Ameriška Domovina L kft n/i c r i e /t< m- h o iwi e- FOMIGN h. IRIT ONLY SLOVCNIAN MORNING NGWIRANR CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1947 LETO XLIX-VOL. XUX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE za pol bilijona pri (Došle preko Trsta) KAKO SO IZZIVALI KOMUNISTIČNO “PRAVICO."— V procesu Nagode — Furlan smo že povedali, kako je Nagode sam zaničeval vladajoče komuniste. Pa so se podobno izražali o vladajoči kliki tudi drugi obtoženci. Tako je Zupan nekoč zapisal o komunistični vladi: “Brezmejna neum- sko ječo. In veste nad katerim njenim grehom se je komunistični sodni dvor najbolj pohujševal? Ona je iz ljubljanskega dnevnika “Slovenca” prepisovala, kaj je ta pisal med vojsko o grdobijah Osvobodilne fronte. Sedanji režim hoče, da bi se vse pozabilo, kar je partizansko roparstvo počelo nost ksihtov demokratskega j proti domačemu ljudstvu, da je “ljudskega" upravnega apara-jmoglo priti do oblasti. Ce kdo ta." Če to ni razžalitev, kaj je te hudobije partizanov zapisu-še potem? In drugi obtoženec je in zbira, je vohun. Kavčnik je pisal, da je naj več j e narodno izdajstvo Osvobodilna fronta. Tudi imenovani Nagode je mislil podobno o Osvobodilni fronti. Zapisal je takole: “Propaganda Osvobodilne fronte je barabska do dna." VOHUNSTVO. — Beseda vo- . ... . . ... hunstvo se sliši tako mogočno "Ja 8V0J1^ komU".'stl n‘h Ve™' kot beseda izdajalstvo, zato so!k°7 m zato Je vehk zločinec, da to besedo gonili pri tej razpra-j™*!""’ kdor kaj. P.“hujš-‘1 j l vega protikomunističnega branja čez mejo. S TRASE N VOHUNSKI GREH je zagrešila vpokojena učiteljica Hočevarjeva. Ta je sprejela in oddala naprej paket, v katerem je bila komunizmu sovražna literatura zlasti izrezki iz. tujih listov. Jugoslavija se boji vsakega pohujša- ri neprestano. In kaj je vse vohunstvo? Inž. Nagodetu so očitali, da je pošiljal poročila za- vojnih naročilih Kongresni pododsek je začel čekirati vsa vojna naročila Washington, — Kongresnik George Bender iz Ohio trdi, da je vlada preplačala vojna naro-ičla za približno $500,000,000. Kongresni pododsek je začel čekirati vojna naročila hoteč dognati, ako je bilo pri tem kaj sleparije. Kongresnik Bender je član tega pododseka. Bender je rekel, da je vladni pregledovalni urad že čekiral nekaj vojnih naročil in da se je že pri prvih pronašlo sleparije in preplačila za več kot $6,000,000. To številko je vzel Bender za podlago ko je rekel, da je vlada preveč plačala pri vojnih naročilih za pol bilijona dolarjev. Ta pododsek bo zahteval, da vlada zahteva preveč plačan denar nazaj. Ako vlada tega denarja ne bo dobila v teku šestih tednoy, je rekel Bender, bo pododsek poklical predse zastopnike PUCEL JE VZEL DRUŽINO BREZ DO-MA POD STREHO Mr. in Mrs. James McDaniels sta živela s svojimi 4 otroci v Kirtland parku koncem 49. ceste ob jezeru. Več kot 6 tednov niso spali že v> postelji. Za njih težave je zvedel županski kandidat Pucel in je vse vzel pod svojo streho. Puclovi hčeri, Loretta Ann in Rita Theresa, 12 in 9 let stari, sta se preselili k stari materi na 4620 St. Clair Ave, v njih sobo je pa Mr. Pucel začasno nastanil to družino brez doma. Družina McDaniels ima vsega skupaj 10 otrok; šest jih živi pri raznih ljudeh po mestu, štirje so pa pri starših. Zdaj, ko se jfh je usmilil Mr. Pucel in jih vzel pod streho, so se začeli oglašati tudi drugi, da bi jim dali stanovanje, ali razvzeli posamezne otroke. NAGODE O DOMOBRAN-veznikom med vojsko v London. CIH. — Inž. Nagode je bil tako Delali za zaveznike je torej vo- evropejski, da je mislil, da se [posameznih kompanij ki so pre-hunstvo. | da OZNI kaj skriti. Tako ja pi-1 jele največ nezasluženega denar- UBOGA VODETOVA. — Ta sal o raznih stvareh svoj zapis-, ja. Ti zastopniki. bodo morali učiteljica je bila od Nemcev1 nik. Ta je prišel, Bog ve po dokazati, zakaj nočejo njih fir- med vojsko internirana v Ra-vensbrucku. S tem je menda dovolj dokazala, da je za zaveznike. Iz nemške internacije je sedaj prišla v jugoslovan- skih potih, v roke OZNE. Ta me vrniti denarja, ki so ga pre- zapisnik je seveda naravnost žalitev vseh titovskih čustev. Celo o domobrancih ima ta Na- (DaUe na ». »trapu da bi z Eisenhowerjem gotovo zmagali Washington. — Med vplivnimi republikanci se vedno glasneje sliši glas, da bi kandidirali generala Eisenhowerja drugo leto za predsednika Zed. držav, General sam je že opetovano izjavil, da ni kandidat, toda drugi trdijo da 'če bi ga republikanska konvencija nominirala bi kandidaturo sprejel. Norman Thomas, vodja socialistov in že večkrat predsedniški kandidat, je oni dan izjavil v Wisconsinu, da bi bil Eisenhower za republikance najboljša stava. Roy A. Roberts, predsednik časopisa Kansas City Star, ki je velika politična moč v zapadnih državah, je imel razgovor z generalom in potem zapisal: “General Eisenhower noče biti predsednik. Istočasno sem pa jaz prepričan, da če bi se mu nomi- skupaj 196,000 mož. Zed. drža- j podpisali izjavo da niso komuni- ,ve stane to nekako $102,000 na sti, kakor to zahteva nova delav- dan. ska postava. Prej je bilo rečeno, „ , , . , , da ne bodo podpisali nobene ta- Zed. države so prevzele breme L .. . * , . , . ZDAJ ČISTO VSO GRŠKO ARMADO Atene. — Gen. Griswold, načelnik ameriške misije v Grčiji je povedal, da Zed. države zdaj popolnoma prehranjujejo grško jele od vlade ne da bi bile za to upravičene. Preiskava bo obsežna ker je iz knjig razvidno, da se je vlada [AMERIKA REDI »XiESSffit $8,000,000,000. Uradniki pri AFL bodo podprli afidavite, da niso komunisti Chicago. — William Green, Senator Taft je na potovanju po zapadu, da sliši mnenje Columbus, O. — Ohijski senator Taft se je podal na obhod po zapadnih državah, da zve od po-litikarjev mnenje glede njegove kandidature za predsednika Zed. držav. Na potu bo kakih 25 dni.. Enkrat v oktobru pričakujejo, da bo Taft javno izjavil, če bo drugo leto predsedniški kandidat republikanske stranke ali ne ■St Republikanski voditelji v Ohio z < trdijo, da so dobili poročila iz raznih zapadnih držav, da stoji V PITTSBURGHU SE JE RAZLETELA LADJA- KI JE VOZILA ZLETNIKE i Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice . Nazaj v New York— Mrs. Ivanka Zakrajšek, ki je bila v Clevelandu na počitnicah pri svojih prijateljicah, je Koliko je bilo pri tem človeških žrtev, še niso do- odšla domov v New York. Ob gnali. K sreči takrat na ladji ni bilo zletni- slovesu se želi najtopleje zah-kov, ampak samo nekaj posadke. Ladja je valiti vsem prijateljicam za izbila vredna do $500,000 in je zdaj kup raz- kazano gostoljubnost in jim kli-vajjn j če prisrčen: Zbogom! I Naj se zglasi— Pittsburgh, Pa. — Včeraj se je razlettla zletniška ladja j prj Mrs. Čebular, 15420 ‘Island Queen,” ko je bila vsidrana na pomolu v reki Mononga- Lucknow Ave., naj se zglasi hela. Takoj po razstrelbi je začela ladja goreti in je bila kmalu cna> ki ima številko 19079, ki je vsa v plamenih od vode do vrha. Ladja je bila zgrajena v pet, dvignjena v nedeljo na pik- krovvo in je lahko peljala do 1,000 potnikov, dočim je imela 103 U.^.Z V uc 1 u' _______’___________________.Izgubi)ena ura— , . Na svatbi zadnjo soboto v kem poslopju, 60 jardov proč, I pod dyorani gDD na Water. 8 *>lnj' Ioo Rd. je bila izgubljena žen- može posadke. Prva poročila so javljala, da je zgorelo na ladji, ali poginilo v vodi 30 mož posadke. Natančnega števila še niso ugotovili, ker še niso dobili vseh trupel. V Mercy bolnišnici leži 17 oseb z hudimi opeklinami. Eksplozija je vrgla v vodo, kjer je vse polno navlake, mnogo mož posadke. Nekateri so sami poskakali v vodo. ki so potem splavali na breg, ali so jih potegnili iz vode. Prednji del ladje se je ppgre-nil v vodo, ki je tam 9 čevljev globoka. V ta del ladje ni moglo rešilno moštvo, dokler niso pogasili ognja, ki je divjal v notranjosti ladje. Ladja je vozila večerne zletni-ke po Monongahela in Ohio rekah. Sinoči bi morala zopet peljati zletnike. Lahko se sodi, kaj bi bilo, ako bi nastala taka raz-strelba na ladji ko bi bila polna zletnikov. Kandidat Slassen bo za^el ta leden s turo po deželi V Wisconsinu bo šel v primarne volitve ska zapestna ura. Pošten najditelj je prošen da pokliče EX 5908 ali jo prinese k Steve Ker-ševan 1285 E. 55. St. in prej ms nagrado. Iz bolnišnice— Frances Miklaučič iz 252 Eddy Rd., se je vrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Demokratska seja— Slovenski demokratski klub 32. varde ima mesečno sejo jutri večer ob 8. Seja bo v spodnji dvorani SDD na Waterloo Rd. Vsi sedanji člani so ' žar po vsej ladji. Razstrelba je bila tako silna da je vrglo po stvar za senatorja Tafta'zelo do- tleh ljudi v bližnjih prodajal- bro. Senator Taft je rekel, da nova delavska postava, katere je on koavtor, ne bo sporna točka v predsedniški kampanji drugo le- bojno silo : armado,^ mornarico,! predsednik AFL, je izjavil da!j0. Dve točki v novi postav! sta, letalstvo in orožmštvo, vsega .bodo vsi odborniki njegove unije je rekel senator, proti kateri naj- IrinHniaoli ivinim da niar» Irnmnm’ , ... , , . prehrane grške armade od Anglije 1. septembra. Evropski narodi vprašajo Zed. države 22 bilijonov za obnovo Pariz. — 16 evropskih dežel, ki so se izjavile za Marshallov načrt, je izračunalo, da bodo potrebovale od Zed. držav $21,-900,000,000 v prihodnjih štirih letih in sicer največ za prehrano nacijo resno ponudilo, brez vsa- ali za sredstva za producrianje kih intrig in pasti, bi general no- iste. minacijo sprejel.” ke izjave, češ, da je to ražaljenje njih časti. Uradniki unije CIO niso še rekli, če bodo podpisali. Več jih je pa že reklo, da ne bodo podpisali. Toda začele so se že oglašati lokalne unije, da naj podpišejo, ker sicer izgubijo unije pravico do vladnega posredovanje pri kolektivnih pogajanjih z delodajalcem. Iz raznih naselbin Great Falls, Mont. — Tukaj je umrl dolgoletni naseljenec Matt Medved, ki je bil pokopan 19. julija. Doma je bil iz Janeževega Brda pri Premu, Notranjsko. Tukaj zapušča ženo, sina. sinaho in poročeno hčer, v državi Utah pa brata Jakoba. Pittsburgh, Pa. — Dne 18. avg. je po daljši bolezni umrl Anton Tomšič, star 55 let, doma iz Podstruj pri Ilirski Bistrici, v Ameriki od 1920. Pred leti je vodil gostilno na južni strani Poljedelski pododsek teh 16 držav je predložil te številke glavnemu odboru, ki ga je začel včeraj študirati. Ameriški državni tajnik Marshall je naročil evropskim deželam, naj preračunajo, kaj same lahko zmorejo za obnovo in kaj bodo potrebovale od Zed. držav. Na tem zdaj glavni odbor dela in bo podal svoje poročilo še ta mesec. Marshallov načrt bi deloval od 1948 do 1952. V tem času bi teh 16 držav potrebovalo za $32,: 700,000,000 živil, krme, umetnih gnojil in poljedelskih strojev. Same bi dale teh potrebščin za mesta. Tukaj zapušča ženo, si- kakih 6 bilijonov dolarjev. Za na hčer in dva brata, v starem pa mater sestro in tri brate, kakor tudi brata v Južni Ameriki. Bil je član SNPJ kakor tud\ ABZ, samostojnega društva Orel in Kat. vitezov sv. Jurija. nekaj več kot 4 bilijone bi izvozile produktov in za to kupile potrebščin. Tako bi potrebovale še kakih 22 bilijonov da bi se zopet postavile na noge v prihodnjih štirih letih. Poljska je obljubila manj napadov Varšava. — Ameriški poslanik na Poljskem, Stanton Griffis, se je pritožil pri poljski vladi radi neprestanih napadov v poljskem časopisju na Zed. države. Poljska vlada je obljubila, da bodo napadi ponehali. bolj vpijejo: prepoved za dajatve v politične svrhe iz unijskih blagajn in prisiljena izjava unijskih uradnikov, da niso komunisti. Toda proti nobeni teh točk ne bo upal nihče javno nastopiti in jih pobijati, je izjavil Taft. nah. Kose ladje so našli štiri bloke daleč. V bližini nezgode je bilo parkiranih 70 avtomobilov, od katerih jih je popolnoma zgorelo nad 60. Na obrežje so takoj prihitele požarne brambe, ki so brizgale močne curke vode v ladjo. Gasilcem se je pridružila tudi ladja požarne brambe. Notranjost ladje je vsa zgorela, tudi plesna dvorafta. Od goreče ladje je prihajala taka vročina, da je kazal toplomer v ne- ZA PRIHODNJO NEDELJO VABI VSE SVOJE PRIJATELJE FATHER ANDREY NA ZABAVO Prihodnjo nedeljo bodo imeli prodajalne točno ob 12:30 popol- farani žalostne Matere Božje v Peninsula, Ohio svojo običajno jesensko zabavo; pripravili bodo sijajno pojedino z okusnim roast beefom. Tam župnikuje prijazni Father Andrey bivši kaplan pri sv. Vidu v Clevelandu. K« je bilo slišati, da bo večja udeležba iz Clevelanda in ker nekateri nimajo svojega vozila se je zopet naročilo avtobus, ki bo sotski guverner Harold B. Stas- sen, ki je edini kandidat za pred sednika Zed. držav, ki se je do-zdaj za to izjavil bo začel ta mesec z govorniško turo od obrežja do obrežja. V petek bo govoril v Oregonu in bo zaključil na vzhodnem obrežju. V Clevelandu bo govoril 23. sept. na konvenciji Ameriške odvetniške zbornice. Razmotrival bo ameriško zunanjo politiko in problem vetiranja pri Zvezi narodov. Na 24. nov. bo imel govor v Milwaukee Wis., ko bo naznanil svojo listo delegatov za primarne prihodnjega aprila. Stassen je izjavil da morejo republikanci upati na zmago prihodnje leto, ako bodo ponudili narodu humanitarni, konstruktivni in liberalni program. Rekel je tudi da ne bi sprejel podpredsedniškega mesta na tiketu newyorškim guvernerjem dne. Vožnja stane na oba kraja $1. Toda vozni listek si morate preskrbeti najkasneje do sobote pri Miss Jean Blatnik, 1026 E. 71. St. tel HE 6905. .Father Andrey je zagotovil, da letos ne bo treba nikomer stati v vrsti za kosilo, kot je bilo 2aslombe y yseh 4g drža. to prošio leto, ker bodo imeli yah , fc nM & w y zdaj drugačen sistem. Vsi ste Deweyem. Rekel je tudi, da bo pobiral doprinose za kampanjo in sicer od $1 do $100 od osebe. Stassen je prepričan, da ima prijazno vabljeni; kosilo bodo servirali od poldne pa do 6 zve- odpeljal izpred Cimpermanove čer. primarne volitve za delegate kje drugje kot v Minnesoti in Wisconsinu. Glede nove delavske postave je rekel Stassen, da bo postava v par letih priznana kot dobra postava od vsega organiziranega delavstva. Ne mara jih več metati iz stanovanj Grand Rapids Mich. — Kon-stabler Schrieber se je odpovedal uradu. Rekel je, da se je naveličal metati vojne veterane iz stanovanj. Temu treba se privadit’. . . Perky, ptiček in Fluffy, mačka, te sprva nista nič kaj prijazno gledala pri skledi, končno pa ste te sprijaznila in sedaj še zadovoljno skupaj srebata mleko iz skupne sklede, kot ju vidimo na sliki. Njiju gospodarica je Mrs. Edward Wear, Sacramento, Kalifornija. Predsednik je postal državljan Brazilije Rio de Janeiro. — Brazilski kongres je sprejel resolucijo, ki imenuje Mr. Trumana, predsednika Zed. častnega dr- žavljana republike Brazilije. borniki. Zaroka— Mr. in Mrs. John Pieman, 1245 E. 172. St., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Rose Ann z Mr. Hubertom Vincent Silva iz Ashtabula, O. Zaročni prstan je dobila ravno na svoj rojstni dan 31. avgusta. Na sejo nocoj— Nocoj ob 8 bo seja društva . Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v navadnih prostorih. Če se članstvo zanima za društveno življenje, naj se udeleži te seje. Izgubljena oiala—. Zadnji teden so bila izgubljena očala med 62. in 54. cesto. Če jih je kdo našel naj pokliče IV 0769 John Hegler 18621 Neff Rd. Nova prodajalna— Gornikovi fantje bodo odprli še eno prodajalno in sicer na 22346 Lake Shore Blvd. Velika odprtij a bo jutri v petek in soboto. Vsak je prijazno vabljen, da si ogleda te krasne prostore. Gornikovi imajo prodajalne tudi na 6217 St. Clair Ave. in na 715 E. 185. St. MEHIŠKO MESO ZA BEGUNCE V EVROPI San Antnio. — Ameriška vlada je napravila pogodbo za 1,-000,000 funtov mesnih konzerv. Konzerve bo dala neka mehiška firma. Ameriška vlada bo poslala te mesne konzerve v Evropo za prehrano beguncev in brezdomcev v raznih zavezniških taboriščih. Importirali bodo do 10,000 krojačev Chicago. — David Dubinsky, predsednik unije izdelovalcev oblek je rekel, da imajo tovar-narnarji v načrtu da importira-jo iz begunskih taborišč v Evropi do 10,000 krojačev. BELI MENIHU Povest iz prve polovice XII. stoletja j spisal IVAN ZOREC | “E, naj bo, kdor hoče. Pes in mačka, volk in jagnje, kragulj in škrjanec, vsi imajo pravico živeti pod nebeškim stropom.” “Trlep, pravijo, natanko ve, kdo je in odkod je tale deseti brat; samo povedati noče,” se je paznik Repnik oglasil počasi in preudarno. ‘‘Tudi sti-ški menihi vedo in ga pustijo na miru. Pustite ga tudi vi. Saj nikomur ne stori nič žalega, dobrega pa dosti, komur le more.” “Čuden je pa vendarle; hodi tiho, kakor bi lovil miši in nenadoma stopi predte, ko misliš, da je kdo ve kje.” Pa res! Kakor bi se bil pognal iz tal, je med njimi stal deseti brat, mož tridesetih let, velik, čvrst, s široko in košato brado, in jih brez besede zaničljivo gledal vse od kraja. “človek bi mislil, da se odpravi na zbor mož, pa ti pride v drhal klepetavih, opravljivih bab!” je počasi pribijal. “Prepotoval sem že križem svet, vendar takih burovžev še nisem videl nikjer.” Tlačani so molče gledali v tla, sram jih je bilo in bali so se ga. A ta jih je spustil z oči in počasi stopil k tistemu, ki je česnal o spoloverstvu. “No, pa vam ne zamerim preveč. Le tebi, prašič, vendarle gre nekaj plačila za spoloverca!” je dejal in mu prislonil tako za- “Saj sem rekel: tlačan mora biti tepen, sicer ga ni dosti prida!” “Da nas je izdal kdo i ših? Povej ga!” “Grešnika ne izdam, zadosti je, da poznaš greh.” Repnik se ni več upiral, kar brž je stekel po jezičnike in jih razpostavil po volji desetega brata. “In stražite, ne spite!” jim je ta pretil, “če koga dobom v dremežu, mu nakanim urokov pri otrocih in pri živini* da se jih ves rod ne otme do sedmega kolena.” Tlačani so molčali in kar trepetali, tako so se ga bali. “Le pojdi,” je pokimal Repniku. “Pojdem še po nekoga, zdaj zdaj pridemo.” Skrivnostnega moža je vzela hostna tema. Repnik se je poslušno obrnil, tudi on se ga je bal. IV. Deseti brat ni šel daleč po po hosti. V gošči, zakrivajoči plitvo vdrtino, se je ustavil ob ženski in moškem, ki sta molče sedela na kupu stelje. “No, tukaj sem,” jima je šepnil. “Kako ti je, Polona7” je prijazno vprašal priletno, že nekoliko sključeno žensko velike, suhljate postave. “Ali si se odpočila? In kaj zaužila tudi že?” “Sem, sem, Boštjan,” je de* jala in vstala. “Samo vino v buči se nama je ugriznilo od sopare,” se je in debelo gledal Polono. “Kaj ti je storila?” “Še nič, pa bojim se, da bi mi —” "Za mejo ob stegneh jo je popoldne metalo,” je še drugi tlačan šepetal. “In čudno, prečudno je govorila —obsedena je-” “A ti prismojen!” je deseti brat revsknil. “Mir!” je zagrmelo za njimi. Trlep s Hrvatoma jih je preteče gledal. “Kakor smrkavci na pašniku!” Desti brat je pravil, kako stražnika stražita in kako ju je dobil že drugič. Polona, ki je z Ilij.em molčala do zdaj in mirovala, se je zgenila in zaihtela: “Tako me sprejemajo doma- ju je kar za ušesom bolelo, ko! “Dobro, straživa, samo tistole sva se silila z njim po siru, ki'žensko . . ” je tlačan šepetal st ga nama pustil otodile.” “Pa kaj to — ko bi le že spet od daleč videla žužem-perk!” je starka vzdihovala. "Boš, Polona, boš,” je deseti brat otožno znižal glas, “že jutri pojdemo tja.” “Kaj se ti mara, da hodiš, koder te je volja,” je ihtela. “žužemperka ne pozabi, Boštjan, rodni kraj je tvoje matere in moj!” “Ne pozabim ga, rajnci materi sem obljubil, žužemper-ški grad me bo pomnil, posvetim mu prav v kratkem, samo vaju še prej spravim odtod.” “Nikar, Boštjan, greha ne delaj, krvi ne prelivaj, Bog bi te uradih” “Anti pokaj mi veliš, naj ga ne pozabim?” “V mislih so mi tlačani žu-žemperske graščine. Tvoja ma-ti je bila iz njih, ondod imaš po nji sorodnike. Svetovaj jim, naj ne tiščijo med uporni' ke; nesrečni bi bili še bolj ka' kor so že-” “Ne bo jih škoda! Mati mi je dostikrat pravila, kako so jo podili od praga in pljuvali za njo, ker sem prav tačas na ta nori svet potoval jaz . .” Z obema rokama si je pokril obraz in tiho zaihtel. “O, hudo je bilo, Boštjan, hudo,” je tolažila, “kriv vsega tistega je bil le grad.' “Posveti mu, izpolni obljubo!” je Polonin spremljevavec ščuval desetega brata.” “Kakor sem že trd in star, jaz, glej, ti pomorem, kadar hočeš!” “Molči, Ilija, molči!” je javkala. "Kako bom brez tebe5” Ilija je umolknil, deseti brat se je zavedel in rekel: “Pojdimo, čakajo nas!” Stražnikov 'pred jamo spet nj bilo. Za skalo sta se tiščala, štrohoma gledala v žensko in trepetala. či kraji . • .!” "Stopimo!” je Trlep rekel in se pred njim napotil v jamo. Sitno mu je bilo. Le kaj si Hrvata mislita? Škoda, svojim fantom, saj so že odrasli, bi bil moral zaupati stražo. V. Tlačani v jami so tiho vreli. Bistra glava jim ni mogla raz-luščiti, kako je deseti brat smel udariti koga izmed njih, “Ker mu nihče branil ni,” se je star mož posmehnil. “Ce bi kdo meni ožita' spo-loverca, bi ga premikastil še vse drugače 1” “Meni pa se vse tako zdi, da je Trlep velel desetemu bratu, naj si pride posluške vtepat in strahovat nas.” “Morda res- Da bi že prej zvedel, ali smo voljni, prijeti za orožje in iti nad gospodo.” zaupaš.” “Beži, beži! Tak že ni, da bi | “Hoj, to je ras; mož, ves, kote tipal po ovinkih. Trlep je likor ga je!” \ mož, malo je takih, lehko mu (Dalje prihodnjič) umorirLrmjiJiJTiTrLrLn ruirumimruman 5 AL ULLE PLUMBING & HEATING (0. Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci. 15601 Waterloo Rd. KE7248 Vse potrebščine za grelne in monterske naprave. IrumiTrummirLarLriJT^ ušnico, da se je opravljivec ■ ■ k” SR »*«. S tJj&tfcT.&g Vsi so otn strahu, nihče se ga še pogledati ni upal. Pa oni se je že spet obrnil v krdelo in mirno vprašal; “Kaj vam nihče ni zabičil, da molčite in ne govorite, tako na glas7 Ali ne veste, da bi kdo od gosposke utegnil prislušovati in ovedeti, kako-vega kruha bi ji radi umesili?” “Kako si noter prišel ti?” se je Repnik domislil. “Mimo straže že ne.” “O ti in tvoja straža!” se je deseti brat smehljal. “Ali si že pogledal, kako straži? Glej, moral bi. Saj veš, da je tlačan kakor vol, ki je za kaj le, če je tepen.” Repnik je hitel proti izhodu, deseti brat pa za njim. Stražnika sta sede slonela ob vhodu in spala. Prvega je brcnil Repnik, drugega je stre-snil 'deseti brat. “Aha, glej no!” je Repnik zamolklo revskal. “Prava sta mi, vama se človek res sme za-zappati brez skrbi “Saj nisva spala,’ sta se izgovarjala. “Gledati nama je le po tistih, ki hodijo noter; kdor je že notri in prida ven-kaj, nama nič mar. “Spala sta, ko sem šel noter, spala sta, kb sem se vrnil,” jima je deseti brat ometal laž. “V jamo sem potlej prišel drugod,” je dejal Repniku. “Tudi druge vhode bi moral za stražiti.” “Kje pa so? A če so, prideta po njih le miška in ti.” “Če hočeš dobro sebi in drugim, stolpi po vse tiste, ki so prejle imeli tak jezik. Naj stražijo, na zboru vsaj sitnarili ne bodo.” “Trlep bi bil nejevoljen, če bi preveč mož odločil za stražo.” “Pohvali te, ko mu povem, da gosposka že ve za vaš domenek.” “Ve? se je Repnik ustrašil. “Ni mogoče!” -AND THE WORST IS YET TO COME ^-in najhnjše šele pride *.? m HI M5to*v- »VABIL« na BANKETI =E = I veteranov društva Glas clev. delavcev št 9 SDZ = I I V SOBOTO, 20. SEPTEMBRA 1947 I = = V SPODNJI DVORANI SND NA ST. CLAIR AVE. = = . . = ss Pričetek ob osmih zvečer 1 | == Vstopnice se dobe do ponedeljka, 15. sept. pri tajniku, = =5 1084 E. 74 St. in pri ostalih društvenih uradnikih. 55 i = Na dan banketa se pri vratih oziroma pri blagajni == S ne bo prodajalo vstopnic. Preskrbite si jih pravočas- = S no! Za postrežbo in zabavo bo najboljše poskrbljeno, gg S Pridite! —Vabi odbor. S = IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Pozor, slovenski stavbinski podjetniki! Direktorij Slovenskega Delavskega doma, 15335 Waterloo Road, Cleveland, Ohio, vam daje v naznanje, da je namen zidati drugo nadstropje nad prostori pivnice. Vsak podjetnik ima priliko podati svoj proračun v zvezi s to stavbo. Načrte in specifikacije se lahko dobi pri arhitektu Mr. R. J. Grosel, 1740 E. 12th St. Bldg Cleveland, Ohio, tel. SH 0131. Za direktorij Slovenskega Delavskega Doma, VINCENT £OFF,' tajnik. Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ za vaš radio, pralnik in druge pripomočke-za točno popravilo. Vse delo garantirano. Pokličite ENdicott 4808 pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom MALZ ELECTRIC 6902 St. Clair Ave. EN 4808 limn..iiiniinniiiniiinmmimiiiiiimiiintiiniinniiimmmnniimmunimami ijTjmiinnjinjmnjijmrumnjmriri^ K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ POSOJUJE DENAR {lanom in nečlanom na zemljica in posestva po 4% obresti brez kake provizije J/ ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in Informacije piitte na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS S* NAZNANILO M ZAHVALA Potrtega area in z globoko žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v Gospodu zaspal naš ljubljeni soprog in' skrbni oče JOHN SME ki je previden z svetimi zakramenti preminul dne 13. julija 1947. Blagi pokojnik je bil rojen 13. maja 1877 v vasi Srednji Globadol, župnija Mirna peč na Dolenjskem. V Ameriko je prišel leta 1899. Pogreb pokojnika se je vršil dne 18. julija a iz Riše žalosti v cerkev sv. Ignacija naWest I Boulevard. ,, , Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. John L. Kelly, in po opravljeni sv. maši zadušnici smo ga v spremstvu pogrebnika Joe Mišenčika položili k večnemu počitku na Kalvarija pokopališču. Prav iskreno se zahvalimo na tem mestu č. g. Rev. John L. Kelly-u za opravljeno sveto mažo zadušnico in pa za lep govor v cerkvi. Dalje se iskreno zahvalimo čč. gg. Rev. John Gruss in Rev. Lorence za podelitev svetih zakramentov. Naša iskrena zahvala tudi vsem onim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj-d^še pokojnika. Najlepša zahvala vsem onim, ki so poklonili toliko vencev k krsti pokojnika ter ga tako okrasili, ko je počival na mrtvaškem odru. Dalje se zahvalimo vsem, ki so dali avtomobile ob priliki pogreba. Najlepša hvala pogrebniku Joe Mišenčšk za vso pomoč in naklonjenost ter za izvrstno urejen pogrebni sprevod. Hvala članom društva Bratska Svernost, ki so čuli pri njem vsak večer iq ga potem spremili ' k večnemu počitku. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od njega in molit za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem, ki so prišli k pogrebni sveti maši, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala . vsem skupaj. Ti pa, ljubljeni in nikdar pozabni soprog in skrbni oče, dokončal si Tvoje zemeljsko potovanje in trpljenje. Volja Vsemogočnega je bila, da si moral zapustiti ta svet. V globoki žalosti nad Tvojo izgubo pošiljamo prošnje k Bogu, da Ti podeli večni mir in zasluženi počitek v hladni ameriški zemlji. Žalujoči ostali: FRANCES SMERKE, soproga JOE, JOHN, ANTHONY in FRANK, sinovi FRANCES in DOROTHY, hčeri DOROTHY in IRENE, sinahi JOHN, THOMAS, RICHARD, DAVID, PHYLLIS in BARBARA, vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 9. septembra 1947. r jSSShm 'Vand S' ^Justice. r« NO. 177 ■jr Ameriška Domovina &NSKJ >'a FOREIGN ,. n/1' ERI C/l' Ul— HO /VI E1 2*1 SLOVENIAN ONLV MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 10, 1947 LETO XLIX-VOL XLH DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE ^ za pol bilijona pri (Došle preko Trsta) KAKO SO IZZIVALI KOMUNISTIČNO “PRAVICO.”— V procesu Nagode — Furlan smo že povedali, kako je Nagode sam zaničeval vladajoče komuniste. Pa so se podobno izražali o vladajoči kliki tudi drugi obtoženci. Tako je Zupan nekoč zapisal o komuni-j da bi se vse pozabilo, kar je stični vladi: “Brezmejna neum- j partizansko roparstvo počelo nost ksihtov demokratskega;proti domačemu ljudstvu, da je “ljudskega” upravnega apara-jmoglo priti do oblasti. Če kdo ta.” Če to ni razžalitev, kaj je te hudobije partizanov zapisu-še potem? In drugi obtoženec1 je in zbira, je vohun. ' Kavčnik je pisal, da je naj.večje sko ječo. In veste nad katerim njenim grehom se je komunistični spdni dvor najbolj pohujševal? Ona je iz ljubljanskega dnevnika “Slovenca” prepisovala, kaj je ta pisal med vojsko o grdobijah Osvobodilne fronte. Sedanji režim hoče, narodno izdajstvo Osvobodilna fronta. Tudi imenovani Nagode je mislil podobno o Osvobodilni STRAŠEN VOHUNSKI GREH je zagrešila vpokojena učiteljica Hočevarjeva. Ta je sprejela in oddala naprej pa-fronti. Zapisal je takole: “Pro-jket’ v katerem je bila komumz- prepjačila za Več kotTe^.Mo! ;“ mu sovražna lrteratura zlastl To številko je vzel Bender za podlago ko je rekel, da je vlada preveč plačala pri vojnih naročilih za pol bilijona dolarjev. vojnih naročilih Kongresni pododsek je začel čekirati vsa vojna naročila Washington. — Kongresnik George Bender iz Ohio trdi, da je vlada preplačala vojna naro-ičla za približno $500,000,000. Kongresni pododsek je začel čekirati vojna naročila hoteč dognati, ako je bilo pri tem kaj sleparije. Kongresnik Bender je član tega pododseka. Bender je rekel, da je vladni pregledovalni urad že čekiral nekaj vojnih naročil in da se je že pri prvih pronašlo sleparije in paganda Osvobodilne fronte je barabska do dna.” Ilzrezkl >z tujih listov. Jugosla- VOHUNSTVO. — Beseda vo- vi,ia 86 vaakef.a pohujŠa' hunstvo se sliši tako mogočno ”JI* 8V0Jlk k“stl n!h kot beseda izdajalstvo, zato so!k°V m Zat° Je vehk floČm“’ da to besedo gonili pri tej razpra-|"°hun’ kdor Bp™V1 kaj. p°hujš-neprestano. In kaj jevsevo- !J1Ve*a P«>tikomumstičnega hunstvo? Inž. Nagodetu so oči- ranja cez meJ0’ tali, da je pošiljal poročila za- PUCELJEVZEL DRUŽINO BREZ DO-MA POD STREHO Mr. in Mrs, James McDaniels sta živela s svojimi 4 otroci v Kirtland parku koncem 49. ceste ob jezeru. Več kot 6 tednov niso spali že v> postelji. Za njih težave je zvedel županski kandidat Pucel in je vse vzel pod svojo streho. Puclovi hčeri, Loretta Ann in Rita Theresa, 12 in 9 let stari, sta se preselili k stari materi na 4620 St. Clair A ve., v njih sobo je pa Mr. Pucel začasno nastanil to družino brez doma. Družina McDaniels ima vsega skupaj 10 otrok; šest jih živi pri raznih ljudeh po mestu, štirje so pa pri starših. Zdaj, ko se jih je usmilil Mr. Pucel in jih vzel pod streho, so se začeli oglašati tudi drugi, da bi jim dali stanovanje, ali razvzeli posamezne otroke. Ta pododsek bo zahteval, da vlada zahteva preveč plačan denar nazaj. Ako vlada tega denarja ne bo dobila v teku šestih NAGODE O DOMOBRAN- tednoy, je rekel Bender, bo pod-veznikom med vojsko v London. CIH. — Inž. Nagode je bil tako odsek poklical predse zastopnike Delali za zaveznike je torej vo- evropejski, da je mislil, da se ]posameznih kompanij ki so pre-hunstvo. j da OZNI kaj skriti. Tako je pi-1 jele največ nezasluženega denar- UBOGA VODETOVA. — Ta sal o raznih stvareh svoj zapis-,ja. Ti zastopniki bodo morali učiteljica je bila od Nemcev1 nik. Ta je prišel, Bog ve po dokazati, zakaj nočejo njih firmed vojsko internirana v Ra- ’ vensbrucku. S tem je menda dovolj dokazala, da je za za- veznike. Iz nemške internacije je sedaj prišla v jugoslovan- ------Republikanci mislijo, da bi z Eisenhower jem gotovo zmagali T Washington. — Med vplivnimi republikanci se vedno glasneje sliši glas, da bi kandidirali generala Eisenhowerja drugo leto za predsednika Zed. držav. General sam je že opetovano izjavil, da ni kandidat, toda drugi trdijo da če bi ga republikanska konvencija nominirala bi kandidaturo sprejel. Norman Thomas, vodja socialistov in že večkrat predsedniški kandidat, je oni dan izjavil v Wisconsinu, da bi bil Eisenhower za republikance najboljša stava. Roy A. Roberts, predsednik časopisa Kansas City Star, ki je velika politična moč v zapadnih državah, je imel razgovor z generalom in potem zapisal: “General Eisenhower noče biti predsednik. Istočasno sem pa jaz prepričan, da če bi se mu nomi- kakih potih, v roke OZNE. Ta me vrniti denarja, ki so ga pre-zapisnik je seveda naravnost jele od vlade ne da bi bile za to žalitev vseh titovskih čustev, upravičene. Celo o domobrancih ima ta Na-1 Preiskava bo obsežna ker je iz (Dalje na ». »tndn_____'knjig razvidno, da se je vlada pobotala v 318........— je odpovedala vojna naročila za $8,000,000,000. AMERIKA REDI ZDAJ ČISTO VSO GRŠKO ARMADO Atene. — Gen. Griswold, načelnik ameriške misije v Grčiji je povedal, da Zed. države zdaj Uradniki pri AFL bodo podpisali afidavite, da niso komunisti Senator Taft je na potovanju po zapadu, da sliši mnenje Columbus, O. — Ohijski senator Taft se je podal na obhod po zapadnih državah, da zve od po-litikarjev mnenje glede njegove kandidature za predsednika Zed. držav. Na potu bo kakih 25 dni.' Enkrat v oktobru pričakujejo, da bo Taft javno izjavil, če bo drugo leto predsedniški kandi- dat republikanske stranke ali ne if^Jnovedal^vo^a ^čilTza "*R^uWikanski'voditelji v Ohio z olj^nakar je izbruhnil* potrdijo, da so dobili poročila iz raznih zapadnih držav, da stoji stvar za senatorja Tafta’zelo dobro. Senator Taft je rekel, da nova delavska postava, katere je on koavtor, ne bo sporna točka v predsedniški kampanji drugo le- V PITTSBURGHU SE JE RAZLETELA LADJA- KI JE VOZILA ZLETNIKE i Razne drobne novice fa Clevelanda in le okolicil . i Nazaj v New York— Mrs. Ivanka Zakrajšek, ki je bila v Clevelandu na počitnicah pri svojih prijateljicah, je Koliko je bilo pri tem človeških žrtev, še niso do- odgla domov v New York. Ob gnali. K sreči takrat na ladji ni bilo zletni- slovesu se želi najtopleje zah-kov, ampak samo nekaj posadke. Ladja je valiti vsem prijateljicam za izbila vredna do $500,000 in je zdaj kup raz- kazan° gostoljubnost in jim kli-valin j£« Pr‘sr^en■ Zbogom! i Naj te zglasi— Pittsburgh, Pa. — Včeraj se je razlettla zletniška ladja j pr; Mrs. Čebular, 15420 "Island Queen,” ko je bik vsidrana na pomolu v reki Mononga- Lucknow Ave., naj se zglasi hela. Takoj po razstrelbi je začela ladja goreti in je bila kmalu cna’ k' *ma številko 19079, ki je vsa v plamenih od vode do vrha. Ladja je bila zgrajena v pet ikda dvignjena v nedeljo na pik-krovvo in je lahko peljala do 1,000 potnikov, dočim je imela 103 nl u ® ^ v uc 1 u' može posadke. Prva poročila so javljala, da je zgorelo na ladji, ali poginilo v vodi 30 mož posadke. Natančnega Števila še niso ugotovili, ker še niso dobili vseh trupel. V Mercy bolnišnici leži 17 oseb z hudimi opeklinami. Eksplozija je vrgla v vodo, kjer je vse polno navlake, mnogo mož posadke. Nekateri so sami poskakali v vodo. ki so potem splavali na breg, ali so jih potegnili iz vode. Prednji del ladje se je ppgre-nil v vodo, ki je tam 9 čevljev globoka. V ta del ladje ni moglo rešilno moštvo, dokler niso pogasili ognja, ki je divjal v notranjosti ladje. kem poslopju, 50 jardov proč, 110 stopinj. Ladja je vozila večerne zletni-ke po Monongahela in Ohio rekah. Sinoči bi morala zopet peljati zletnike. Lahko se sodi, kaj bi bilo, ako bi nastala taka raz-strelba na ladji ko bi bila polna zletnikov. Kandidat Stassen bo zabita teden s turo po deželi Izgubljena ura— Na svatbi zadnjo soboto v spod. dvorani SDD na Waterloo Rd. je bila izgubljena ženska zapestna ura. Pošten najditelj je prošen da pokliče EX 5908 ali jo prinese k Steve Ker-ševan 1285 E. 55. St. in prejme nagrado. Iz bolnišnice— Frances Miklaučič iz 252 Eddy Rd., se je vrnila iz bolnišnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Demokratska seja— Slovenski demokratski klub 32. varde ima mesečno sejo jutri večer ob 8. Seja bo v spod- Pariz. — 16 evropskih dežel, ki so se izjavile za Marshallov načrt, je izračunalo, da bodo potrebovale od Zed. držav $21,-900,000,000 v prihodnjih štirih letih in sicer največ za prehrano nacijo resno ponudilo, brez vsa- ali za sredstva za producrianje kih intrig in pasti, bi general no- iste. popolnoma prehranjujejo grško I Chicago., — William Green, bojno silo: armado mornarico,'predsednik AFL, je izjavil dafe Dvetoždv™ipostavi sta, drifa* nfeT Unije je rek€l Senat°r’protikateri naj' ve stane to nekako $102,000 na j sti, kakor to zahteva nova delaven. ! ska postava. Prej je bilo rečeno, n j j v , , Ida ne bodo podpisali nobene ta- Zed. države so prevzele breme i. . . . prehrane grške armade od An- k™e, ceš, da je to ražaljenje Uradniki unije CIO niso še rekli, če bodo podpisali. Več jih je pa že reklo, da ne bodo podpisali. Toda začele so se že oglašati lokalne unije, da naj podpišejo, ker sicer izgubijo unije pravico do vladnega posredovanje pri kolektivnih pogajanjih z delodajalcem. glije 1. septembra. ------o------- Evropski narodi vprašajo M države 22 bilijonov za obnovo minacijo sprejel.” Iz raznih naselbin Great Falls, Mont. — Tukaj je umrl dolgoletni naseljenec Malt Medved, ki je bil pokopan 19. julija. Doma je bil iz Janeževega Brda pri Premu, Notranjsko. Tukaj zapušča ženo, sina. sinaho in poročeno hčer, v državi Utah pa brata Jakoba, Pittsburgh, Pa. — Dne 18. ■ avg. je po daljši bolezni umrl Anton Tomšič, star 55 let, doma iz Podstruj pri Ilirski Bistrici, v Ameriki od 1920. Pred leti je vodil gostilno na južni strani Poljedelski pododsek teh 16 držav je predložil te številke glavnemu odboru, ki ga je začel včeraj študirati. Ameriški državni tajnik Marshall je naročil evropskim deželam, naj preračunajo, kaj same lahko zmorejo za obnovo in kaj bodo potrebovale od Zed. držav. Na tem zdaj glavni odbor dela in, bo podal svoje poročilo še ta mesec. Marshallov načrt bi deloval od 1948 do 1952. V tem času bi teh 16 držav potrebovalo za $32,-700,000,000 živil, krme, umetnih gnojil in poljedelskih strojev. Same bi dale teh potrebščin za mesta. Tukaj zapušča ženo, si- kakih 6 bilijonov dolarjev. Za na hčer in dva brata, v starem pa mater sestro in tri brate, kakor tudi brata v Južni Ameriki. Bil je član SNPJ kakor tud\ ABZ, samostojnega društva Orel in Kat. vitezov sv. Jurija. nekaj več kot 4 bilijone bi izvozile produktov in za to kupile potrebščin. Tako bi potrebovale še kakih 22 bilijonov da bi se zopet postavile na noge v prihodnjih štirih letih. Poljska je obljubila manj napadov Varšava. — Ameriški poslanik na Poljskem, Stanton Griffis, se je pritožil pri poljski vladi radi neprestanih napadov v poljskem časopisju na Zed. države. Poljska vlada je obljubila, da bodo napadi ponehali. bolj vpijejo: prepoved za dajatve v politične svrhe iz unijskih blagajn in prisiljena izjava unijskih uradnikov, da niso komunisti. Toda proti nobeni teh točk ne bo upal nihče javno nastopiti in jih pobijati, je izjavil Taft. žar po vsej ladji. Razstrelba je bila tako silna da je vrglo po tleh ljudi v bližnjih prodajalnah. Kose ladje so našli štiri bloke daleč. V bližini nezgode je bilo parkiranih 70 avtomobilov, od katerih jih je popolnoma zgorelo nad 50. Na obrežje so takoj prihitele požarne brambe, ki so brizgale močne curke vode v ladjo. Gasilcem se je pridružila tudi ladja požarne brambe. Notranjost ladje je vsa zgorela, tudi plesna dvorana. Od goreče ladje je prihajala taka vročina, da je kazal toplomer v ne- ZA PRIHODNJO NEDELJO VABI VSE SVOJE PRIJATELJE FATHER ANDREY NA ZABAVO Prihodnjo nedeljo bodo imeli prodajalne točno ob 12:30 popol- farani žalostne Matere Božje v Peninsula, Ohio svojo običajno jesensko zabavo; pripravili bodo sijajno pojedino z okusnim roast beefom. Tam župnikuje prijazni Father Andrey bivši kaplan pri sv. Vidu v Clevelandu. Ker je bilo slišati, da bo večja udeležba iz Clevelanda in ker nekateri nimajo svojega vozila se je zopet naročilo avtobus, ki bo odpeljal izpred Cimpermanove dne. Vožnja stane na oba kraja $1. Toda vozni listek si morate preskrbeti najkasneje do sobote pri Miss Jean Blatnik, 1026 E. 71. St. tel HE 6905. .Father Andrey je zagotovil, da letos ne bo treba nikomer sen, ki je edini kandidat za pred sednika Zed. držav, ki se je do-zdaj za to izjavil bo začel ta mesec z govorniško turo od obrežja do obrežja. V petek bo govoril v Oregonu in bo zaključil na vzhodnem obrežju. V Clevelandu bo govoril 23. sept. na konvenciji Ameriške odvetniške zbornice. Razmotrival bo ameriško zunanjo politiko in problem vetiranja pri Zvezi narodov. Na 24. nov. bo imel govor v Milwaukee Wis., ko bo naznanil svojo listo delegatov za primarne prihodnjega aprila. Stassen je izjavil da morejo republikanci upati na zmago pri- Zaroka— Mr. in Mrs. John Pieman, 1245 E. 172. St., naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Rose Ann z Mr. Hubertom Vincent Silva iz Ashtabula, O. Zaročni prstan je dobila ravno na svoj rojstni dan 31. avgusta. Na sejo nocoj— Nocoj ob 8 bo seja društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ v navadnih prostorih. Ce se članstvo zanima za društveno življenje, naj se udeleži te seje. Izgubljena oiala— Zadnji teden so bila izgubljena očala med 62. in 54. cesto. hodnje leto, ako bodo ponudili jUi ie kdo našel naj pokliče narodu humanitarni, konstruktivni in liberalni program. Rekel je tudi da ne bi sprejel podpredsedniškega mesta na tiketu newyorškim guvernerjem Deweyem. Rekel je tudi, da bo pobiral doprinose za kampanjo in sicer od $1 do $100 od osebe. Stassen je prepričan, da ima stati v vrsti za kosilo, kot je bilo zaslombe v vseh 48 drža. to prošlo leto, ker bodo imeli . M . ,r . , M „ zdaj drugačen sistem. Vsi ste prijazno vabljeni; kosilo bodo servirali od poldne pa do 6 zvečer. vah. Ni pa še rekel, če bo šel v primarne volitve za delegate kje drugje kot v Minnesoti in Wisconsinu. Glede nove delavske postave je rekel Stassen, da bo postava v par letih priznana kot dobra postava od vsega organiziranega delavstva. IV/ 0769 John Hegler 18621 Neff Rd. Nova prodajalna— Gornikovi fantje bodo odprli še eno prodajalno in sicer na 22346 Lake Shore Blvd. Velika odprtij a bo jutri v petek in soboto. Vsak je prijazno vabljen, da si ogleda te krasne prostore. Gornikovi imajo prodajalne tudi na 6217 St. Clair Ave. in na 715 E. 185. St. Ne mara jih več metati iz stanovanj Grand Rapids Mich. — Kon-stabler Schrieber se je odpovedal uradu. Rekel je, da se je naveličal metati vojne veterane iz stanovanj. Temu treba »e privadit’ . . . Perky, ptiček in Fluffy, mačka, te tprva nitta nič kaj prijazno gledala pri skledi, končno pa tte te tprijaznila in tedaj še zadovoljno tkupaj trebata mleko iz tkupne sklede, kot ju vidimo na sliki Njiju gospodarica je Mrs. Edward Wear, Sacramento, Kalifornija. Predsednik je postal državljan Brazilije Rio de Janeiro. — Brazilski kongres je sprejel resolucijo, ki imenuje Mr. Trumana, predsednika Zed. držav za častnega državljana republike Brazilije. MEHIŠKO MESO < ZA BEGUNCE V EVROPI San Antnio. — Ameriška vlada je napravila pogodbo za 1,-000,000 funtov mesnih konzerv. Konzerve bo dala neka mehiška firma. Ameriška vlada bo poslala te mesne konzerve v Evropo za prehrano beguncev in brezdomcev v raznih zavezniških taboriščih. Importirali bodo do 10,000 krojačev Chicagb. — David, Dubinsky, predsednik unije izdelovalcev oblek je rekel, da imajo tovar-narnarji v načrtu da importira-jo iz begunskih taborišč v Evro- ’ pi do 10,000 krojačev. 3»Hn Ameriška Domom ima on k % VI* IJHE/t-D— IIOMI (JAMB DBBBVSO. SdJtor) CMr M nil...... MM OtowMiM t. Okle Published dali? except Saturdays. Sunday« and Holiday« NAROČNINA: Z> Ameriko »a Mo *100; a« Olerttend Kanado po potu za eno leto M00. Za Ameriko pol leta MOO; u Cleveland In r.niin po .poktl pol leta HM. Za Ameriko'CetR leta MM; ea Cleveland In Kanado po poktl ketat leta M.M. Za Cleveland In okolleo po ra«aW» »Mna I eentao. SUBSCRIPTION RATOS: United State. MM par year: Cdevetand and Canada br maU MM per pear. U. 8. MM lor « montha Cleveland and Canada hr mall MM lor « month.. U S MM lor 3 montha Cleveland and Canada bv mall M71 lor 3 montha. Cleveland and entente by Carrier MM per pear. MM lor « month.. MM lor I montha. Simile coplea t centa each. ■atarad aa aacced-elaaa matter January Oth 1PM. at the Poet Offloa at Ctoaeland. Ohio, undrn the Act ol March Ird IMP. No. 177 Wed., Sept. 10,1947 “Koristna budala” Jugoslovanski komunisti se norčujejo iz onih ki so jim v svoji neumnosti pomagali do absolutne moči. Take imenujejo: koristna budala. Koristni so bili komunistom in ti so se jih temeljito poslužili. Imenujejo jih budala, tepce, ki niso videli, kaj je za partizanstvom, kaj za Osvobodilno fronto, kaj za lepimi besedami o ljudstvu in svobodi. Glavni komunistični voditelji so vedno mislili le na eno, na socialno revolucijo za zmago čistega in popolnega komunizma. Teh svojih načrtov in misli niso razodevali vsem, ker še ni bil čas za to. Nasprotno so svoje končne cilje m namene skrbno zakrivali z gesli osvobodilnega boja. Da dosežejo svoj namen, so potrebovali pomoči mnogih ki nikakor niso bili z^ komunizem. Zato so bili veseli koristnih budal ki so jim pomagala v sedlo. Toda sedaj komunisti teh budal nič več ne potrebujejo. Sedaj so jim ta budala odveč in za napotje. Zato vidimo, da se enega za drugim iznebe. Na taka “koristna budala’’ nas je spomnil posebno proces Nagode-Furlan-Snoj ki se je odigral meseca avgusta v Ljubljani. Furlan je bežal pred Nemci iz Jugoslavije z angleško pomočjo. Prišel je v Ameriko in se trudil po svojih močeh, da bi pripomogel k zmagi zaveznikov in tako k zmagi Jugoslavije. Ko je slišal o odporu proti okupatorju je ta odpor naravno z veseljem pozdravil. Toda že zgodaj leta 1942 se je zvedelo, da odporno gibanj« ni edino. Ko so eni še prepevali vso slavo skupinam v zvezi z Mihailovičem, ki je gledal v London in Washington, so drugi že začeli povzdigovati Mihajlovičeve nasprotnike, ki so marširali pod nih krogov OF zmaga komunizma. Niso verjeli, da škof in drugi vodilni katoličani bolj poznajo komunizem in njegovo taktiko kot pa oni. Omamljala jih je beseda o borbi proti okupatorju Nemcu in Lahu ter niso spoznali, da igrajo koristna budala za okupator-ja-komunista. Omamljala ji je tudi beseda o slovanstvu in niso videli da v ozadju komunizma ni govora e slovanstvu, čeprav je slučajno ^center komunističnega delovanja slovanska Moskva. Omamljala je nekatere beseda o ljudski oblasti, pa niso imeli časa, da bi pomislili, da je s komunizmom vedno združena diktatura. To so bila koristna budala, ki jih je bilo partizanstvo zelo veselo in ki so mnogo pomagala Titu do zmage. Med ta komunizmu koristna budala se je uvrstil v jeseni leta 1944 tudi Franc Snoj. Storil je to, ne da bi iskal odobrenja za svoj korak pri vodilnem predstavniku katoliških Slovencev pri dr. Miha Kreku, ki bi tega koraka nikoli ne odobril. Ne odrekamo Snoju dobrih namenov, čeprav je njegov korali bil od vsega početka korak koristnega budala. Snoj se je bal, da bo za katoličane, ki so v nasprotju s partizanstvom, silno hudo po zmagi partizanov. Hotel je biti za vsako ceno med zmagovalci, da bi "reševal,” kar se da rešiti. Tako se je pridružil tistim maloštevilnim katoličanom, ki so se že prej iz raznih razlogov udinjali partizanstvu. Mislil je, da »bo s svojo navzočnostjo in s svojim sodelovanjem rešitelj slovenskega kato-ličanstva. Partizanom je prišel Snoj silno prav za propagando. Tudi v Ameriki so titovci vedno uporabljali njegovo ime, kadar so lovili kaline za Titovo čežčenje. Res so partizani Snoja postavili v prvo slovensko vlado. Dali pa so mu reševati — avtomobilski promet, ne pa kake katoliške reči. Bil jte za nje koristno budalo. To je tudi sam kmalu spoznal, pa si ni znal več pomagati. Kot minister je kmalu odletel. Upal je, da se komunizem vnese, tolažil se je, da stori za “dobro stvar” kar pač more. Kljub svoji previdnosti pa le ni mogel prikfiti, da je proti obstoječemu režimu. Končal je kot vsa koristna budala. Pri razpravi je dobil sedem let ječe. Ko pišemo o teh koristnih budalih, je naravno, da mislimo na tako mnoge, ki so se tu po Ameriki postavljali za partizanstvo. Dobro vemo, da se more vsak človek zmotiti. To je človeška usoda. Ni treba, da je zato že budalo. Upamo, da bo po tem procesu Nagode — Furlan — Snoj ostalo v Ameriki le malo ljudi, ki bi še neomejeno prisegali na partizanstvo — razen pravih komunistov. če pa še kdo, ki ni pravi komunist, po vsem tem ostane Titov častilec, potem, potem je res — budalo, čeprav nekoristno. višek za one, ki so na starost brez sredstev, za šole, sirotišnice, bolnice in vse ono, ki je imelo koristiti’ malemu in delovnemu človeku. Malo je v državni zbornici ljudskih zastopnikov, ki bi se mogli ponašati s tako odličnim rekrodom, kakor se lahko ponaša naš rojak William Boyd, ki je letos kandidat za mestno zbornico 32. varde. Naš glas naj gre 30. septembra njemu. Boyd for Council 32. Ward Committee. Obiskaval je tukajšnje šole in si ccvc uaBiuvMUftc, *YA ou m*« pridot>i\ znanstvo v ameriškem **v0]f ml8,i V*1Z*Z*Z 9*» spoznavajoč’način B Hubbardske novice Madison, 0. — Ljudje v teh naših krajih so zadnje čase zaposleni čez glavo. Farmarji se štentajo s sadjem na vse mile viže. Te se reče taki, ki imajo res velike sadovnjake, zlasti breskve so letos jako dobro obrodile in prav tako je slivinhrušek, da se kar lomi vse, le jabolk pa ni ravno preveč. Kakšno ceno ima eno ali drugo sadje pa ne vem, ker pri nas ni take robe naprodaj. Imam pa še naprodaj nekaj lepih putk posebno dobre za kurjo župco, prav po zmerni ceni. > Tisti pa, ki so zaposleni v tovarnah, so pa vpreženi kar naprej, kajti naše tovarne tukaj obratujejo s polno paro in jih je tudi vedno več v teh krajih. Kupčija gre tudi še kar naprej na Hubbardu. Nedanji Peterlinov dom (posestvo) je bilo prodano pred par leti za $8,-500 in ko je šlo skozi tri roke, ga MHUlMHMMHMHIIMMIllIlIMMHtMHlHHHM je sedanji lastnik prodal za $15,-* * 000. To je malo posestvo 17 ak- rov zemlje z malim, a lepim poslopjem. To vam je napredek na našem lepem Hubbardu, kjer i-mamo vso mestno udobnost kakor plin, vodo in luč -pa že itak, ali ne? Tudi tu prav v naši vasi, ki se šteje za glavno, zida nekdo bivšem Al Mavkotovem prostoru novo hišo. Pravijo, da bo tu zrasla prav lepa hiša, samo pre- pomnil, da zadnjič .nisem pra- vilno sporočal, ko sem bil zapisal, da “rona” na republikanskem tiketu (sem pač zapisal, kakor mi je bilo poročano), ampak John pravi, da se gre za neodvisno stranko “Independent part^” No, pa menda dosti razlike ne bo, če bi “ronal” s to ali ono stranko, treba je samo, da se prav glasi. Mojster Babič in njegovi pridni sinovi, ki so vsi zidarji, so tisto poslopje Nipple tovarne dogotovili. To vam je res lep pogled na to tovarno. Vse o-krog pa je lepo nasajeno z rožicami, da se človeku kar srce topi ob pogledu, ko se pelje tam mimo. — Prehod čez New York Central tračnice so kar rta j lepše uredili in je sedaj vse avtomatično narejeno. — Oni dan sem se ustavil tudi v Coc-co-Mats tovarni, kjer je tudi vse lepo in moderno urejeno. Tu so zaposlen; sami mladi fantje in dekleta in kolikor sem izvedel od njih, so prav zadovoljni s plačo. Med delom pa, jim radio igra vesel^ melodije na ves glas, da ja vsi lahko slišijo. Kakšne udobnosti imajo nekateri delavci danes, pred mnogimi leti pa smo garali globo- ri kaj klobas ali plečet in potem pa še literček “ohajčana” z zalit, potem se bo zimo že kako prebilo. Zase že kar naprej vem, da vsega tega ne bom i-mel. Seveda tega je pa kriva moja lenoba, kajti če bi pujske redil, s katerimi je pa precej dela, potem bi že imel kaj za zaklat. Tako pa vse izgleda, da z vsem tem ne bo nič in bom moral preštet tudi brez krvavic — Pozdravljeni, ' v Frank Leskovic. BESEDA IZ NARODA iHllllMHIllllllHIIIHIIHIHMMIMMHlMWWI Leta 1936. je v državni zbornici stavil predlog imenovan “Boyd Bill1’ za brezposelno zavarovalnino. Naletel je pri indu-strijcih in po trgovski zbornici na velik odpor. Lobisti veletru-stov podprti z ogromnimi vsotami denarja so v vsemi silami na Kdo je William Boyd? Cleveland, O. — Kakor veliko drugih tako je tudi William Bo.vd-Bojič v zgodnji mladosti prišel s starši v Zed. države. kvo. Kdo se ne spominja propagandnega pretiravanja v filmu in v tisku o čudovitih uspehih četniškega voditelja in o tistih 30, da včasih 40, nemških divizijah, ki da jih ta junak drži vezane na Jugoslavijo s svojim spretnim manevriranjem. Vse to je bilo seveda veliko pretiravanje. Tiste nemške divizije so bili nemški žan-darji in gestapovci, ki so z majhnim številom pai z divjaško krutostjo terorizirali prebivalstvo, in nekatere čete starejših letnikov, ki niso bile porabne za moderno vojskovanje na drugih frontah, Kmalu se je razvila bolj spretna komunistična propaganda za Sovjetsko zvezo in vse, ki so se nanjo naslonili. Zgoraj smo pisali o filmu. Kdo ne pozna iz tiste dobe Davisovega filma “Mission to Moscow” in drugih podobnih! Spretnejša komunistična propaganda je porinila v kot Mihajloviča. Tito je zrastel. Pod ruskim vplivom jfe dobil pomoč Anglije in z njo tudi pomoč Amerike. Ne samo materialno pomoč, ampak zlasti pomoč vojne zavezniške propagande. Takrat so presedlala prva “koristna budala” od Mihajloviča na Tite. Taka žrtev je fail tudi Furlan. Precej mu je pomagalo k tej novi opredelitvi, ker je bila Titova fronta v sporu s katoličani, on pa “svobodomiselc.” Verjetno je srce, ki je slutilo in se veselilo udarca proti katoličanom, prevpilo pamet, ki bi mogla že takrat povedati, da je komunizem udarec za vsako svobodo. Tako je mož osnoval v Londonu celo odbor, da podpre propagando za titovstvo. Tito je res zmagal in Furlan je bil prepričan, da je na varni strani plotu. Ko se je vrnil domov in se malo razgledal, se mu je godilo kot Goethejevemu učencu, ki. se je naučil priklicati vraga, ki pa ni znal, kako se ga spet prežene. Videl je, da ni svobode, tudi ne svobode za prostozidarje, videl, da je vse država in nič posamezen človek, videl, da drže to državo samozvanci z vojaško in policijsko silo v svojih rokah. Videl in spoznal je, da med te ne spada' in da ga ne marajo. Spoznal je, da je bil samo orodje komunizma, da je bil — “koristno budalo.” Tega ponižanja ni znal mirno prenašati. Ker je po svoje rogovilil proti vladajoči nasilni kliki, je prišel pred njeno “ljudsko” sodišče, kjer so ga zmerjali z vohunom in obsodili na smrt. Kasneje milostno pomilostili na dvajset let ječe odnosno prisilnega dela. Večina obtožencev v imenovani razpravi je bila med vojno in kasneje odločno proti komunistom, čeprav so bili “liberalni” (rabimo ta izraz, ker je udomačen, četudi ni najbolj na mestu), so vedeli od začetka, da je titovstvo čist komunizem in ne more prinesti ljudske svobode. Napravili so in zapisali marsikako buda-lost, toda za komuniste niso bili “koristna” budala. Ti so prišli pred sodišče kot resni nasprotniki partizanstva od vsega začetka. Tem sovražnikom titovstva in pa gori opisanemu Furlanu se je ob koncu procesa pridružil Franc Snoj, ki bi po svoji politični preteklosti res ne imel zaiti med “koristna budala.” Pa je le zašel in je komunistični propagandi, s svojo budalostjo tudi mnogo koristil. Snoj je prišel v Ameriko obenem s Furlanom. Bil je takrat v jeseni lete 1941 član londonske jugoslovanske vlade. V to vlado je prišel obenem z dr. Miha Krekom kot predstavnik politične organizacije slovenskih katoličanov. Kasneje je izgubil naslov mi-, nistra in jugoslovanska vlada je leta 1944 izločila zastopnike slovenskih katoličanov. Začel se je ples okoli Tita. Vedno jasneje je postajalo, da bo Tito s pomočjo zapadnih zaveznikov (in seveda še bolj s pomočjo Moskve) prišel do oblasti v Jugoslaviji. Slovenski katoličani so bili po ogromni večini v nasprotju s Titom in njegovimi partizani. Le nekaj malega jih je marširalo z' Osvobodilno fronto. Ta peščica ni videla, da je končni cilj vodil-1 škega življenja. Kmalu, ko je prijel za trdo delo se je pričel zavedati trde delavske borbe, ki jo delavstvo bije za svoj obstanek. Videl je velike krivice, katere je moral ubogi trpin prenašati in še večje šikane, ki so nastajale pri prigajanjU na delu po kruto^i veletrustnih valpetov. Delavska bodočnost v tekih razmerah je bila brez cilja, zavite v brezpravnost in temno prihodnost. Pričel se je zanimati za delavčevo pravo, stopil v borbo njegovih pravic in na podlagi te borbe je tudi bil izvoljen prva dva termina v državno in pozneje pet terminov v senatno državno zbornico. Kdorkoli se je le malo zanimal za državno zakonodajo je lahko opazil, da je bil William Boyd eden najboljših ljudskih zastopnikov v državni zbornici. Vsikdar so ga pri volitvah podpirale delavske Unije in ga toplo priporočale za izvolitev. Cuyahoga okraj mu je dal z ozira na njegovo uspešno delo pri vsakih državno-zborskih volitvah ogromno večino. Na ponovni poroki Waukegan, 111. — Dovolite mi gospod urednik, da Vam na uho povem, a vsem ostalim pa ’javno, da sta naša dva znana in spoštovana rojaka, Mr. in Mrs, Frank Gostisha obhajala dne 31. avgusta svečano ponovno poroko oziroma 40 letnico poroke v neskaljeni ljubavi. Ker sem bil pa tudi jaz povabljen na to slavnost, si pač morete misliti, da sem si želel biti pesnik in da bi zamogel y visoko izrazitih verzih jim čestitati in se jima zahvaliti za prijazno povabilo na njuno ponovno svatbo. Torej sprejmite moja zavez-ljivo zahvalo za vse dobrote in ko pod silnim skalovjem po 16 posebno za one, katere sem pre- do 18 ur na dan in ko smo pri- jel iz globokega znanja vajine- ..... . , . __T c Vi n flnctiallQ .IT*.. Ki 81 šli domov z dela, smo utrujeni popadali po posteljah, vendar smo nekateri premagali vse tiste težave in še danes se mnogim, ki so še pri življenju, pozna izmučenost in izčrpanost. Jaz pa selil še vedno tak, kot bi mislil sodnemu dnevu trobit. Fidelov Tone je rekel oni dan, da je bil že kar za na pogreb dopise, a sedaj pa ko 'me je videl, je pa rekel, da bo tisto skrb kar opustil in še pristavil, da izgledam prav tak, kot sem bil opisal v nekem dopisu, j V Ameriški pomovini sem videl |Mr. Grdinatovo sliko in pravi- ga sina John Gostisha Jr., ki si je prislužil visok čin stotnika, ter ob njegovi strani od Miss Drobnich, ki je učiteljica na waukeganskih šolah, ki je takisto časten čin in naslov. Kot po navadi pri splošnih zemljanih, je tudi pr; meni, da se moram postaviti na stališče “ex uno disce omnes” (From pripravljen priti, ko bere moje1 one learn all). Zato sem pa tembolj hvaležen naravi in prijatelju, da mi pokaže ali celo odpre pot do družbe, ki je čista kot zlato in obenem nesebična tako, da imam vso ugodnost se naučiti kaj od nje. Ker sem že zgoraj omenil, im ucimija su v vaeim siiami na- * . , , , , T_ '■**—*——u ----- r------ < . , , . , „„„ stopili proti sprejetju novega za- cei P00*** *re delood rok' Kar jo, da je že poteklo 50 let, od-! kaj b j. fall rad m ker sem opa-. kona, ki bi brezposelnemu delavcu omogočil zakonito brezposelno zavarovalnino.'Izdali so na 10 straneh’tiskano statistiko, v ka-teri so dokazovali razni ekonomski izvedenci in administrativni strokovnjaki, da bo ta brezposelna zavarovalnina največja kata. strofa za industrijo, kakor tudi poguba za delavca. Energični in z dokazi podprti William Boyd se ni ustrašil ogromne propagande niti grožnje za ponovno izvolitev, ampak prijel še trše za delo in toliko časa deloval, da se je po veliki borbi sprejel njegov predlog, ki je postal tudi zakon. Danes bi mu morali biti vsi oni hvaležni, ki so kdaj uživali dobrote tega zakona, kakor tudi oni, ki bodo teh dobrot deležni ob času brezposelnosti. Vsak delavec je danes upravičen v smislu tega zakona do 24 tednov brezposelne zavarovalnine v teku e-nega leta, ne da bi za to zavarovalnino kaj plačeval. Rekordi državne zbornice govorijo, da se je zelo trudil za starostno zavarovalnino in nje po- radoveden sem, kolibo bi jaz neki dobil za moje' posestvo, ki je D , največje in vse kot bi pogledal v j rajski grad in čc bi prodal slič-no oni ceni, saj bi bil že napol milijonar. In kot sem zadnjič zapisal, da se vrtim že okrog o-semdesetih, kam bi pa denar djal? Math Mahkotova ta nova stavba gre, tudi jako hitro v zrak, še strehe ji manjka, pa bo v nji za stanovat. Vte tudi oštarije se prodajajo tukaj. Neki Bob Buseh iz Clevelanda je kupil v Madisonui gostilno znano "Louis Grili.” Tako prihaja vedno več Clevelandčannov v te naše kraje in je tudi prav, saj tekih, ki imajo groš, tukaj potrebujemo in tako bo tudi vsesplošni napredek. • Naš prijazni brivec John iz Madisona je bil šel na lov v Kanado. Pravi, da se je izvrstno i-mel na kanadskih jezerih, a z ribolovom samim pa ni imel dosti sreče. Oni dan sem obiskal tudi našega gostilničarja Jobna Me-devica, ki “rona” za madison-skega župana, pa me je bil o- kar je v tej obljubljeni deželi. V tem oziru ga jaz prekašam, dasi sem moral priti v to deželo precej mlajši kot on. Mr. Grdini' čestitam k njegovemu velikanskemu napredku in njegovi vztrajnosti. Poskusil sem marsikaj tudi jaz, a vztrajen pa nisem bil, zato pa vem, kaj vse mora človek prestat, ako hoče napredovat. Mr. Grdini tudi jaz želim še dolgega življenja ter zdravja, drugo pa že ima. Pravim pa, da ga bo St. Clair pogrešal bolj kot marsikaterega drugega, kadar ga ne bo več med nami. Torej še na mnoga leta in Bog vas živi, Mr. Grdina! Zdaj, ko je tista silna vročina malo ponehala (ni še pri nas v Clevelandu. Op), bomo pa že malo lažje dihali, saj bo zima itak prehitro in potem bo pa zopet joj in prej oj. Mrzla bur-ja bo tulila svojo mrzlo in dolgočasno pesem vsenaokrog. Saj krog vogala se kar za pokazat ne bo. In snega bo gotovo kot za stavo in takrat bo pa lopata pela. Seveda, če bo v oma- zil pri slavljencema že dolgo poprej, da ste se sama trudila doseči vrh pesmi, ki je namenjena duševnim delavcem, naj to pesem, ki so jo slovenski pesniki iz samospoznanja spesnili, rekoč: Z leskečim plugom bistrega duha prosvete njivo treba preorati in seme vednosti na njo vseja-ti, da zraste žito dobrega srca. Veliko še je pustega polja, ne smemo leno križem rok držati. Vsak bodi kakor oče, skrbna mati: za dom in deco žrtev sta oba.,. Na delo vsi, dokler je letni čas! Počitek čaka naj na pozno zi-. mo, ko pade sneg, nastane led in mraz. Gospoda žetve pa pri tem prosimo, da dež bo milosti rosil na nas— da blizu je, nikar ne pozabimo. Frank Pleško. ft VERJAM^E AL PA NE “Tone, jaz sem se premislil,” sem izjavil našemu gostitelju naravnost in brez ovinkov, ko smo vzeli slovo od prijaznega je-zerca in od' tiste kolibice, iz katere sem stopil jaz, na mojo veliko žalost, bolj žejen ven, kot sem pa stopil notri. "Premislil? Kaj si si premislil?” bi rad vedel Tone, ki ni mogel doumeti, kje bom prišel iz žlambora s svojo mislijo. “Dopoldne sem se ti ponujal, da bi me vzel na žernado za kidanje gnoja, kadar bo vaš Frankie odnehal, kaj ne?” “Aha, si se in pozicija ti je zagotovljena. Kar pridi, kadar hočeš,” prizna Tone, da še ni pozabi! moje ponudbe. “Vidiš, zdaj sem spoznal, da sem prehitro obljubil. Če ti je sem jim povedal. “Ne rečem da vseeno, pa razderiva najino pogodbo. Are mi nisi dal, torej mi ne moreš nič, če bom prijel za drugo pozicijo.” “štant si bo postavil ob jezeru in tem prodajal cukrberk in ta mali kruhek letoviščarjem,” sodi Mr. Grdina, ki je slišal, kako sem hvalil jezersko okolico in predlagal, da bi si tam organizirali naselniško kolonijo. ”Ne verjamem, da bi šel Jack v tisti biznes,” meni Jakšič. “Presodil pa je, ker je zelo odprte glave, da bo nekoč v tistem vašem jezeču uspešen ribolov in stavim, da se peča z mislijo, da bi nekdo zabogatil, ki bi ribičem prodajal gliste za vado. Z rejo glist bo začel, meni verjemite.” “Pa rčs, Japček?” dvomi Kranjc Tone, ki je menda računal na to, da bo imel v meni pridnega nakladača gnoja, ki se mi je tisti izum Debevčevega Fran-kita tako zazdel. “Močno ste udarili zraven,” niste v tem uganili, da mi je tu-kajle v tem kotičku\zelo všeč in da govorim z našim Francetom 2 Vrbe doma, “da ga Willard nima leps’ga kraja, kot je okolca ta v podobi raja...”. Shj ste me videli menda, kako sem si skrbno ogledoval v tisti kolibici, kjer ste se vi nacejali s popom. Vidite, takrat sem šel vase in si rekel: Tukaj le bi si izbral kot na stara leta. Prelepo življenje bi imel, vam rečem, posebno, če ne bo ljudi. Sam sebi bi stregel, pa zapravil ne bi nič, ker bi pil svoje. Kaj praviš, Tone, ali bi sedanji gospodar prodal kolibo?” “Katera stvar pa ni naprodaj, če je prava cena! Veš, pa tam ni vedno tako polno praznega, kot je bilo danes popoldne. Včasih se nabere gostov, da je kaj,” mi tolmači Tone. “No, če je pa teko, bi jaz pribil na vrata z velikimi črkami napisano besedilo: Strogo prepovedan vhod! Ali pa: Vhod pod kaznijo prepovedan! Ali pa: Tukaj je pijača zanič, pa draga kot žefran! Ni zlomek, da bi upal pri takih napisih v moje svetišče. Tako bi jaz tem sam kraljeval in se od časa do časa vprašal: Jaka, kaj boš pil? Sto let bi dočakal pod takimi okoliščinami, vam rečem, če ne bi prej umrl.” “Nazaj obrni, Jack,” mi svetuje Tone, “bomo gospodarja vprašali, če ima naprodaj. Bomo takoj udarili v roke, jutri bomo šli pa pismo delat.” “Ni treba nič obračat,” protestira Mr. Grdina. “Ga bo že minila tiste misel o novi obrti. Zdaj glejmo, da ne bomo zamudili večerje v farovžu, potem bo treba pa slike pokazat, kakor smo obljubili.” “To je sama nevoščljivost,” sem šepnil Tonete, ki je sedel spredaj pri meni, “da ne bi imel na stara leta izlahka in da ne bi po nesreči morda še zabogatel.” Ampak, če bom še kdaj stopil na blagoslovljena willardska tla in če bo kdo pri roki, ki ga strese, če mu kdo samo omeni pop, jo bomo v petih minutah že rinili doli proti Rock Dam-u in eno ali dve rekli v tisti kolibici. Tisto bi rekli, Jle bomo tam te pravi: Prifurali so furmani tri sode sladk’ga vinca; na sredi klanca pridejo, ustavi se jim žvinca. Le ven, le ven ga Jaka spij, pa drugega nalij. . . Kmalu smo bili zopet pod našim Triglavom in inako se mi je storilo, kcvsem zapamtoval, da se to blaženo leto okrog njega ne bom več vrtel. Zdaj sva bila drug drugemu napoti, pa se vestno drug drugega izogibala. Ampak, kadar si bova, če si bova, drug drugemu zopet gledala iz obličja v obličje, me bo sveta jeza popadla in pognal se mu bom na hrbet. Tam na vrhu bomo zavriskali na vse strani. Se reče, če bo še kaj Štirne v nas. če je ne bo, bomo pa samo pokašljevp-li. Jakob K. H«er: Berninski kralj ROMAN S ŠVICARSKEGA POGORJA Ko so se pa jezdeci približali, so brali: “Pozdrav deželnemu sodniku, poslancu režijskega natwla!” Od cerkvice sem je pa na želu moške mladine stopil Fortu-nat Lorsa z odkrito glavo proti jezdecem in jih prosil, naj ustavijo. ‘Visoki spoštovani predsednik!” je začel- “Mi člani Zveze engadinske mladine, predvsem mi Šentmoričarii, smo po plemenitem gospodu Luciju Planti in dragih pri vladi v Churu dosegli, da mora imeti Engadin v poslanstvu, ki se opravlja, svojega zastopnika, in nobenega odličnega in vrednejšega imena nismo vedeli predlagati nego vašega. Danes imamo veselje in čast, da vas pozdravimo kot svojega poslanca in vas prosimo, da bi te važne službe ne odklonili 1 0 tem pa, kar je sklenila mladina iz 'St. Moritza v občinskih zadevah, smo radi pripravljeni dati vam odgovor. Predvsem vas zagotavljamo, da nismo hoteli žaliti zasluženih občanov in predsednikov, ampak nas je vodila samo vroča želja, da bi pomagali v miru in, slogi dolini do novega življenja in zaslužka!” Kakor je starega gospoda jezilo, da so ga tako speljal; na led, mu je vendar godila čast, ki so mu jo ponujali. In še: Videl bo zopet Dunaj. “Sprejmite!” mu je zašepetal Tass. Deželni sodnik je odvrnil z nekaj hladnimi, jeznimi besedami Fortunatu Lorsi, toda spregovoril je vendarle in mir je bil na zunaj sklenjen. . Spravljivo, za deželnega sodnika častno vedenje mladega Engadina po uspeli ukani je izdrlo želo, obdržanost zmagovalcev je ljudem ugajala. Povsod je bilo čutiti, da je mlada stranka moč, s katero se mora resno računati. V St- Moritzu se pa jeza starih ni hotela tako brž poleči. “Kaj pa še hočemo, mladina stoji zdaj pri nakovalu!” se je smejal Driosch. Vendar tudi deželni sodnik je hotel biti še enkrat kovač. Poslanstvo na Dunaj, kjer je bil preživel nekdaj srečna leta mladosti in kjer se bo odločila zdaj usoda njegove domovine, mu je polnila misli in srce. Na zunaj se je proti mlad; stranki kazal sicer še vedno hladnega, na znotraj je pa občutil veliko zadoščenje, da so ga zdaj, ko so ga odrinili doma, izvolili na častno mesto poslanca. Poroka Konradina Flugija z Menjo Drioschovo je posijala kakor sončni žarek v življenje ^ Engadina. V dolgi zvestobi ženina in neveste je videlo ljudstvo staro bundensko žilavost, k vodi k zmagi. Kakor potočnice modre Menjine oči so sijale od neizmerne sreče in srce Konradina Flugija je prekipevalo upov. Samo ene ni bilo na slavnosti :Cilgije! Ni marala spomi- ___'L Kadar potrebujete proti ognju, viharju, za avtomobile, tipe Itd, se lahko ln zanesljivo obrnete na L. Petrich — IV1874 19M1 KODEKU AVI. maden. »MUMI. UiaUCll, zavarovalnino “Toiik°in 18110 lep*h cvetlic nima nihče ko ona!” In kmalu so res izvedeli, da je bil prispel iz Puschlava cel tovor košar z narezanimi rožami in nagi j ni. S. P. D. SV. MOHORJA Urtanovljena Sl. decembri 1931 Inltorporlrana 13. oktobra 1933 Re-InSorporirana S. 9P- rila 1940 ' CHICAGO, ILL Odbor »leto 1947t Predsednik: John Mlakar. 1933 W. 22nd Place Podpredsednik: Frank Puklavec. 2338 Elo. 61at Ut. Olcero, Dl. Tajnik: Joe. J. Kobal, 2113 W. 23rd Street Blagajnik: Joa. Oblak. Jr.. 1840 W. 22nd Place Zapisnikarica: Anna Zokai 2060 W. Coulter Street Duhovni vodja: Rev. Leonard BogoUn, O. F. M, 1862 W. 22nd Hace Nadzorniki: John Demo, 2130 Arthington Ave. — Karolina Hchman, 2328 So, Wolcott Ave. — Frank Dolenc. 3066 W. 23rd St porotni odbor: Math Hajdinjak, 2011 W. 21et Plačo - IM Mladic, 1919 W. 22nd Place - Pauline Ožbolt 2029 W. Cormak Rd. -Anna Zorko, 1004 W 21st Plačo Družbena zdravnika: Dr. Joa. E. Urslch, 1901 W. Cermak Road ln Dr. F. T OrlU, 1858 W. Cermak Road Vratar: Frank Roblek. 1833 W. 23nd Place Uradno Glasilo: “Amerltka Domovina" , Seje »e vrtijo vsako drugo soboto v mesecu ob 3. url J*e3er v cerkveni dvorani Sv. Stefana na 22nd Place ta Wolcott Ave. Družba eprejema v svojo sredo molke ln ženske od 6. do 46. leta starostL Pristop v Družbo je prost. Za natančno pojasnilo glede Dnrtbe ln njenega poslovanja se obrnit« na Družbenega tajnika ali predsednika. To je izvanredna ugodnost za vsakega katoliškega Solvenca v Chl-cagi. Rojaki, pristopajte v to domačo Družbol DROBNE VESTI U SLOVENIJE (Doti« preko Trsta) za to zlaiti Glušlč in Drčar, ta koncem junija 1947 Je »6,-’mena, ki je včasih že v mesecu Dva imenuje sodižče naprest«- 474.«2, v mladinskem oddelku'maju. Sprejeto, da je priredi-no “vojna zločinca.” Ta pisar- pa 0174.89. Poleg tega je še tev 10 letnice kar mogoče bolj na zbira podatke o nesrečni Ju- atletski fund »179.00. Skupaj zgodaj, pa magari če je kon-goslaviji in to pitamo imenuje torej prav lepa vsota, sodišče vohunski center 101. Poroča gl. blagajnik Jos. Še- seje gl. odbora Slovenska moške zveze, ki te je vršila dne 17. avg! 1947 v Klubevih prostorih cerkve Pro sv. Srca Jezusovega v Barbertonu, O. (Nadaljevanje s 1. strani.) gode dobro misel. Takole je zapisal med vojsko: “Domobranci so popolnoma jugoslovansko orientirani in od oficirjev do moštva vsi popolnoma trdno njati na tako slavnosten dan prepričani, da delajo v spora-deželnega sodnika, kako ga je zumu z angleško komando. Dobila ukanila. Toda njeno roko mobranci so trdno uverjeni, da je bilo na slavnosti vendar ču- bodo postreljeni vsi do zadnje-titi. Povsod na potu, po kate- ga, če pridejo Rusi. So pa uver-rem je stopal svatbeni sprevod, jeni, da se bodo kmalu borili z so ležale rože in nagljni, celo Angleži proti -boljševikom.” —■ pred konji popoldne, ko je na- Kaj takega misliti in zapisati meravala odjezditi družba v Sa- je seveda v “novi” Jugoslaviji NAUKE JE DAJAL ADAMIČU. — Ubogi Furlan je pisal v Ameriko iz Londona svo- ju m iit ji ženi, naj reče Adamiču, da v granc€|j Sloveniji nihče z Nemci ne ko- krivoverstvo, ki zasluži grmado Bolezni na mehurju in žlezah Ako imate težave z vodo in vas peče v odvodnem kanalu, ali če morate večkrat na vodo ali čutite bolečine v hrbtu, je to nevarno znamenje. Posvetujte se z zdravnikom, ki ima 15 let uspešno izkušnje v bolnišnici v tej posebnosti. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CiUzena Bldg, 850 Euclid Aw. Telefon MAin «016 Uradu« l ■e: 10 do 4 raeen ob sredah in po dogovoru TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in K 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogo- Delo izgotovljeno brez odlašanja rrvaiPNK 4131 ST. CLAIR ATI. vogal E. 62nd St.; vbod lamo M E. 42 SL Urad je odprt od 9:30 z]. «Ml M M* bdi IMF bad •rim ym do. » yw on In j**, M M» r~ ta M*, *• [UmIm mi M mt (Ul Otf« aackog* af iMy. Ona-A-Da* . mnaid) Mublpla Vitamin T f J - laka aoa copula avary im, »a. «Ur da*. * “» •at aaMtad your dniggla «> talni vaar aiaoay. la rura to gat On A flay (broni) Multlplo iVinila Coptul«, ton kini Ibar In AR aarinmnrk Soba se odda Opremljena soba se odda dekletu; si lahko tudi kuha. Na slov izveste v uradu tega lista. pismo nekdanjemu predsedniku francoske vlade Herriot-u pismo, kjer prosi'zapadni svet v imenu človečanstya pomoči proti komunistični diktaturi. Pismo je posredoval bivši lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi profesor Lacroix. FURLAN IN BELOGARDISTIČNA LIT E R A TURA. — Pri Furlanu je našla OZNA knjige, ki so bile med vojno izdane proti komunistom, tako “Črne Bukve,” ki opisujejo zločine OF. To je seveda huda reč. Vprašan je bil, kje je to dobil in povedal, da je kupil v trgovini, ko je prišel v Ljubljano, Torej se je to prodajalo še po partizanski okupaciji. Furlan je sploh rad zbiral razne stvari, ki naj bi bile priče velike dobe nemške, laške in partizanske okupacije. Tudi razna pisma je zbiral. Za nekatera je sam pozabil, kako je prišel do njih, pa so ga zato obdolžili, da si jih je prilastil na nepostaven način. ma diktaturi. Glušič jim je moral razložiti, da je Adamič odkar je šel s komunisti političen mrtvec. “Njegov ugled je strahovito padel” pravi Glušič. — To pismo Vodetove priča, kako je Jugoslavija res za železnim zastrom, da tamkaj niti tega „i„ S«, m* m« i« >»- siiSvE: Mgi&ikiras več ali manj tudi ostale. Omenja glede umrlih članov in pa pri pogrebih ter želi, da bi se članstvo v tem oziru res zaver dalo svojih dolžnosti ter častno spremilo svoje pokojne sobrate. Po večini to sicer delajo, ali tu pa tam je tudi kaka izjema; zato prosi, da v bodoče naj gledajo na to, da bo pogreb res lep in dostojen. Dalje gl. predsednik spodbuja navzoče, dag remo še bolj korajžno na delo za SMZ, da se še bolj razširi; zlasti je želeti, da bi se tu žen vaš Lojze Adamič. VOHUNSKI CENTER 101. _ Ta beseda igra veliko vlogo v celi razpravi proti Nagodetu in tovarišem. Kaj je ta strašni center? Nekaj slovenskih oficirjev, ki so bili poprej od Nemcev internirani v Dachau, je ostalo v tujini, ker so vedeli, kaj pomeni priti partizanom v roke. Ko so videli koliko tiso-čev slovenskih ljudi so komunisti neumiljeno poklali, so raje ostali v taboriščih. Ti sedaj mislijo, da bi bile treba pripravljati n« čas, ko pade Titov režim pod pritiskom zaveznikov. V Pongau na Salzburškem Ul uiuguu r-—---- nice SMZ, končno želi zborovalcem obilo uspeha, in da bi složno delovali tu na seji, za Čim-večji napredek te naše moške organizacije. Poroča gl. tajnik V. H. Lauter, v prvi vrsti glede kegljaškega- teama, oziroma kegla-nja; se »hvali sobratu Intiharju za sodelovanje pri kegli-nju, katerega je prav uspešno uradnikov SMZ. Da bo stvar o tem lažje za razmotrivati prečita Chas. Benevol zapisnikar federacije tozadevni zapisnik. Nastane vprašanje, kdaj naj se obhaja 10 lethico in kaj naj se upošteva za to? Br. Lauter je mnenja, da pač tedaj ko je bila združena, oziroma inkor-porirana. Grdina je mnenja, da se upošteva takoj prvo ustanovitev, ki je bila v Barbertonu in je iz tega nastala podružnica *t. 1. Nekateri so mnenja, da bi se praznovanje 10 letnice vršilo y 2 ali 3 oddelkih; enkrat ob priliki tekme, drugič o priliki konvencije. Grdina je mnenja, da to ne gre, pač pa naj se praznuje enkrat in tedaj bolj živahno ter v Večjem obsegu. Zato St. Clair Ave. EN 5214. ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Brloadway Plača 93 ^c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff .. Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (177) Trgovski prostor naprodaj Naprodaj je trgovski prostor na vogalu St. Cl*ir Ave. in 74. cesta. Je zidano poslopje v eno . ....— --------- nadstropje, prodajalna v obsegu stavi predlog, da se praznuje 34x44 čevljev, polna klet, plinska 10 letnico obstanka ob času konvencije SMZ. Konvencija pa naj bi se vršila, namesto v Barbertonu v Clevelandu, kjer nju, katerega je prav uspešno udeležbo Vodil. Dalje poroča g. 1 k im» vršiti mese o financi pri SMZ, kjer se prav pohvalno izrazi o napredovanju SMZ, tako v financi kakor tudi v članstvu. Pravi, da Slno od lanskega leta prav lepo napredovali, kar se razvidi iz KOV. V rongau na piwvvw.., ^ imajo neko pisarno, kjer delata predstoječih številk. Blagajna Stanovanje iščejo Družina 4 oseb bi rada dobila 4 sobe ali več. Slovenska družina, ki je pravkar dospela v mesto, da začne tukaj trgovino. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 5036. (Sep. 10,12,15) Pohištvo naprodaj Po zmerni ceni se proda pohištvo, za parlor in spalno sobo ter piana. Za podrobnosti pokličite KE 5079. -(178) mm uKKAioiuB. uic Pošteni plačniki Pošteni plačniki iščejo 3 do 5 sob za 3 odrasle osebe. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. Harry Turner; v dirkalnem, avtu št. 26, se ni mogel vzdriati, da bi se ne bi bil ozrl nazaj ko se je eden njegovih tovarišev dirkačev s stojim avtom zaletel v njegov avto tn prevrnil in se vrtO po dirkalnem prostoru s'coro 100 čevljev v. daljavo. Slika je bua posneta ob priliki dirk malih avtov v Chicagu- Konvencija se ima vršiti meseca septembra v Barbertonu. O tem, kdaj naj bi bila 10 letnica obstanka organizacije in kdaj konvencija, se razvije živahna razprava, v katero posežejo: Česnik, Lauter, Grdina, Klasan 1# dragi. Br. Intihar se ne strinja, da bi se konvencija vršila v Clevelandu. Br. Česnik je mnenja ter predlaga, da naj bi se ne obhajala zaeno z konvencijo 10 letnica, pač naj se to vrši teden pozneje. Grdina je mnenja, da če se hoče večjo udeležbo ter več zanimanja, naj se vrši konvencija v soboto, v nedeljo za tem pa 10 letnica, ter spremeni predlog v toliko, da se konvencija vrši v Barbertonu, a 10 letnica pa v Clevelandu in sicer meseca maja. Končno gre Stvar na glasovanje ter je sprejeto, da se vrši konvencija v Barbertonu, a te-peaneje pa 10 obletnica SMZ. Glede 10 obletnice SMZ, je Grdina mnenja, da se vrši čim-prej mogoče radi toplega vre* (178) MAM OGLASI gorkota. Idealni prostor za trgovino z mehkimi pijačami ali mesnico. Zadej je tudi lesena hiša z 6 sobami in 6 garaž. Cena je »17,800. Prodaja izključno Mr. Polik Fraser Realty 910 Guardian Bldg. CHerry 6218, ’ (177) Gostilna naprodaj Z licenco D-5, na prometni ce ati. Nahaja se na 7266 Broad view Road. S. W. 10 milj od sre dine mesta. Cena je $13,000 Vprašajte za podrobnosti na gor njem naslovu. -(178) Iščejo stanovanje Družina 4 odraslih z 1 otrokom išče stanovanje 6 sob ali manj. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 2770. 180) Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini na 60. cesti blizu Prosser Ave. Imam še več drugih hiš naproša j za 1 ali 2 družini. Za podrobnosti pokličite George Kasunic HE 8056. 177) / I 1 4> O O O o o o o o o ■o <> BELI MENIHI Povert iz prve polovica XII. itolatja »pisal IVAN ZOREC “Da, tudi ves njegov rod je med nami v časteh že let sto in sto. Škoda, preveč na nič je prišel.” “Moj oče še pomnijo, da je Trlepovina bila starobitna, svobodna domačija, oče tegale Tr-lepa je pa ni več zmogel. Kaj stori? Gre in se proda stiške-mu samostanu. Kmalu se pri-smehja beli menih, mu odstriže je hodotajev poslal povseh va ših krajih, da bi vsi, ki vam svobode, vkup skočili in se zanjo bili.” “Aha • . . aha . . kar dajmo se . . 1” mu segajo v besedo. “Nam se godi strašno, vam ne dosti bolje,” se Hrvat vnema in pripoveduje, kako grd in trd je mogočni graščak Tahi. dolge svobodnjaške lase in ga Pogan je, drugoverec, luteran. Pogansko mu je tudi srce. Kdor se mu količkaj zameri, ga požene z domočije; če se gradu spridi vino, ga razdeli med tlačane, ki ga morajo krvavo plačati, sicer so ob konja ali vola; tlačanke, dokler so mlade in lepe, niso varne ne doma ne na polju, saj jih kakor jastreb v gnezdo grajski na konju odnašajo v grad. Tahi je Iliji Gregoriču, našemu vojarinu, vzel posestvo, dve sto zlatnikov vredno med brati • . In kako se premnogi tlačan; mučijo v grajski vod in kako jih pretepajo do mrtvega, ni mogoče razložiti po vsej pravici. Vsaka solza pade na trd kamen ,vsak vzdih odpihne veter . . ‘O, saj tudi po naših krajih ni dosti bolje!” vpije tlačan s Krajinskih Sel. “Ko stegnem pete, bo moj sin moral gosposki podariti konja ali vola samo zato, da ga pusti na domačiji." “In če se omoži grajska hči, ji moramo doto zbrati in dati mi!” tožijo še drugi. “Kokoši in jajec jim pa tako ni zadosti nikoli.' na lahko udari, češ, zdaj si pa naš tlačan.” “Tudi jaz sem že dosti slišal o tem. Pravijo, da bi se bil še kako izmotal, če ga žužemper-ška graščina ne bi bila toliko pestila in lovila za neki dolg.” “Umeknil se j 9 v varstvo 0-patove krive palice.” “Tačas • morda res ni mogel drugače, domačije, svobode je pa le škoda še zdaj.” “Tlačanska je zdaj Trlepovina, tlačan je Trlep, vendar mož, velmož še zmerom . .” Kavkljanje se tlačanom za-tekne, Trlep sam, glejte, je že tu, z njim pa tisti tujci. Vse je tiho, le brst na ognju poklja. Trlep se mirno ozre po možeh in jim pove, kdo so ti, “Ljudje božji,” začne potlej, čas, glejte, je tak, da se moramo skrivati v noč in hosto, če se nam je pomenti kaj svojega. Skrivamo se, molčimo, vemo pa vsi, kaj nas peče in boli . . .” Tlačani poprimejo in zaženo v en glas, češ da se še ne upirajo, ko jim gospoda jemlje ........prevel&e|Luz vaml>„ hodotaj rotl; .,smo davke; potrpijo, ko ]ih zapEri- sj sosec|je ;n govorimo skoraj jo in tepo zaradi lovske krivde; tudi pravdača se otepajo le, če jih dere že preživo; še cari-narja prebolijo radi ali neradi; ko pa se jim skruni tudi druži* na in po hudovernikih še vera pači, je prehudo in vsega tega preveč. Dokler se ne vrne stara pravda in ne da večja svoboda, ne bo dobro. Hrvata sta se spogledovala in si kimala. “Res je, kar pravite,” se Trlep spet oglasi; “ne samo po naših, tudi po gospoščinah drugod je velik joj; pa to vam dopovesta tale dva hrvaška hodota-ja.” Starejši Hrvat že stoji na debeli skali, ki se je kdaj utrgala iz visokega skalovja. “Bratje,” govori, naš vojarin V BLAG SPOMIN DVANAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN NIKOLI POZABLJENE HČERKE IN SESTRICE Alice Benčin ki je v cvetju angeljskega življenja preminila dne 10. sept. 1935. itsti jezik — pomagajmo si, u-darimo,.”• “Pa res, udarimo!” vpijejo vsi. “Nočemo več tlačaniti krivični gospodi, nobenih davščin ji ne damo več, svoji bodimo na svoji zemlji, pokoriti se hočemo samo še cesarju!” “Z vsemi, kar je prave in ja-re gospode, moramo pomesti!” vpije Krajinčan in si molze brado, že plesnivo in skopo kakor oves ob slabi letini. "Preženimo vso gospodo, oplenimo gradove in jih poderimo, sicer se zlodej gosposki spet zaredi! — Ali ne, moža Hrvatarja?” “Ne, ni tako!” hodotaj odma-juje z glavo. “Vsak podrti grad bi spet postavljal tlačan, morala bi ga sila, ki ji z nobenim uporom ne bi bil kos. Mi marveč hočemo le postrašiti gospodo, da bi se omečila in nam vrnila staro pravdo; tudi pobijali je ne bomo, če nas sama ne prisili.” Trlep, ki že ves čas težko posluša prevroče besedičenje, se oddehne po tej Hrvatovi modri ji. "Prisegamo na Boga!” od-ne boste izdajali!” jih hodotaj spet vžiga. “Prisebgamo na Boga!” odgovarjajo-“In da boste poslušni vojarinu, ki si ga izberete!” f. “Prisegamo!” “Tako pojdite in hodotajev pošljite od vasi do vasi, ščuvajte, da se ves moški ljud upre. Vendar bodite previdni, da gospoda ne zavoha, kaj kuhamo. Ne bodite preglasni; molče, skrivaj si brusite nož, koso, sekiro pripravljate bete in čekane, “Zmagali bomo, ker zmagati moramo!” se oglasi še drugi hodotaj. “V boju je zmaga, to vedimo, pa bo dobro!” “Hrvat je zgovoren vsak,* se tlačan nasmehne sosedu. “Nas enega še pretenta, tako zlahka pa se graščak ne da.” “Da, zgovoren ti je Hrvat; ne bi mu ustavil jezika, pa če mu koren porineš v usta.” . “Stojte!” se deseti brat rine v opredje. “Naj še jaz zinem katero!” “Le razderi jo, pravo in umno!” “Da proč z gospodo, pravite, in sem s svobodo? Kaj je svoboda?” “Povej ti, ki veš vse!” “Da svoje denjanje uravnavaš po lastni volji, kakor ti veleva preudarek uma ” “No, vidiš, to je svoboda!” “Če bi vi res po lastni volji uravnali svdje dejanje, ne bi bili svobodni, sužnji bi bili svojih strasti in razbrzdanosti.” “Kaj pa blodiš zdaj?” “Vse zlo spremenite v ljubezen, pa boste svobodni.” “Katero zlo mišliš, ne vemo. Kako bi vedeli? Če misliš tlako, misliš prav.” “Vsakdo ima syojo misel in svojo vest,” je deseti brat počasi govoril. “In če gospodo res opravite, preženete, kaj pa potlej?” “Sami svoji bomo, kaj ne razumeš?” “Hm . . Vsi prav dobro veste, kako tudi j az mrzim gospodo, pa vendar rečem in pravim: Najsi so vam roke še tako močne in poštene, zatorej pa le niso, da bi krotile drhal, kakršna ste vi! Povodec naj se vam narahlja samo malo, pa se pogrizete in pogubite med seboj, ker ste neposlušni in ker vam je srce brez ljubezni do bližnjega . • Iz ozadja v temi mrmrajo, naravnost in glasno se nihče ne upa upirati. If “Vei pravjf, VCČ svobode vam pa vendarle gre. In nihče se zmage ne bi bolj veselil kakor jaz, ker gospodi prav nekršan-sko privoščim vse hudo.” “Saj tudi mi, tudi mi!” “Samo ne pozabite, da v boju zmaga samo ena stran, druga sthan je pa tepena, pobita.” “Zmagamo, pravica je na naši strani.” “Je, res je, na strani gosposke je pa moč. In po navadi zmaguje, kdor ima moč. To premislite, tega ne pozabite, ko se jih lotite!” “Nič se ne bojimo, dosti nas je, močni in složni smo — za staro pravdo se ženemo!” “Prav, prav. Dosti vas je, svojo pravdo poznate- Ali gospoda ima tudi svojo pravdo. Ne uženete je kar tako. Če zmaga ona, vas ne bo božala.” Deset; brat se umekne, tlačani se gledajo in molčijo. “Lani o svetem Juriju smo hodotajev poslali do samega cesarja,” se Hrvat spet oglasi. “Nič ni pomagalo, to zimo smo moral; udariti.” “0„ saj smo bili.z vami.” “In gospoda vas je pri Kr- škem in Brežicah vse pobila do nog in razgnala na vse vetrove !” se deseti brat vtika iz ozadja. “Kajpak,” godrnjajo, “ker ste Hrvatje s pripravami mečkali, tja do sredozimcev.” (Dalje prihodnjič) * ------o------- Darujte za Rdeči križ! -AND THE WORST IS YET TO COME ^-in najhnjše šele pride * ČL M o Ne vpoštevajo napisov. — Varnostni oddelek prt B. F. Goodrich Co. v Akron, Ohio je opazoval v koliko delavci oziroma uslužbenci te tovarne upoštevajo varnostni napis pred tovarno. Pokazalo se je, da J2 odstotkov ženskih sploh ni upoštevalo napisa "Keep right,” pa tudi moški niso popolni, kajti 18 odstotkov teh se ni oziralo na napis. m.............................iimmmmiiiiiiiimmmtmntumttttitmi STEVE F. PIRNAT 8516 St. Clair A ve., Cleveland 3, Ohio—HE 3500 POŠILJA DENARNA NAROČILA v Evropske države, vse pošiljatve M JamCene. PRODAJA ZABOJE za obleko in Jestvine, sprejema pakete ter vse potrebno uredi za odposlati v stari kraj. VRŠI URADNE NOTARSKE POSLE: za točno ln vljudno postrežbo se cenjeni rojaki lahko zaupno obrnete na naš urad. STEVE F. PIRNAT Naiim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: TISKOVNA DR. “EDINOST" v Chicagi, na naslovu 1849 W. Cermak Road. Tam vam pomagajo tudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. —.-L—i- ŽL'-lik Pozor gospodarji hii! Kadar potrebuje vaia streha popravila, kritja z asfaltom ali ttrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 35 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing (o. MHroae 0033 GArfleld 2434 6115 LORAIN AVE. Kadar pokličete, vprašajte za MR. GEORGE F. LOZ1CB Mr. Pig iz Milford, III. se prav gotovo ne zavedo, da ga omiva najlepše dekle iz okraja. Mr. Pig (mrjasec) je dobil prvo nagrado m razstavi prašičev Hampshire pasme. Lastil je ga dekličin oče Fred Miller. Draga hčerka in ljuba sestrica Danes, od dvanajsti obletnici Tvoje prezgodnje smrti, klečimo na Tvojemu grobu in močno žalostni kličemo Tvo- grjače in cepce. . .!” je sladko ime. V solzah utopljeni izročamo želje k Bogu: Daj naši hčerki ln sestrici mirni počitek do svidenja. Žalujoči: JOHN to ANGELA BENČIN, staži; JOHN in STANLEY, brata. Cleveland, Ohio, 10. septembra 1947. ‘Kako pa bi se poznal tisti, ki je za upor?” “Za klobukom naj nosi vejice zelenike ali bršlina.” “In kdaj nam je udariti?” “Naš vojarin razpošlje hodotajev s petelinjim peresom za klobukom. Ko ga zagledate, vedite, da je ura udarila . . .” Nastal je molk. mir ’Simd jot Mn NAZNANJAJO VEHO ODPRTUO njih nove prodajalne na 22346 LAKE SHORE BOULEVARD v NOVEM OBREŽNEM TRGOVSKEM CENTRU V ČETRTEK, PETEK in S0S0T0.fi., <2., <3. SEPT. <9(7 Vljudno vabimo cenjeno občinstvo, da posetijo našo novo prodajalno tekom Velike Odprtiije. Drugi dve naši prodajalni se nahajata na (2)7 Si. Clafr Ave. in na 715 E. 185 Sl. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2739. 114« E. Cist St. 8* PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PM (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE ____________, TRASK CVELBAR, lastnik. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Keroovega ANGLESK0-SL0VENSKEGA BERILA ‘■NQUSB-SLOma BUDER" kateremu je znižana cena C O ft A in stane samo: ) CaUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 SL Clair Ave. Cleveland, O. t