. Raziskave ka.ejo, da so obe praksi obrezovanja vpeljali mo.ki. Vsako obrezovanje (razen v redkih primerih, ko mo.kega obre.e .enska) izvajajo obrezani. Mo.ki ali .enske, ki niso bili obrezani, so v kulturi, kjer je to splo.na navada, izobeeni, oziroma se jih drugi elani skupnosti izogibajo. Kot leta 1922 poroea Westermark (str. 563), pri avstralskih Aboriginih ne bi nihee sprejel hrane od mladeniea, ki ni bil obrezan, niti ne bi jedel v prisotnosti mo.kega iz plemena neobrezanih, ker bi ga imeli 189 za neeistega. V kulturah, kjer prakticirajo obrezovanje, ne bi skoraj noben mo.ki poroeil neobrezane .enske in skoraj nobena .enska neobrezanega mo.kega. Danes v znanosti prevladuje preprieanje, da so religije, ki podpirajo obrezovanje, zgolj prevzele .e prej prisotne obieaje in jih izkoristile kot kohezivni simbol pripadnosti verski skupnosti.5 Zakaj natanko pa so se omenjeni obieaji izvorno razvili, ne bo najbr. nikoli v celoti pojasnjeno. Kaj pomeni obrezovanje deklic oziroma FGM6 FGM pogosto oznaeuje obrezovanje deklic za razliko od obrezovanja deekov, kar pa je zavajajoee. Obe praksi namree pomenita odstranitev delov genitalij z normalno funkcijo in sta z medicinskega zornega kota povsem nepotrebni. Oba obreda slu.ita navadi, ki vzdr.uje izpolnjevanje socialnih zapovedi in nadzira telo in seksualnost posameznika oziroma posameznice. Vsekakor pa je FGM dosti bolj drastieen in .kodljiv kot obrezovanje deekov. Hanny Lightfoot-Klein opozarja, da bi morali klitoridektomijo . obrezovanje .ensk (ki je ritualni kirur.ki poseg in pomeni vse od zareze pa do infibulacije, t.i. faraonskega obrezovanja) primerjatis penisdektomijo, s posegom, pri katerem odstranijo penis (Lightfoot-Klein, 1989: 183). Pojem FGM obsega tri glavne naeine pohabljanja .enskih genitalij: 1) Sunna obrezovanje je odstranitev prepucija ali/in vrha klitorisa. Sunna pomeni v arab.eini tradicija. 2) Klitoridektomija (poimenovano tudi izrezovanje) je odstranitev vsega klitorisa (prepucij in glans) in odstranitev zunanjih sramnih usten. 5 Glej Leksikon CZ, str. 726 (geslo »obrezovanje«). 6 FGM (female genital mutilation) je angle.ka kratica za pohabljanje .enskih genitalij in je splo.no sprejeta oznaeevalnica v angle.ko govoreeem svetu. Do 80-ih let 20. stoletja je bila bolj raz.irjena uporaba pojma obrezovanje .ensk in kratica FC (female circumcision). Zagovorniki tega pojma so kritieni do pojma FGM, ker naj bi .alil obrezane .enske, ki ni nujno da mislijo, da se imajo za pohabljene, ali do njihovih dru.in kot mueiteljic. Termin pohabljanje naj bi .alil tudi kulturo, iz katere izhajajo prizadete .enske. Kljub temu pa se od 90-ih naprej vse bolj uveljavlja pojem pohabljanje .enskih genitalij, ki zavestno z vso ostrino ka.e na neumestnost tovrstnih praks, pa najsi bodo religiozno ali kulturno opravieevane. Ralf Eeplak Mencin 3) Infibulacija, poimenovana tudi faraonsko obrezovanje, je najekstremnej.a oblika. Gre za izrezovanje klitorisa, sramnih usten (majora in minora) in prievrstitev po.kodovanih strani vulve eez vagino s trnji ali za.itje z erevi ali sukancem. Pustijo malo odprtino za uriniranje in menstrualno kri. Infibulirano .ensko mora mo.ki prerezati . odpreti z no.em, da lahko z njo obeuje, kar se zgodi na poroeno noe. V nekaterih kulturah se to za.itje in odpiranje veekat ponovi (npr. po rojstvu otrok) (Dorkenoo, 1995: 5). FGM se obieajno izvaja v nehigienienih razmerah, ko »babica . mazaeka« uporabi neoei.eene ostre predmete, kot npr. britvice, .karje, kuhinjske no.e ali ko.eke stekla. Ta orodja obieajno uporablja na vee deklicah, ne da bi jih poprej oeistila, s eimer se pogosto prena.ajo virusi, tudi HIV. Neredko prihaja do hudih infekcij spolovil in drugih 190 organov, tetanusa pa tudi do hudih krvavitev, hudih boleein in tudi smrti. Celo ob normalnem celjenju ran je uriniranje in spolno obeevanje zelo boleee. Dogaja pa se tudi, da zastaja menstrualna kri in pride do zastrupitve telesa. FGM razen hudih boleein ob izrezovanju povzroea tudi dolgotrajne komplikacije, ki se izra.ajo v genitalni deformaciji, zapozneli menstruaciji, kronieni medenieni komplikaciji, zastoju urina v telesu ter infekcijah in celi vrsti komplikacij v noseenosti . od infekcij fetusa do porodnih problemov zaradi zo.ane vagine. V takem primeru morajo rojevajoeo .ensko dodatno »odpreti«, da omogoeijo rojstvo otroka. V kulturah, kjer izvajajo infibulacijo, po porodu .ensko ponovno obre.ejo (Dorkenoo, 1995: 15.16). Ponavadi izvedejo FGM deklicam okrog tretjega leta starosti, nekatere pa so dosti starej.e. Starost variira od kulture do kulture. Veeina kultur, kjer je obrezovanje deklic navada, »zagovarja« FGM kot nujnost, kot tradicijo, kot oei.eenje .enske. Dekle, ki ni obrezano, je neoei.eeno in s tem neza.eleno za poroko, saj je zakoreninjeno preprieanje, da dekle, ki mu niso izrezali klitorisa, prina.a veliko nevarnost mo.u, ker se njenklitoris dotika mo.evega penisa. FGM je zakoreninjen v lokalnih navadah. .enske se bojijo spreminjati te zakoreninjene navade, ki veljajo za nedotakljive oziroma nespremenljive. Dru.inska east, eistost, za.eita pred uroki, za.eita devi.kosti in zvestobe mo.u so opravieila, ki vzdr.ujejo prakso FGM (Dorkenoo, 1995: 34). V skupnostih, kjer izvajajo klitoridektomijo, ponavadi izvajajo tudi obrezovanje mo.kih. Oba rituala sta del religiozne in etniene tradicije in pomenita obvezno stopnjo prehoda v obdobje odraslosti. Dru.be mo.ke dominacije in obrezovanje .enskih spolovil Teza, da je obrezovanje .ensk praksa, ki jo izvajajo v dru.bah mo.ke dominacije (seveda ne v vseh, vendar izkljueno v teh), se zdi trdna. V tem delu teksta bomo navedli nekaj primerov, ki jo potrjujejo. Egalitarna aboriginska kultura Vkulturi avstralskih Aboriginov, ki velja za egalitarno, .ensk niso nikdar obrezovali. Izolirano od .ivljenja na drugih celinah so kontinuirano .iveli vsaj .estdeset tisoe let. V veejem delu Avstralije je bilo raz.irjeno obrezovanje in zarezovanje penisa (Ingold, et.al., Obrezovanje deklic . obred iniciacije ali mueenje in pohabljanje? 1988: 127). V 18. stoletju, v easu naseljevanja prvih Evropejcev v Avstralijo, je tam .ivelo pribli.no sedemsto plemen. Ljudstvo Aranda v Avstraliji, ki je izvajalo zarezovanje (z ostrim predmetom so zarezali v penis od glansa do modnika), je tako zarezan penis imenovalo z istim izrazom kot vulvo. Zarezovanje penisa naj bi penis .spremenilo. v vulvo in krvavitev naj bi simbolizirala menstruacijo, ki .enski pomaga odstraniti .kodljive telesne sokove, ki se nabirajo v telesu. Za dosego podobnega cilja so mo.ki tako izvajali zarezovanje penisa in to poimenovali menstruacija (Montagu, 1974: 73). Doloeanje .enskega spola s klitoridektomijo v Etiopiji Ker je osnovna anatomija mo.kih in .ensk tako podobna, mnoge kulture pretiravajo v poudarjanju fizienih spolnih razlik . npr. s tetoviranjem, poveeevanjem penisa, 191 klitoridektomijo ipd. V ljudstvu Hazda v Etiopiji starej.e .enske dekletom izre.ejo klitoris z zunanjo in veasih tudi notranjo sramno ustnico. S tem obredom naj bi dekle postalo .enska. Ti organi so po njihovem mnenju prevee podobni mo.kim testisom in penisu. Te prakse dokazujejo, kako spol .e zdalee ni le biolo.ka danost, temvee kulturni oziroma dru.ben fenomen . kultura iz biolo.kih razlik ustvari neskoneno mno.ico razlienih vzorcev (Taylor, 1996: 67). In usodnej.ih razlik. Zakon dualnosti pri ljudstvih v Maliju Zanimivo je pojmovanje obrezovanja pri zahodnoafri.kih ljudstvih Dogon, Bambara in Lobi, ki .ivijo v dana.njem Maliju. Pri teh ljudstvih velja osnovni zakon stvarstva . zakon dvojnosti (dualnosti). Ob rojstvu je vsak otrok dvojen. Ima dve du.i razlienih spolov. To pomeni, da se rodi kot dvospolno bitje (androgin). V deklici se mo.ka du.a skriva v klitorisu, ki ga pojmujejo kot mo.ki organ. V deeku pa se .enska du.a skriva v prepuciju. Z odstranitvijo prepucija omogoeijo deeku spol, ki mu je usojen. Enako deklici z odstranitvijo klitorisa omogoeijo spol, ki ji je bil usojen. Klub tem posegom pa zakon dualnosti ostaja osnovni zakon vsega stvarstva. Tako obrezana oseba najde svojo dvojno poenotenje .ele s poroko s partnerjem drugega spola. S skupnostjo mo.a in .ene se obe du.i spet pove.eta v idealno eno. Dol.nost obrezanega mo.kega je, da poi.ee svojo izgubljeno .enskost in jo ponovno najde v svoji .eni. In .ena, ki je bila osvobojena svoje mo.kosti z izrezom klitorisa, jo ponovno najde v svojem mo.u (Erny, 1973: 115). Te.ko si je zamisliti, da bi ta ljudstva spremenila svoj sistem verovanj in vrednot in z njimi povezane obrede obrezovanja, ki so tako globoko zakoreninjeni v samem bistvu njihovega .ivljenja. Z njihovega zornega kota so le zunanja manifestacija zakona dualnosti . osnovnega zakona vsega stvarstva. Obrezovanje deklic Loita Masajev v Keniji (primer statusne umestitve v dru.beno strukturo7) »Nekoe so bili mo.ki in .enske enakopravni. Ni bilo odraslih mo.kih, ampak le .enske, imenovane ..enske bojevnice. in .mo.ki bojevniki.. .enske so bile pogumnej.e od mo.kih. V tistih easih niso imele vagin, ampak samo majhne luknje za uriniranje. Nekega dne so spremljale mo.ke bojevnike, ki so potrebovali pomoe. Tiste noei, ko so sedeli vsak okrog svojega ognja, so se mo.ki bojevniki priplazili k .enskam z loki in pu.eicami, ki pa jih .enske niso poznale. Bojevniki so potisnili ostre konice v .enska Ralf Eeplak Mencin telesa in tako naredili vagine. Bojevnice in bojevniki so legli drug k drugemu. Drugo jutro so bojevniki vstali in vzkliknili: .Oh, saj to so samo .enske!. Bojevniki so vzeli bojevnice k sebi in jih poroeili. .enske so izgubile hrabrost in njihova rodnost se je zaeela.« (.Tajni. .enski mit Masajev) Loita Masaji so izrazitopatriarhalna skupnost .ivinorejcev. Mo.ki posedujejo govedo pa tudi .ene (utrjen je sistem mnogo.enstva), otroke itn. Dru.beni status masajskih .ena je izrazito podrejen mo.kim. Masajska dru.ba je strukturirana na podlagi starosti in spola. Odnosi med elani istega spola so definirani s starostjo, odnose med spoloma pa doloea spol. Dru.bene odnose definira posest oziroma lastnina. Tako obstajata sloj lastnikov in sloj posedovanih. Delo, legitimna seksualnost, rojevanje otrok se odvijajo v 192 kontekstu te diadne zveze, v kateri imajo nekateri lastni.ke pravice nad drugimi. Vendar lastni.ki odnosi oziroma status ni absoluten . tako je npr. mo.ki, ki je lastnik svoje erede, .ena in otrok, v lastni.ko podrejenem odnosu do svojega oeeta. Podobno so tudi .ene, ki so v lastni.ko podrejenem odnosu do svojih mo., lastni.ko nadrejene svojim heeram. Tako spol ne pomeni ozke loenice lastni.tva oziroma posesti. Vseeno pa imajo mo.ki mo.nost mobilnosti iz stanja lastnine v lastnika, medtem ko .enske ostajajo lastnina in s tem odvisne od mo.a oziroma oeeta. Kljub temu pa imajo masajske .ene in masajski mo.je doloeene pravice in dol.nosti, ki pa se spreminjajo. Za .ene in heere je status lastnine le eden od aspektov njihovega odnosa z mo.mi in oeeti. Z drugimi besedami . njihov status ni zreduciran na polo.aj .stvari. ali .ivine. Ee so kr.ene njihove specifiene pravice, se lahko prito.ijo plemenskemu poglavarju oziroma stare.inam. Vseeno pa so masajske .ene del mo.evega premo.enja oziroma lastnine, kamor sodijo tudi .ivina in otroci . mo. .eno z doto kupi in tako postane njegova last. Zanimivo je .enino dojemanje te .trgovine. . obieajno namree s ponosom govori, da jo je mo. kupil (s tem na nek naein izra.a svojo ceno oziroma status), ne govori pa, da jo je oee prodal. Seveda pa ima pojem .kupovanja .ene. z doto globoke implikacije na splo.ni status masajskih .ena oziroma .ensk sploh. Pri Masajih je torej podrejenost odvisna od starosti in spola. Statusa starosti in spola sta odvisna od biolo.kih znaeilnosti in ju doloeajo formalni kriteriji. Statusi starosti doloeajo mo.ke in .enske v loeene, a hkrati prepletene hierarhije (Masaji morajo spo.tovati vse, ki so jim nadrejeni v formalni hierarhiji). .enske delijo v dve formalni starostni kategoriji: v dekli.tvo in v obdobje odrasle .enske, ki sta izra.eni kot neobrezane in obrezane .enske. Mo.ke pa delijo v tri kategorije: obdobje de.kosti, obdobje bojevnika in obdobje odraslega. Tudi pri mo.kih velja obdobje de.kosti za stanje neobrezanosti. Obrezovanje je torej obred prehoda (Van Gennep, 1960) iz ene starostne (in s tem socialne) kategorije (tako mo.kih kot .ensk) v drugo, je osrednji dogodek v .ivljenju Masajev in Masajk. Obrezovanje poteka pri obeh spolih v zgodnji puberteti in razmejuje obdobje otro.kosti od obdobja .odraslosti.. Obrezovanje pomeni nedvoumno socialno zrelost .enske, ki je po njem pripravljena za rojevanje otrok; in ponavadi jo poroeijo leto dni po obrezovanju. Na drugi strani pa se mo.ki poroei .ele kak.nih deset let po obrezovanju . .ele takrat postane enakopraven odraslim. 7 Poglavje je povzetek elanka Melisse Llewelyn-Davies .Women, Warriors, and Patriarchs. v knjigi Ortner, Harriet, 1992 in pojasnjuje globoko zakoreninjeno tradicijo obrezovanja deklic kot mehanizem doloeitve statusa le-teh. Obrezovanje deklic . obred iniciacije ali mueenje in pohabljanje? Pravica posesti (lastnine) je strukturirana tudi tako, da imajo odrasli mo.ki pravico do spolnosti in rodnosti obrezanih .ensk, medtem ko imajo .bojevniki. pravico do spolnosti z neobrezanimi dekleti. Neobrezani deeki pa nimajo pravice ne do neobrezanih ne do obrezanih .ensk. Prav tako imajo odrasli mo.ki pravico do delovne (po)moei .ensk in neobrezanih deekov, obrezane .enske pa imajo pravico do delovne (po)moei neobrezanih deklet. Kako zelo pomembno je obrezovanje v doloeanju statusa posameznika/ce, ka.ejo tudi identiena poimenovanja: neobrezano dekle = hei, neobrezan deeek = sin, obrezana .enska = .ena, odrasel = mo.. Odrasli nimajo spolnega dostopa do neobrezanih deklic in tabu incesta med oeetom in heerjo ali spolnega odnosa s heerko katerega od elanov odraslih mo.kih je v masajski kulturi zelo pomemben. Epilog OZN, UNICEF in WHO . Svetovna zdravstvena organizacija FGM opredeljujejo kot kr.enje elovekovih pravic, zato so oblikovale priporoeila za izkoreninjenje teh praks. Veeinoma pa je boj proti FGM s pravnimi sredstvi brez uspeha. FGM se izvaja najvee v tistih delih dr.av, kjer vlade nimajo nadzora. Sodelovanje na nacionalni, pa tudi na mednarodni ravni, vkljueno z izobra.evanjem ljudi, ki prakticirajo FGM, naj bi bilo ob sodelovanju razlienih strokovnjakov (antropologov, pedagogov, psihologov, socialnih delavcev) in aktivistov, ueinkovit naein boja zoper te prakse. Upanje, da bo FGM mogoee izkoreniniti s pristopom, ki bo upo.teval vse aspekte posamezne kulture in posku.al delovati znotraj sistema verovanj in tradicij, pa se lahko izka.e za jalovo, kajti vpra.anje je, ee lahko ta prizadevanja res uspejo znotraj obstojeeih sistemov verovanj in tradicij. FGM je namree izjemno pomemben element razporejanja moei znotraj skupnosti, tako da morajo boji zoper te prakse raeunati na odpor, s katerim .elijo ohraniti obstojeea razmerja moei. LITERATURA DIRIE Waris, MILLER Cathleen, 2000. Wüstenblume. München: Ullstein. DORKENOO Efua, 1995. Cutting the rose . Female genital mutilation. The practise and it.s prevention. London: Minority Rights Publications. ERNY, Pierre, 1973. Childhood and Cosmos. New York: Independent Publishers Group. FOUCAULT, Michel, 1993, 1998, 2000, Zgodovina seksualnosti. Ljubljana: Zalo.ba .kuc. HAYES, R. O., 1975. .Female genital mutilations, fertility control, women.s roles and the patrilineage in modern Sudan: a functional analysis. v: American Ethnologist 2: 617.33. INGOLD, Tim. et. al., 1988, Hunters & Gatherers. 2 vols. Oxford & New York: Berg. LEKSIKON Cankarjeve zalo.be, 1994. Ljubljana: Cankarjeva zalo.ba. LEROI-GOURHAN, Andre, 1967. Treasures of Prehistoric Art. New York: Abrams. LIGHTFOOT-KLEIN Hanny, 1989. Prisoners of Ritual . An Odyssey into Female Genital Circumcision in Africa. New York, London: Harrington park Press. ME = Medicinska enciklopedija VII, 1963. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod. MONTAGU, Ashley, 1974. Coming into Being Among the Australian Aborigines. 2nd edition. London: Routledge. Ralf Eeplak Mencin ORTNER B. Sherry, WHITEHEAD Harriet, 1992. Sexual meanings. The Cultural construction of Gender and Sexuality. Cambridge: Cambridge University Press. RAHMAN Anika, TOUBIA Nahid, 2000. Female Genital Mutilation . a Guide to Laws and Policies Worldwide. London, New York: Zed Books. TALMUD, 1990. Beograd: Beogradski izdavaeki-grafieki zavod. TAYLOR Timothy, 1996. The Prehistory of Sex, Four million years of human sexual culture. London: Fourth Estate Limited. THIEBERGER Friedrrich et. al., 1985. Jüdisches Fest, Jüdischer Brauch, Königstein/TS: Jüdischer Verlag Athenäum. VAN GENNEP, A. 1960. Rites of passage. Chicago: University of Chicago Press. WESTERMARK, Edward, 1922. The History of Human Marriage. Vol.1., 5th Edition. New York: Allerton. BESEDA O AVTORJU Ralf Eeplak Mencin, dipl. etnolog in psiholog, muzejski svetovalec. Je elan .tevilnih domaeih in mednarodnih strokovnih dru.tev in zdru.enj. Je predsednik slovenskega odbora ICOM (svetovnega zdru.enja muzejev). Njegovo raziskovalno delo je usmerjeno na podroeja muzeologije, sinologije, tibetologije, antropologije. Objavil je sto petintrideset strokovnih elankov doma in v tujini, dve etnolo.ki knji.ici, bil soavtor Vodnika po slovenskih muzejih, soiniciator Slovenskega muzejskega sejma in Muzeoforuma. Pripravil ali soorganiziral je .tirinajst muzejskih razstav. ABOUT THE AUTHOR Ralf Eeplak Mencin, is a B.A. in ethnology and psychology and a museum adviser. He is a member of many Slovene and international professional societies and associations. He is president of Slovene National Committee of ICOM (International Council of Museums). His research work focuses on Museology, Sinology, Tibetology and Anthropology. Mr. Eeplak Mencin has published one hundred thirty five articles in Slovenia and abroad, two ethnological booklets, and is the co-author of the Guide to the Museums of Slovenia, co-initiator of the Slovene Museum Fair and of Museoforum. He has prepared or co-organised fourteen museum exhibitions. SUMMARY CIRCUMCISION OF GIRLS – INITIATION RITUAL OR TORTURE AND MUTILATION? The circumcision of girls or female genital mutilation is a horrendous practice which goes back to prehistory and has survived into the present. In view of its spread (it is estimated that 15% of the world population, including men and women, are circumcised) and the traumatic consequences of these practices, it is quite astonishing that the public opinion and media in Slovenia are so indifferent towards the issue. The article deals with circumcision as a world-wide phenomenon, which is an integral part of the traditions and custom of most cultures in which it is practised. Examples explain the connection between male-dominated societies and female genital mutilation. Circumcision is predominantly practised in African cultures, but western ones are not immune to the phenomenon. The circumcision of girls constitutes a violation of human and in particular children.s rights. The UN, UNICEF and WHO have adopted measures to eliminate such practices, but their effect is questionable in view of the deep roots of the practice and its role in the relations of social power.