„DER STOßiSCHE LANDWIRT"
Štajerski
Erscheint jedem Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.20 einschl 9Rpf Postgebühr im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030
Nr. 7 - V.Jahrgang
Marburg a. d. Drau, Samstag, 17. Februar 1945
Einzelpreis 10 Rpf
ležita preizkušnja
Nemški narod bo prestal vse obremenitve vojskovanja v zadnji fazi, če bo s trdno voljo nadaljeval delo in boj do zadnje odločitve - Fronta potrebuje veletok nacionalnih energij
Da gre v tej vojni nemškemu narodu zares za biti ali ne biti, nam izpričujejo dan za dnevom poročila nemškega vrhovnega poveljstva. Sovražnik je na nemških tien, njegova noga je stopila na vzhod in zapad ožjega Reicha. Nemški narod doživlja v področjih sovražne okupacije vse grozote modernega vojskovanja na lastni koži. Se nikdar v poteku te vojne ni fmela nemška vojska prenašati tako težkega bremena in še nikdar ni bila cena njene vpostave tako visoka kakor v sedanji fazi vojskovanja.
V tem času krožijo milijoni razgovorov okrog vprašanja1 Kaj storiti, da bi se odstranila silna nevarnost, ki grozi v teku vojaških dogodkov? Marsikdo stoji pred zemljevidom ter zasleduje potek dogajanja z veliko zaskrbljenostjo. Ko se tako vprašujemo, kaj je storiti posamezniku, nam ni težko odgovoriti na to zaskrbljenost. Vedeti moremo namreč, da nemško vodstvo sedanjega razvoja situacije ne samo pozna, temveč ga je vestno pretehtalo v vseh njegovih možnostih. Skratka: po Fùhrerju vpostavljeni odgôvorni možje vodstva poznajo položaj vsled svojega,, izrednega znanja stokrat boljše kot najpametnejši - človek v ljudskih vrstah. To nas utrjuje v zaupanju, da bo vodstvo storilo vse, kar je v do-jemu človeških moči, da bi se tako odvrnila preteča nevarnost. Niti najmanj se- nam tedaj ni treba skrbeti za to, da-li je bilo storjeno ali opuščeno vse tisto, kar bi, Nemčiji utegnilo vrnili inicijativo in oblast nad situacijo. Cim bolj se torej poglabljamo v vojni položaj in vse iz njega izvirajoče morebitnosti, tem bolj 6e nam vriva vprašanje: Kaj je storiti posamezniku, da do prispeval k odstranitvi preteče nevarnosti? Najboljši prispevek bo pač doprinesel tisti, ki bo ne oziraje se na trenutni položaj -z dostojanstvenim mirom in z dobrimi, živci nadaljeval'vsVoje vsak-, danje delo. Človeku se zdi, da je to samo ob sebi razumljivo, točta. sovražnik ima svo je špekulacije in v njegovih računskih postavkah igr.a-jp živci nemškega človeka nemalo vlogo.'* Kdor ti- ' daj mirno nadaljuje svoje delo in celo še povečuje svoje storitve, ne da bi se zmenil za razne pojave živčne vojne, je že v marsičem prispeval k odstranitvi».iiçy^rnQ^ti. Kdor še obenem pomirjevalno'"Vpliva * na' švofa -^okolico, prezirajoč razne politične cèncarije, bo s svojim doštojfiifr stvom učinkoval .ta&o, kakor to dolikuje pametnemu človelcu* S^daj' gre ,sa/to, .da stori vsakdo, tisto, česar spvražni tabor ne ,.fna'ra. V sovražptepv. taboru si želijo pravno v sedanji fazi vojskovanja ' zloma nenfskih živcev, predvsem pa razrahljanja discipline in-,v£jne morale. Služil'bo ciljem nemškega vodstva, kdor bo v teh časih koncentriraj vse svoje misli in vsa svôja dejanja na svoj prispevek k splošnemu vojnemu naporu. Nobenega dvoma ni, da iifia v . šestem vojnem letu sleherni človek tudi v -Reichu svoje lastne skrbi in težave. To dejstyo .. nam narekuje dolžnost, pomagati v sosedstvu' ž besedo In. dejanjem Tu je treba kake tolažitne besede, da pomagamo zaceliti rane, ki jih je v sosedstvu zasekala neizprosna smrt kakega sorodnika; tam je treba z malim prizadevanjem olajšati bližnjemu vsakdanje dalo, vsekakor pa potrebuje vodstvo ravno v tej fazi voj-
skovanja tisti tip človeka, ki tvori t samozataje-vanjem in izpolnjevanjem vseh svojih dolžnosti vzor vsem svojim sonarodnjakom. S hladno glavo in z vročim srcem bo treba tedaj zagrabiti vse tisto, kar imenujemo psihološko navlako. Niti najmanj ne služi samemu sebi tisti, ki si razbija glavo s skrbmi onih, ki so zato poklicani. Kdor muči samega sebe, muči obenem tudi svoje okolje. Zaupati moramo vodstvu, ki v svojem načrtovanju ne opušča ničesar, kar bi zamoglo služiti zajemanju vseh nacionalnih sil v svrho izvojevanja dokončne zmage. Tu gre predvsem za negovanje tovarištva pri delu, še bolj pa za izoblikovanje ljudske skupnosti. Se nikdar ni bila obremenitev nemškega narodnega občestva tako velika, kakor sedaj v šestem letu vojne, ki je prekoračila celo vrsto dramatičnih viškov in se vedno bolj ih bolj približuje svoji odločitvi. Nemci se morajo v tem razdobju spominjati naporov, ki jih je beležilo nacionalsocialistično gibanje v boju za oblast, v bo?u, ki je dovedel ne samo do zmage, tem-
več je od naroda odvrnil tudi veliko nacionalno nesrečo. V manjšem okviru so stali nacio-nalsocialisti tudi takrat pred sličnim kritičnim položajem. Tudi takrat so upirali stari nacio-nalsocialistični borci svoje oči v Fuhrer-ja v zavesti, da se Adolf Hitler lahko zanese na slehernika v njihovih vrstah. Čimbolj je besnel val sovraštva proti nacionalsocializmu, tem trši in fanatičnejši so postali nosilci te nove politične vere. Nič jih ni spravilo iz ravnotežja, ohranili so svoje živce in mrzlo kri, zato pa je zmagal tisti nacionalsocializem, o katerem so nasprotniki triumfalno izrekali svoje sodbe, češ, da je že med političnimi mrliči. Nobene laži ni bilo, ki bi bila zamogla razbiti Fiihrer-jevo zakleto občestvo. Nobena grožnja jih ni omajala in ni ga bilo terorja, ki bi jih bil omehčal.
Položaj, v katerem se danes nahaja nemški narod, je precej sličen situaciji, v kateri se je nahajal nacionalsocializem pred prevzemom oblasti. Tudi danes -je treba neomahliive vere
Im keißumkämpften Budapest
Seit vielen Monaten steht die deutsch-ungarische Besatzung des V/estteils von Budapest in» schwersten Abwehrkampf und verteidigt mit'großer Erbitterang jeden Fußbreit Boden. — Schwere Flak in den Straßen Budapests Angestrengt beobachten die Männer der Bedienung die Straßenkreuzungen. auf den'en^ jeden Augenblick Sowjetpanzer auftauchen können.
ff-PK.-Kriegsber Keimling (Sch{,
„Živci jc življenje vredno
Junaška smrt Kreisführer-ja Toni Dorfmeister-ja - Gauleiter na njegovem grobu - „Njegovo življenje je bilo skromno in vzorno, njegova junaška smrt pa vzor zvestega izpolnjevanja dolžnosti"
Zakoni meje so že od nekdaj neizprosni in trdi. Zato je meja tudi prostor za trdne značaje in nezmotljive mote. Ob meji, ki je tvorila tisoč let obmejni branik vzhoda, je treba rokovati tudi z mečem. Kakor je kmet moral tudi večkrat zamenjati plug s puško in sabljo, tako mora biti tudi danes vsak, ki je zaposlen v obmejnih krajih, do neke meje tudi vojak.
Tudi na Spodnjem Štajerskem, ki 6e je leta 1941. rada vrnila v okvir Velike Nemčije, skušajo plačanci Moskve povzročili zmedo in nemir. Mnogo ljudi, ki niso storili nič diugega, kakor da so hoteli služiti svoji veliki domovini, je pla-ialo to s svojim življenjem.
Usoda je hotela, da je postal žrtev strahopetnih zahrbtnih krogel eden najboljših na Spodnjem Štajerskem. Kreisfuhrer in Landrat Kreis-a Cilli, Parteigentisse Anton Dortmeister je bil ustreljen dne 2. februarja na nekem službenem potovanju od straši komunističnih tolp bi zu Stevnstein-a iz zasede. S tem se je izpolnilo življenje, ki je btlo posvečeno samo Ftihrer-ju in Nemčiji.
V tem, trenutku je težko pisati o življenju in delovanju padlega. "Ure, ki smo jih prebili skupno t> Kreisfiihrer-jem in Landrat-om Do fmeist.r-jem, so še preblizu ter se nam zdi nemogoče, da je ta mož, ki je bil priljubljen pri vceh in je vse svoje življenje posvetil v korist ljudski skupnosti, med pokojniki. Odveč bi bilo pisati in go-Toriti o njegovem delovanju in ustvarjanju v Kreis-u Cilli. Z besedami se to sploh ne bi dalo popisati. Dejanja govorijo namreč veliko bolj razločno m jasno. Vsak človek njegovega Kreis a ▼e, da je postal Kreis Cilli pod njegovim vod-«tvom trdna sestava Življenjepis Dorfmeistra poda najboljši pregled njegovega dela, odkar je postal javni delavec.
Anton Dortmeister se je rodil 21 januarja 1912 ▼ Henndorf-u, Kreis Feldbach. Rastel je v Wal-lendorf-u, na nemško-madžarski jezikovni meji, kjer je bi! njegov oče nadučitelj in kjer je sprejemal vase prve vtise o boju za nemštvo. Zelo zgodaj je postai pristaš NSDAP. Gre za enega najstarejših članov organizacije Hitler-Jugend v Eisenstadt-u v Burgenland-u Počenši od junija 1932 je bil Bezirkspresse- ufld Propagandaleiter stranke NSDAP v Bezirku Jenersdorf. V času •vojih študij v Wien-u kjer je položil prvi državni izpit, je bil pristaš organizacije Nationalsocia-listischer Studentenbund, v katerem je opravljal funkcijo Schulungsleiter-ja na univerzi.
Leta 1934. se je udeležil nacionalsocialistične^-ga upora v svoji domovini. Leta 1935. je bil pozvan v Reich, kjer je vodil obmejni in inozemski oddelek urada Reichsjugendfuhrung. Leta 1938. Je sledil klicu Gauleiter-ja, ki mu je poveril
▼ vodstvo in skrajnega napora vseh sil do žrtvovanja življenja, ker bo zmaga pripadala le tistemu narodu, ki je bo vreden vsled teh žrtev. Plutokratsko-boljševiška koalicija je namenila nemškemu narodu politično, gospodarsko in socialno smrt. Nemčija se nahaja kat prva citadela evropske trdnjave v položaju, ki sicer ni zavidanja vreden, vendar je do-vedel ta položaj do preizkušnje, ki je edinstvena v zgodovini nemškega naroda. V tej gigantski preizkušnji se kalijo značaji milijonov Nemcev in Nemk, ki v zvestobi do Fiihrer-ja opravljajo delo in boj za boljšo bodočnost svojega naroda.
Brez dvoma bo nemški narod postavljen še pred vse večje preizkušnje. Premagal bo vse te^nve v svoii «oomnbUM veri v Fiihrer-ja in njegovo poslanstvo. Najsi so protiudarci še tapo telki — tudi Friedrieh Veliki spričo svojih porazov ni izgubil vere, dokler ni ostal zmagovalec — nemški narod jih bo prenašal tako dolgo, dokler se tehtnica vojne sreče ne bo obrnila na njegovo stran. Sovražni uničevalni načrti ga bodrijo v tem prizadevanju v smeri, ki si Je sovražnik nikakor ni želel. To dejstvo napolnjuje motrilca sedanje situacije z zaupanjem. Nemški narod ni izgubil nobene šanse, zato bo s pomočjo Previdnosti zmagala njegova sveta in pravična stvar.
delo na zajetju celotnega udejstvovanja za narodnostne zadeve v Gau-u Istočasno je opravljal službo pooblaščenca urada Volksdeutsche Mittelstelle urada Ribbentrop v Gau-u Steiermark. Leta 1939. so mu k vsemu temu poverili še vodstvo urada Gaugrenzlapdamt. Leta 1940. je vstopil v odrede Waffen-ff.
Ko se je vrnil iz fronte, se je bavil Dorfmeister s preddeli za obnovo bodoče nemške Spodnje Štajerske. Po nalogu zunanjega urada iz B:rlina je prišel leta 1941. kot referent za narodnostne zadeve k nemškemu poslaništvu v Budimpešti. Ko se- je leta 1941. vrnila Spodnja Štajerska v naročje svoje materne dežele, so izpolnili Dörf-melstru njegovo željo da se je lahko udeležil obnovitve te dežele v prednjih vrstah. Novo preoblikovanje Kreis-a Cilli je njegovo delo. Skoraj cela štiri leta je imel Dorfmeister združena v svojih ro^ah. vsa dela urada Kreisführung in urada Land'ät z vsem političnim in uprnvno-poli-tičnim delovanjem. V obmejnem odseku, je bil razen tega še vodja gradnje obmejnih utTdb Kljub ogromni zaposlitvi v Ciili-u. je Dorfmeistec vadil tudi.po letu 1841. svoje uTade.köt G^ugrenzamis-leiter und Gauverbandsleiter VdA. Po sprrm-mbi urada Gaugrenzamtsland v urad Gauamt für Volks Hi msf ragen je posta! vodia sledaiega. Za zaslužno delovanje ,je dobil odlikovanje Kregs-verdienstkreuz I. Klasse mit Schwertern. Bil je Bereichsleiter, nadalje Haunthannführer organizacije Hitler-Jugend ter nosilec znaka »Das Goldene Ehrenzeichen der Hitler-Jugena<< ter značke »Die Silberne Ehrennadel des nationalsozialistischen Studentenbundes«
Poročilo o smrti Do-fmeistra je užalostilo ne samo niegov Kreis, temveč vso Spodnjo Štajersko. Kdor koli ] > mogel, se je potrudil, na se poslovi od pokojn t ga fta njegovi zadnji poti. Žalne svečanosti, ki ¡e je vršila dne 5. februa-'n ' v Cilli-u, so se udeležili osebno Gauleiter in Re'chs-statthalter Dr Bicrfried Üib»rreittw Bund^sfüh-er Franz Steindl, der höher? ff-und Pölizeiführfe? 'm Wehrkreis XVIII., f i-Obergruppenführer unV General der Waffen ff-Roesener, ff-Gruppenführer Kammerhofer, Gebietsffihref Da^zinaer in cl~ vrsta Kreisführer-iev iz Spodnje Štajerske, sode'av-ci urada Kreisführung in urada Landrat v Cill:-u, zastopnik oborožene sile, policije, stranjce in države. Bil je to edinstven izraz zvestobe in zahvale vseh tistih, ki so sodelovali nekoč z ni'm ali pa cenili in spoštovali njegovo voljo in pripravljenost za pomoč in vpostavo.
Rakev umrlega Kreisführer-ja so postavili v
hiši Kreishaus. Častno stražo so postavili Orts-gruppenführer-ji, Bürgermeistri in voditelj mladine. 2e v nedeljo se je poslovile od pokojnika mnogo ljudi. Ljudje so prihajali ;z podeželja, med njimi kmetje in kmetice, ki so opravile dolgo pot, da bi se oddolžile tistemu, ki je imel za nje največ razumevanja.
Ko so ob določeni uri dvignili krsto, so stale na trgu Kaiser-Josef-Platz ljudske množice, kakor jih še ni videlo mesto Cilli. Ko se je začel premikati voz z mrtvim Kreisführer-jem, so zagrmeli bobni, postavljene formacije so mu pa izkaza.e čast. Nato je kienila povorka. Gauleiter je vodil vdovo pokojnega junaka ki mu je bila zve~ta življenjska družica Fot do zadnjega bivališča je predstavljala en sam špalir pieb;vaistva, ki je izkazovalo zadnji pozdrav svojemu ljubljenemu Kreisiuhrer-ju in Landrat-u
Ob grobu je -spregovori! Gauleite: Dr Uiber-reither ter se poslovil v imenu nemškega nuroda od velikega pokojnika. Ocenil je .zasluge maža, ki 6e je znaiel že v nežni mladosti v Fün.er-jevih vrstah, m je videl v svojem delovanju n,a obnovitvi Spodnje Štajerske v Kreis-u. Cilli svoj življenjski smoter. Qauleiter je končal z besedami: »Kot najboljši spgzhavalec spodnještaiersk.h razmer, me je prosil Gauamtsleiter Dorfmeister, d.a sem mu poveril Kreis Cilli za njegov d=lok. og. Vse, kar »se je tu ustvarilo, je n[egovo lastno delo. Odkar je vrnjena Spodnja Štajerska, je h; on prvi Kreisführer tega Kreis-a in ostal bo .to tudi vedno. Bil je eden najboljših. Njegovo čisto ;n jasno življenje, je bilo kronano z Junaško smrtjo. Živel je življenje, vredno vseh časti«.
Nato so med sviranjem pesmi o dobrem tovarišu položili vence G^jileiter dr. U:berrei?her, Bundesführer Steindl. ff Obo;gruppenführei Roe-6ener, Ritterkreuzträger Oberst Treck tei ostali zastopniki stranke, države in oborožene sile. Častni streli in himna so predstavljali zadnjo čast padlemu Kreisführer-ju.
Na pokopališču padlih junakov med svojimi spodnještajeiskimi tovariši, ki so našli junaško pmrt že pred njim za svobodo in nemško Spodr jo Štajersko, je našel tudi Kreisführer in Landrat Dorfmeister svoje zadnje počivališče
Kakor je bilo njegovo življenje skromno in vzorno,, tako je tudi njegova junaška smrt vzor zvestega izpolnjevanja dolžnosti. Ta njegova oporoka ga bo ohranila živega^v srcih vseh, ne samo v Kreis-u Cilli, temveč "po vsej Spodnji Štajerski.
Spodnjsštajerci so junaki vedno irs povsod
Der höhere ff- und Polizeiführer und Chef für Bandenbekämpfung im Wehrkreis XVIII je po-delil v imenu Reichsführerja-ff nizje imeaova-nim pripadnikom Wehrmannschaftsregiinenta Im-tersteiermark odlikovanje Bandenkampfabzei-chen in Bronze:
Oberf. Steindl Franz, Rgt. Kommandeur, WM-Reg. Untersteierm.f Otrf. Bach Ernst, V./WM-Rgt. Ustmk.; Truppf. Batinitsch Thomas, Futterm., V./WM-Reg. Ustmk.; Rottenf. Bobek Karl, Gruppenführer, III./WM-Rgt. Ustmk.j Scharf. Brodnik Michael, Gruppenführer, I./WM-Rgt. Ustmk.; WM Fink Arthur, Wehrmann, IV./WM-Rgt. Ustmk. ; Sturmi. Dworschak Hans, Kompanieführer, V./WM-Rgt. Ustmk.; Obeischarf. Gabritsch Otto, Zugführer, IV./WM-Rgt. Ustmk.; Scharf. Golob Vinzenz, Gruppenführer, IV./WM-Rgt Ustmk.; Oberschf. Harb Johann, Gruppenführer, I./WM-Rgt. Ustmk.j Truppf. Jartschitsch Franz, Gruppenführer, I./WM-Rgt. Ustmk.; Oschf. Jesernik Johann, Zugführer, I./WM-Rgt. Ustmk.; Oschf. Kauschler Josef, Gruppenführer, I./WM-Rgt. Unstmk.; Scharf. Kreihich Rudolf, Kompnieführer, IV./WM-Rgt. Ustmk.; Obertruppf. ICreiner Franz, Zugführer, V./WM-Rgt. Ustmk.; Scharf. Lampeter Heinrich, Gruppenführer, IV./WM-Rgt. Ustmk.; Sturmi. Lötz Wilhelm, Rgt. Adjutant Rgt.-Stab; Truppf. Matul Fr., ; Zugführer, V./WM-Rgt. Ustmk.; Scharf. Murschetz Anton, Gruppenführer, I./WM-Rgt. Ustmk.; Oschf.
Radosch Max, Gruppenführer, III./WM-Rgt. Ustmk.j Sturmi. Ranftl Otto, Kompanieführer, I./WM-Rgt. Ustmk.; Rottenf. Rebou Johann, Gruppenführer, III./WM-Rgt. Ustmk.; Obertrf.. Rattmann Hans, Kompanieführer IV./WM-Rgt. Ustmk.; Truppe Skriner Ferdinand, Gruppenführer, l.iWM-Rgt Ustmk.; Oschf. Schleimer Hans, Zugführ,. IV./WM-Rgt Ustmk.; Scharf. Schunko .Theodor, Gruppenführer, IV./WM-Rgt. Ustmk.; Oberschf. Schns-er-schitsch Johann, Zugführer, IV./WM-Rgt. Ustmk.r Schf. Stertilka Franz, Gruppenführer, I./WM-Rgt. Ustmk-.; Oschf. Zuzzi Fritz, Gruppenführer, V./WM-Rgt. Ustmk.
Odlikovanje Bandenkampfabzeiohen in BroTze se podeljuje za uspešno osebno udeležbo na najmanj 20 bojih ob blizu s tolpami.
Zatemnitev od 16. do 28. februarja 1945 od 18. do 6.30 ure.
D r u r k nnd Verlag- Marburqiv Vertaos- und Druckorel-Ges m b H. — Verlaqsleitunq Eqor, Baumqartnei Haupt* Schriftleiter Friedrich Golob; a lie in MarburqlDrau Badqasse 6
Zur Zeit fOr Anzeiqen die Preisliste Nr 3 vom 10 Aoril 1943 qiiltiq Ausfall der Lielerunq des Blattes bei höherer Gewalt oder Betrebsstörunq qibt keinen Ansprach auf Rückzahlung des Bezuqsqeldes
Presseregisternummer RPK 1/1017,
/
Boljševikom se ni posrečilo odrezati mesta Bresiau Izjalovljen prodor boijševikov v Vzhodni Prusiji
Iz poročila, ki ga je izdalo nemško vrhovno poveljstvo 6. t. m., je bilo razvidno, da se je hrabra posadka Budimpešte borila v okolju kraljevskega gradu z boljševiško premočjo. Medtem je zamogel sovražnik jugovzhodno od Briega na oderski fronti kljub nemški žilavi obrambi razširiti svoje mostišče. Vzhodno od mesta Frankfort-Oder ter pri Kustrinu so bili odbiti sovražni napadi. Boljševikom je uspelo 5. februarja vdreti v notranjost mesta Posen, kjer so se razvili težki poulični boji. Na vsej fronti v Vzhodni Prusiji so se odigravali srditi boji.
Boljševiki so po poročilu z dne 7. t. m. nekoliko razširili svoja mostišča severno od Rati-bora, pri Briegu in Kustrinu. V južnem delu pokrajine Pommern in v zapadni .Prusiji je vzdrževal sovražnik svoj pritisk proti severu v področjih Pyritz, Arnswalde in Deutsch-Krone. Posadki mest Gradenz in Elbing sta se upirali močnemu sovražnemu navalu. V Vzhodni Prusiji so bili v dosedanjih žariščih izjalovljeni nadaljevani boljševiški poskusi prodora. Kljub srditi obrambi so bili boljševiki zavrnjeni pri Landsbergu. Nemške pomorske sile so se uspešno udeleževale suhozemnih bojev v Samlandu ter so zlasti 6. februarja posegli v obrambno bitko za Elbing.
V zapadnem delu Budimpešte se je nemško-madžarska posadka tudi po poročilu z dne 8. februarja z veliko hrabrostjo upirala sovražni premoči. Med mestoma Saybusch in Pless je bil sovražnik, ki je sprva pridobil nekoliko terena, zavrnjen prav tako kakor v Vzhodnih Beskidih. Pri mestih Steinau, Glogau in Oder-eck so nemške čete zavrnile boljševike na več odsekih v protinapadih. Ob reki Odef so se medtem razvili za majhna mostišča med Fiir-
demiihl in Posen sta hrabro odbij^a sovjetske
i-^j..«.. V poUu-„u ir1., ..¿-Aiiiswct.ue !>„ ške čete zaustavile boljševike ter osvobodile v mahovitih protisunkih več poprej izgubljenih vasi. Pri Graudezu ,ie bil sovražnik vržen iz nekega vdornega mesta ter je pri tem doživel znatne izgube. Močni sovražni sunki so veljali fronti ob reki Nogat ter Elbingu. Letalstvo je učinkovito podpiralo težko in uspešno obrambno borbo hrabre posadke v Elbingu. V Vzhodni Prusiji je bilo 7. t. m. težišče bitke med Worm-dittom in Heilsbergom ter pri Kreuzburgu. Sovražnik je zaman skušal razparati nemško fronto. V Samlandu je bila pri Thierenbergu obkoljena neka sovražna edinica, ki je bila nato uničena. V Kurlandu so nemške čete pri Li-
Karie des Kamptraumes Bieslau.
Scherl-Bilderdiensr-M.
dih so se pri Saybuschu in Bielitzu razvili srditi obrambni in napadalni boji. V mostišču Brieg so obležali v nemškem ognju. V področju Bresiäu-Liegnitz-Glogau so vrgli boljševiki v bitko močne rezerve ter so kljub nemški žilavi obrambi pridobili terena proti zapadu. Med Fürstenbergora in Küstrinom je bil sovražnik izrinjen iz svojih mostišč proti reki Oder. V južnem delu pokrajine Pommern so vzdrževali boljševiki svoj pritisk v smeri na Amswalde in Deutsch-Krone. V ostalih frontnih odsekih so povzročili nemški obrambni uspehi zmanjšanje sovražne silovitosti. V južnem delu Vzhodne Prusi.ie so boljševiki po močni artilerijski pripravi obnovili svoje napade pri Schwetzu in Graudenzu. Po trdih bojih je bil sovražni naval zaustavljen. Posadki mest Schnpidemiihl in Elbing sta nadaljevali z vzgledtio hrabrostjo svojo nalogo. Nemške pomorske sile z oklopno ladjo ,.Admiral Scheer" na čelu so učinkovito posegale v boje za Elbing in Frauenburg. V Vzhodni Prusiji so skušali boljševiki z močnimi pehotnimi in oklopniški-mi silami prodreti nemško fronto pri Landsbergu in Kreuzburgu. Nemške divizije pa so po začetnih terenskih uspehih boijševikov z žilavim odporom in mahovitimi protinapadi zlomile silo napadov. V srditih bojih je bilo uničenih nad 100 sovjetskih tankov. Prav -tako so se izjalovili tudi srditi napadi boijševikov v Samlandu.
Bvdimpeštanska posadka je po poročilu z
0 «1 M M <9 M
Bt>genw,i:de ^STOLP '	SchloWrL
^*K0LBER6,*k0slin J V*«Y^/ßelgard j Bv'-mnelsburg * Cummin Üc,rt,{enberg	ßublitl xV^J*
. ^C-i^ür-tv J R
\ Naugard~it°č\\f'f$ch'vctb?in	'V Hamrnerstein
^Jr LpbesJ \	Nruitntm"
LabesJ
tGollnoi STETTIN
raililamm
— STARGARD
S /
dTVo'/i, enbura	i	/
»v^ ■■.	Jasi row /
T Halon*
Deutsch Krene /
K ~7 / .
\SCHN£tOtMUHL
■ '.K
SchontonkeS )\
dne 11. t. m. nadaljevala svoio- hrabro obrambo. Vzhodno od Blatnega jezera so nemške oitlopniške sile uničile več sovražnih bojnih skupin. Na cesti Losonc-Altsohl ter med Za-padnimi Beskidami in Katiborom so beležili celo vrsto brezuspešnih sovjetskih napadov, južnem delu mostišča Brieg so vrgli Nemci boljševike pri Grottkau-u proti vzhodu. V področju Bresiäu-Liegnitz-Glogau je zamogel sovražnik vdreti jio ozemlja zapadno od mes a Breslau ter do odseka reke Bober. Mesto Lieg-nitz je padlo v teku srditih bojev v sovražne roke. Med Fürstenbergom in Oderbruchom so bila sovražna mostišča stisnjena v teku proti-sunkov. V južnem delu pokrajine Pommern so nemške čete zaustavile boljševike južno od Stargarda. Na obeh straneh mest Deutsch-Krone in Schweiz so se posrečili boljševikom nekateri vdori, pri Graudenzu pa so se njihovi poskusi izjalovili. V Vzhodni Prusiji pri Worrr■-dittu so se razbili opetovani boljševiški napad;. V Samlandu je bilo odrezanih več boljševiški h skupin, obenem pa so bili izjalovljeni vsi njihovi poskusi izpadov. Boljševiki so izgubili 10. t. m. 22,3 tankov.
Med Bielitzom in Ratiborom so nemške čete po poročilu z dne 12. t. m. zaustavile sovražnika v srditih bojih. Medtem se je razširila bitka v Spodnji Sleziji. Zapadno od mesta Breslau so vrgle nemške čete sovražnika do področja Kanth-Kostenblut ter so tako preprečile združitev boljševiških sil iz mostišča Brieg s silami, ki so prodirale proti severozapadu. Na odseku Bober so se razvili severno od Bunzlau-a in vzhodno od Sagana srditi boji. V južnem delu pokrajine Pommern in v Zapadni Prusiji so se izjalovili boljševiški poskusi prodora. Sovražnik je vdrl v mesti Schneidemühl in Posen, kier so se TazV'i te?M poulični boii. Hrabra posadka me6ta Elbing je podlegla po večteden-siu junaški borbi sovražnemu navalu. Del posadke se je prebil z ranjenci do lastnih črt. Tudi v Vzhodni Prusiji so se razbili sovražni napadi ob hrabrem odporu naših divizij. V Samlandu so bili uničeni deli obkoljene sovjetske 87. gardne strelske divizije. V štirih tednih zimske bitke na vzhodu je bilo uničenih 7966 sovjetskih tankov, več sto topov in več kot 10.000 motoriziranih in vprežnih vozil. Zbi-tih ali na tleh uničenih je bilo mimo tega 457 sovražnih letal.
Na Madžarskem so nemške bojne skupin« prodrle vzhodno od Blatnega jezera do prekopa Sarviz. V Spodnji Sleziji je bil v protinapadu preprečen boljševiški poskus, odrezati mesto Breslau od njegovega ozadja. Bitka m je razširila v daljnem poteku na področje Gold-berg ter na odsek Bober, severno od Sagana. Med Kaminom in Graudenzom so se spričo sovražnega pritiska proti severu razvili težld boji zlasti v nepreglednih gozdovih Tucheler-Heide. V Vzhodni Prusiji je skušal sovražnik prodreti nemško fronto pri Frauenburgu ter ob cepH Elbin«-Köni<":berg. kar se mu pa ni posrečilo. V Samlandu so bili uničeni deli sovje*'
Hrabra posadka madžarske prestolnice se je tudi po poročilu z dne 9. t. m. pred kraljevskim gradom upirala vedno hujše sovražnim napadom. Na Slovaškem in v severnem delu Zapadnih Beskidov so nadaljevali boljševiki svoje napade brez kakršnihkoli uspehov. Nemške čete so severno od Ratibora in v področju Brieg onemogočile boljševikom razširjenje njihovih dveh mostišč, uničujoč pri tem lejjo število tankov. Težki boji so se razširili do vzhodnega roba mesta Liegnitz. Med Fiirstenbergom in Oderbruchom na oderski fronti je bilo v protinapadih stisnjenih in odstranjenih več sovražnih mostišč. Nemške pomorske sile s težko križarko „Liitzow" na čelu so 8. februarja učinkovito razbremenjevale hrabro posadko v Elbingu. V Vzhodni Prusiji so nemške čete med Landsbergom in Kreuzburgom v srditih bojih preprečile več sovražnih poskusov prodora. Nemško letalstvo je zelo učinkovito razbijalo sovražne priprave, dovoz itd., uničujoč pri tem veliko število sovražnih tankov, topov in motoriziranih ter vprežnih vozil.
10. t. m. je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo, da so branilci Budimpešte nadaljevali svojo junaško borbo na kraljevskem gradu ter v citadeli mesta. Vzhodno od Blatnega jezera so bili sovražni napadi razbiti že pred nemškimi postojankami. Tu je bil nek boljševiški vdor takoj zapahnjen. V Vzhodnih Beski-
Karte zu den Kämpfen zwischen Warthe und Oder
Scherl-Bilderdienst-M.
□	Velika Britanija in Amerika se morata podrediti željam in ciljem Moskve. »Velika Britanija in Amerika sta zmanevrirani s Stalinovo strategijo v položaj, v katerem jim ne preostaja niS drugega, kakor da se pohlevno in pokorno pod-vržeta njegovim željam in ciljem, ki so v sklad« z vojno-političnimi cilji Sovjetije.« Tako piša list »Irish Catholic«. Anglo-Amerikanci so prevzeli vlogo iskalcev stanovanj v Evropi za sovjetske čete. Prav posebno Anglija mora storiti vse, da ostane Moskva dobre volje. V London« par mislijo, da si bodo na ta način rešili ša kakšen ostanek bivšega vpliva na kontinentu. Ali jim bo to uspelo, je veliko vprašanje. Povsod, kjerkoli stojijo sovjetske čete, gre njihova skrb za tem, da se dotične dežele prilagodijo čim prej boljševizmu, Stalin jih pa smatra že danes kot sestavni del Sovjetske Unije
□	Nova belgijska vlaila. Na drugem mestu današnje izdaje prinašamo vest, da sestavlja dosedanji marksistični minister dela van Acker novo belgijsko vlado. Glasom najnovejših poročil mu je uspelo sestaviti nov kabinet. Odpor, ki so ga kazale stranke proti vstopu komunistov v vlado, je zlomljen. Komunisti so izsilili svojo voljo. V novi vladi je šest katoličanov, pet socialistov, štirje liberalci, dvoje komunistov in en brezstrankar. Zunanji minister ie ostal Spaak.
Srditi hoji na zapa
Potek operacij na zapadu in v Italiji - Velike sovražne izgube
i Smrtna kazen" za Nemčijo
Nemške čete so po poročilu z dne 6. t. m. odbile v bojnem področju Schleiden številne sovražne napade, medtem pa je južno od Urf-talsperre sovražnik beležil lokalni terenski uspeh. Vzhodno od St Vitha so se vršili srditi boji za vasi in bunkarje. Nemška artilerija je razbijala s koncentričnim ognjem sovražne priprave pri Bischweilerju. Nemški odredi, ki so se nahajali severozapdno od reke III, so se na povelje umaknili čez reko. Sovražni napadi na Ensisheim, izvedeni po močni artilerijski pripravi, so se izjalovili ob težkih izgubah za sovražnika. — V srednji Italiji so nemške čete iztrgale sovražniku v dolini Sergio mimogrede izgubljene postojanke v protisunku. V Sremu so bili odbiti napadi tolovajev ob velikih izgubah za sovražnika. Mesto Zvornik je bilo iztrgano sovražniku po trdih bojih. — Ameriški terorni bombniki so 5. t m. napadli Regensburg in južno Nemčijo. Po noči so angleška bojna letala prodrla do Berlina.
Ob spodnjem delu- reke Rör so nemške čete zavrnile Angleže. Na gornjem toku omenjene reke so se izjalovili ameriški napadi. Na fronti ob reki Sauer ter Mosel »o beležili močan artilerijski ogenj. Ameriški napadi proti mostišču med Forbachom in Saargemündom ter pri Bliesbrucku so se izjalovili ob nemški obrambi. Močni sovražni napadi so bili v protisunku odbiti pri Ensisheimu. — V srednji Italiji ni bilo nobenih posebnih dogodkov. — Pri Mostaru so se razvili boji z napadalnimi silami tolovajev.
—	Ameriški terorni bombniki so bombardirali Magdeburg In zlasti Chemnitz.
Na zapadu se je po poročilu z dne 9. t. m. opažalo sovražne napadalne priprave pred našo fronto ob reki Rör. Sovražni izvidniški oddelki so bili uničeni, zbirališča pa razbita v koncentričnem artilerijskem ognju. V odseku Schnee-Eifel je sovražnik po trdih bojih nekoliko razširil svoj vdor. Napadi 8. ameriške armade ob nemško-luxemburški meji so obležali v nemškem ognju ob velikih izgubah za sovražnika. Razbitih je bilo več sovražnih mostišč ob reki Ourne. Pri Echternachu se Je moral sovražnik ob velikih Izgubah umakniti na južno obrežje reke Sauer. V mostišču Saar med Forbachom In Saargemündom je glavna bojna črta do malenkostnih ostankov zopet v nemških rokah. —
V	srednji Italiji so beležili le nekaj lokalnih bojev. — Ameriški terorni letalci so 7. t. m. napadli Wien. Angleški odredi so bombardirali zapadno Nemčijo, pa tudi Magdeburg. Zbitih je bilo 33 sovražnih letal.
Kanadski odredi so 8. t m. napadli nemške postojanke pri Niemwegenu po šesturni artilerijski pripravi. Uspelo Jim Je vdreti v par vasi, nato pa so obležali v nemškem ognju. V področju Schnee-Eifel je nadaljevala 3. ameriška armada svoje močne napade. Severno od Pru-ema je beležil sovražnik nekaj - uspehov, zapadno in jugozapadno pa Je bil v protisunku zavrnjen. V gornjem Elsassu so se nemške čete ubranile močnim napadom številnih francoskih in ameriških divizij. Brez večjih izgub so zavzele mostišče zapadno od Neuenburga. —
V	odseku Sergio so obležali na italijanski fronti opetovani sovražni napadi v nemškem ognju.
—	Ameriški terorni bombniki so vrgli bombe na jugovzhodno Nemčijo. V noči na 9. februar so bombardirali Angleži severno Nemčijo, Berlin in Rurgebiet. Zbitih Je bilo 39 letal, večinoma štirimotornikov. Nadaljeval se je povračilni ogenj na London.
Na zapadu je sovražnik po poročilu z dne 10. t. m. pridobil terena v Reichswaldu. V področju Schnee-Eifel so obležali odredi 3. ameriške armade v koncentričnem ognju pred ¿ašo glavno bojno črto. Srditi boji so se razvili za mostišča ob spodnjem delu reke Sauer. Prav tako se je izjalovilo več ameriških napadov jugovzhodno od Viandena ob velikih in krvavih izgubah za sovražnika. Pri Remichu ob reki Mosel je bil sovražnik potisnjen na svoja izhodišča. Po težkih bojih so se umaknile nemške čete lz zapadnega obrežja gornjega Rheina z vsem orožjem in materijalom na vzhodno obrežje, obenem so bili pred nosom sovražnika razstreljeni mostovi pri Neuenburgu. S tem
UjŠc&tffli .
Karte zu den Kämpfen zwischen Maeseyk und Geilenkirchen.
Scherl-Bilderdienst-M.
je bila 21dnevna bitka za mostišče v gornjem Elsassu proti desetkratni sovražni premoči uspešno končana. V teh bojih je bilo uničenih 200 sovražnih tankov in mnogo drugega ma-terijala. — Zapadno od Mostara so se nadaljevali sovražni napadi. Ob spodnji Drini so nemške čete prekoračile reko ter zavzele obalne višine severozapadno od Zvornika. Južno od Drave je bilo zavzeto mesto Virovitica v naskoku. — Ameriški terorni bombniki^ so 9. t. m. bombardirali Magdeburg, Thüringen in Westfalen, zlasti Weimar in Jena. Drugi napadi so veljali mestom v jugovzhodni Nemčiji. Povračilni ogenj je veljal Londonu.
V veliki obrambni bitki, ki se je po poročilu z dne 11. t. m. odigravala med spodnjim Renom in reko Maas, so se izjalovili vsi sovražni poskusi prodora. Nekemu sovražnemu oklopni-škemu odredu je uspelo prodreti v zapadm del mesta Cleve. Ob gornjem delu reke Rur so se naše čete umaknile na nove postojanke na vzhodnem obrežju reke. O odseku Pruem so bili Amerikanci zaustavljeni. V mestu samem so se razvili poulični boji. Sovražnik je po najhujši artilerijski pripravi ob reki Sauer neko-lko razširil svoja mostišča, obenem pa je s pomočjo umetne megle forsiral reko severno od Echternacha. Gradnja mostu čez reko Sauer pa se mu je preprečila s pomočjo nemške arti-lerije. — V srednji Italiji so beležili le lokalno bojevanje. — Pri Mostaru v Hercegovini so bili odbiti sovražni napadi. V severovzhodni Hrvatski je bilo očiščeno ozemlje med Bilogoro in Dravo ostankov razbitih tolp. — Terorni bombniki so terorizirali prebivalstvo zapadne in jugozapadne Nemčije. — London je bil obstreljevan s povračilnim ognjem.
12. februarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo," da so se Angleži po srditih bojih prerili do vzhodnega roba Reichswalda, prodor pa jim ni uspel. Dolina reke Rur je bila umetno poplavljena, tako da je moral sovražnik izprazniti več odsekov ter prekiniti svoje napadalne priprave. Mesto Pruem je bilo osvobojeno v protinapadu. Jugozapadno od Pruena so se razvili boji za posamezne vasi. Ob spodnjem delu reke Sauer so nemške čete preprečili večji sovražni uspeh. — V srednji Italiji ni bilo posebnih dogodkov. V Hercegovini in na Hrvatskem so bili odbiti tolovaji in se je nadaljevalo čiščenje zavojevanega ozemlja. — Anglo-ameriški terorni letalci so terorizirali razne dele zapadne Nemčije. — Mesto London je bilo cilj povračilnega ognja.
Na zapadu so vrgli Nemci Angleže v Reichswald ter razbili opetovane sovražne protinapade ob velikih izgubah za sovražnika. Ob reki Rur ie nastal v boievaniu odmor vsled poplave. Ameriški pritisk med Schleidenom in Pru-emom je popustil rada veJikih izgub. — Angleški terorni bombniki so bombardirali v noči na 13. t. m. Stuttgart ter občine v južni in jugo-zapadni Nemčiji. — Nadaljeval se je povračilni osen i na
Nemški listi poročajo iz Stockholma, da je ii-dala angleška agencija Reuter neko poročilo, iz katerega izhaja, da bo Rooseveit v slučaju zavezniške zmage predlagal vojaško zasedbo Nemčije najmanj do leta 2000. Sploh pa je prezidenl Rooseveit za zelo trde mirovne pogoje. Nikaka tajnost pač ni, da hoče Rooseveit Nemčijo popolnoma razkosati. Šlezijo in Vzhodno Prusijo hoče izročiti Poljski, medtem pa bi si zapadne sile razdelile Rheinland, Rhurgebiet in saarsko kotlino. Pri vsem tem je značilno, da si pridržuje De Gaulle v svoji blaziranosti ves zapadni Rheinland in še celo nemška industrijska področja na vzhodnem obrežju Rena. Industrijo v tem področju hočejo podvreči mednarodni kontroli, vojaško okupacijo pa bi izvrševali Francija in Belgija.
Kar se tiče omenjenega Rooseveltovega načrta vojaške zasedbe Nemčije do leta 2000, so izjavili merodajni ameriški krogi, da oi morala Sov jetska Unija praktično prevzeti največji del okupiranega nemškega področja že radi tega, ker ne bi bilo možno držati ameriških če; trajno na evropskem kontinentu. Računati morajo baje na sklepe kongresa ki bi kmalu po končani vojni zahtevali povratek ameriških čet v Zedinjene države. Število ameriških dezerterjev v Evropi je že sedaj izredno veliko.
Ce sta Rooseveit in Churchill nameravala ob svojem sestanku s Stalinom slepiti svet s kakimi frazami, je to sedaj nemogoče, ker je moskovska »Izvestja« izblebetala več, kakor je morda tia-peresni deteljici ob Črnem morju ljubo. Sedaj ne bodo mogli premotiti in preslepiti nemškega naroda s še tako mikavnimi frazami, kajti »Izvestja» je zapisala s cinizmom, ki mu ni primere, sle-' deče: »V dokončni fazi vojne se bo nad Nemčijo izvršila smrtna kazen, ki jo je izreklo celokupno svobodoljubno človečanstvo.« Tu ni'možna nikaka prevara več: sovražniki hočejo popolno iztrebljenje nemškega naroda. Vodilni boljševiški list je izrazil to zahtevo z brutalnostjo, ki ne dopušča glede nadaljnjih zavezniških ukrepov ni-kakega dvoma.
Nemški odgovor je jasen: Nemški narod se bo boril odslej še z večjim fanatizmom. Slehernemu Nemcu je sedaj že znano, da gre za boj na življenje in smrt. To spoznanje je tem večje baš sedaj, ko butajo valovi sovjetskih armad proti Reichu, toda sovražnik mora vedeti, da se bo nemški narod boril hrabro in neomajno do zadnje odločitve.
Nemčija — zaoreka za
sovjetizaciio Evrope
Nedavno so Nemci ujeli »političnega asistenta€ komandanta 284. sovjetskega artilerijskega polka. Pri njem so našli tajni dokument, ki je sedaj v zvezi s sovjetsko generalno ofenzivo proti srcu Evrope posebno zanimiv. Gre za tajno okrožnico šefa glavnega oddelka za propagando in agitacijo komunistične stranke Aleksandrova. V tem dokumentu zavzema Aleksandrov stališče proti tistim, ki glasno govorijo o sovjetskih načrtih glede bodoče sovjetizacije Evrope. Aleksandrov piše:
»V glavnem oddelku za propagando in agitacijo komunistične stranke se množijo znaki, da so ofenzivni uspehi Rdeče vojske napravili na mnoae člane stranke v vojski in civilni upravi zasedenih pokrajin močan utis. Pred rdečimi ar-misti in civilnimi osebami govorijo neprevidni blebetači glasno o tem, da je sovjetsko ofenzivo proti Evropi smatrati predvsem kot politično ofenzivo.. V svoji fantaziji že vidijo razširjenje Sovjetske Unije od Atlantskega do Tihega oceana. Bahave izjave, da bodo evropski kapitalisti še v tem letu izginili iz zemlje, škodujejo izredno sovjetski zunanji politiki v zasedenih evropskih deželah.«
Take izjave — tako nadaljuje Aleksandrov — sedaj ne samo da niso na mestu, nego zamorejo v prebivalstvu dotičnih dežel sejati nezaupljivost napram sovjetski vladi. 2e opetovano smo pcrv-darili, da bodo s porazom Nemčije odstranjene vse zapreke za dosego naših ciljev. Zaenkrat pa je pomisliti na to. da morajo ostati naši cilj; narodom prikriti, da se 'bodo tako ustvarili boljši pogoji za ustvaritev Sovjetske Evrope pod vodstvom tovariša Stalina.«
Tu imamo najboljši dokaz, da je Nemčija edina rešitev Evrope pred boljševizacijo.
Mirovni diktat šele
po dvanajstih letih
Iz Lizbone poročajo: Ogromno Senzacijo je vzbudita 10. t. m. v Zedinjenih državah obeloda-nitev tajne spomenice, ki jo je spisal po Roo-6eveltovem nalogu polkovnik William J. Dono-vaii, vodja takozvanega »urada za strategično 6lužbo«.
Polkovnik William J. Donovan je eden izmed najtemnejših tipov v okolici prezideuta Rooffg1 velta. Donovan je bil tisti, ki je leta 1941. uprizoril Simovičev državni udar v Belgradu Bii je torej povzročitelj velike nesreče za takratno Jugoslavijo m ostale balkanske narode. Po prezi-dentovem nalogu si je sedaj Donovan omisli! nov načrt, k: p.edvideva organizacijo izredne tajne službe, ki bi jo imeli tvoriti anglo-ameriški in sovjetski visoki policijski uradniki Naloga te or-ganizac.je bi bila, Nemčijo in Japonsko trajno nadzorovati v slučaju zavezniške zmage.
Delo le tajne službe bi imelo pričeti šele tedaj, ko bi potekel rok ameriške okupacijske pe. jde. Pvoosevet želi, da dobijo uTadn^ki te tajne službe čisto posebna pooblastila, ki bi prekašala pooblastila vseh drugih policijskih, oblasti in vojnih Uradov v Zedin jenih državah. Sekciie te-.tajne službe naj bi v smislu Donovanove spomenice n.- ; esne»e sodelovale s Sovjeci Pri tem bi ame-i riški Secret Service izmenjal z boljševiško čeko v^e :- kninie. Na ta način hočejo -istvarit) infor-inaci :<-ko mežo, v kateri, ,ie bi bilo niti ene same vec'e luknie. Ta mreža naj bi preprečila po vsem svetu • priprave za uoor proti Ameriki in Sovjetski Uniji.
Imenovana tajna služba je pot mtakem, zamišljen? kot nekaka »vlada« . Nemčije ter bi b ie od nje odvisne vse ostale oblasti. V washing'o fk h «nerad? Slih krogih priznavajo da hoče Roosevelt kontrolno dobo Nem'iie po možnosti zavlačevati. S tem potrjujejo Reuterjevo vest, da pre Jl. ga Roosevelt na konferenci Treh vojaško ■/. s-vtbo Nemčije najmanj do leta 2000. Poslednja pomočila, k'. Prihajajo iz območja Črnega morja, so sestavljena povsem v duhu novega Donovanovega načrta. Ta poročila kar tekmujejo v s)ik?niu rro-zot nemške bodočnosti. ,V enem izmed teh poroči! pravijo, da i?, zahteval Roosevelt. da se mora Nemčiji mirovne pogoje predložiti šele, v dvanajstem letu po končani vojni. Dvanaist let naj bi torei vladali v Nemčiji sovjetski, ameriški in ancrleški vojaški poveliniki. V ozadju bi delovala seveda sovjetska policija Amerikanci sami bi se te okupacije udeležili rim manj, ker io nameravajo prepustit1 v sološnem boliševikom, De Gaulle-u in (kolikor toliko) tudi Angležem.
Tako se gošarji
za
borijo svooodo
oven cev
Točna ocena Seyd!i*zove M;ke
K?k.or poroča DNB iz Berlina, je nemški ti-sk v oktobru lanskega leta pokazal s prstom na izdajalsko kliko, k: se je nečastno udinjala boliševikom, agitiraioč po nalociu Moskvo proti Nemčiji. Vodstvo tega odbora tvorijo iz Nemčije em gri-rani ž: d je in komunisti, katerim se je pred približno dvema-letoma pridružil nemški général von Seydlitz, ki je pustil svoje hrabre čete sramomo na cedilu ter jo je popihal v boljševiško ujetništvo. 2e takrat je nemški tisk ugotovil, da je/ta odbor agitacijsko sredstvo boljševikov. To je se-" daj potrdil tudi predstavnik De Gaulle-ovega režima, ki je izjavil na tiskovni konferenci zunanjega ministrstva v Parizu dobesedno, da »uporabljajo moskovski odbor izdajalcev izključno v agitacij6ke svrhe, da bi tako podkopali moralo nemške vojske in nemškega naroda«.
S to uradno ugotovitvijo za^opnika De Gaulle-ove vlade 'e dovolj orisana brezpomembno6t izdajalske klike okrog Sevdlitz-a. V Moskvi se nahajajoči podrepniki boliševiškega množinskega klanja niso nič drugega, kot navadne kreature sovražne agitacije. Zastopnik De Gaulle-a se je precej zaničljivo izrazil o tej kliki. Verjetno je tedaj, da si od Sevdlitz-ove agitacije in nje učinku olede na Nemčijo ne delajo prevelikih iluzij. Nemške morale 6e vsekakor to ne tiče, kajti nemški narod ima za agitacijo izdajalcev ne samo zaprta ušesa, temveč predvsem jamo preziranje.
□ Samo Leninove in Stalinove slike. Glasom poročil iz Belgrada je tamkajšnje komunistično vodstvo odstranilo iz vseh šol in javnih uradov do sedaj viseče podobe nabožnega značaja ter razobesilo 6like Lenina in Stalina.
Iz nekega letaka, ki je na Gorenjskem zelo razširjan, posnemamo:
»Po vsej Gorenjski se ie kakor blisk raznesla vest o gnusnem umoru Ide Kristanove iz Zaloga pri Komendi. Kdor še sedai ni verjei v komunistična grozodejstva, kaor ni verjei o komunističnih zločinih po Dolenjskem in Gorenjskem, k. to opisana z besedo in prikazana v siikali v »Črnih bukvah«, bo verjel sedaj ob pogledu na razmesarjeno in zverinsko umorjeno Ido Kristanovo. Tako so «se partizani borili in se borijo za svobodo Slovencev povsod.	»
Kdo je storil ta strašen '-zločin kdo je tako živinsko razmesaril ubogo žitev?
TiMi, ki pravijo, da se borijo za našo svobodo, tisti, ki pravijo, za boljšo m' srečnejšo bodo^ost slovenskega naroda, tisti, ki pravijo, da o osvobodili vse Slovence. Vbili pa so S.< hčer tistega naroda, za katerega pravijo, v e borijo. Ali vi verjamete svojemu sosedu, ki pa.'., da vam želi dobro, obfenem va« pa oplazi z kolom po glavi?
Včasih smo ljudem, ki so zakrivili tako strašne zločine, rekli morilci Ali naj jim sedaj rečemo osvobodile!? Kdor mori, je morilec, kdor požiga,-požigalec, kdor krade, je tat. Vse to delajo pri nas gošarji, ki so si izbrali za svojo vodilno pesem, znano komunistično: Naš Bog so rop, umor, požig.	.
In v. znamenju te pesmi delajo pri ^pas gošarji. To dokazuje razmesarjeno telo Ide Kristanove, to dokazujejo vasi na Dolenjskem in Gorenjskem, ki so jiji požgali komunisti sami ali so bile po-žgane zaradi represalij po krivdi gošarjev, to dokazuiejo neštevilne vaše domačije, ki so vam jih izropali gošarji do zadnjega zrna žita. *
Gorenjci! Ali nase matere zato rodijo otioke, da jih bodo komunisti pobijali, pobijali tako z. -rinsko kakor Ido Kristanovo, ali zato obdelujte v znoju svojo zemljo, da bodo razni postopači iz goše žrli vaše žulje?
Slovenska mati! Ali ti ne krvavi srce ob pogledu na nesrečno Ido, in z grozo v srcu pom.s-liš, kaj bi bilo, če bi tvojega otroka doletela taka strašna smrt. Koliko je že Slovencev in Slovenk, ki so jim komunisti pripravili enako strašno smrt, kakor Idi Kristanovi!
Gorenjci! Ali ni steklo že dovolj krvi, ali ru šlo že preveč našega narodnega premoženja v nič? Čemu je bila potrebna še žrtev Ide Krisia nove? Ali bomo zato kaj bolje m prej svobodni? Če hoče kak narod doseči svobodo mora najp.sj gledati, da ostane živ in da si ohrani čim ver svojega narodnega premoženja. Pri prazni skledi iri od same svobode se ne .da živetil
Nihče nam ne bo nič podaril!
Slika razmesarjene Ide Kristanove obtožuj» zločineko »Osvobodilne fronto« m vsak pošten Siovenec in Slovenka mora priznati — če ne javno pri sebi — da Sloven^v tako početje n« vodi v svobodo, ampak v Jmrt.
Gorenjci! Vsak, kdo dela za »Osvobodilno fronto« in vsak pošten Slovenec in Slovenka mora priznati — če ne javno, pa sam pri 6eb: — da Slovencev tako početje ne vodi v svobodo, ampak v smrt.
Gorenjci! Vsak, kdor jlela za »Osvobodilno fronto« v tej ali oni obliki, koplje grob slovenskemu narodu. In je odgovoren za zločine »Osvobodilne fronte«. Le pgglejte si sliko: taka svoboda čaka Slovence, če botte hodili po poti OF. Zato proč od OF.!«
Žaioigra kmečkega sina
OF oa ie spravila na zločinska pota — Končal je s samomorom
Pri nekem mrtvem tolovaju so našli nedavno na Spodnjem Štajerskem pismo sledeče vsebine:
»Bil sem sin poštenega ter dobrostoječega kmeta. Imel sem tudi brata. Lepo je bilo pri nas doma, bilo je vsega zadosti, živeli smo res v zadovoljstvu in slogi. Ko pa se je začelo pri hiši politizirati, se je začel tudi prepir med menoj in domačini. Hotel sem iti namreč h gošarjem, pa so mi doma prigovarjali, naj tega ne storim, ker je to vendar brez smisla. Jaz pa nisem poslušal staršev in sem pobegnil k partizanom. Ker sem bil sin bogatega kmeta, so me imeli vsi radi in me postavili za intendanta. V začetku mi to delo ni šlo od rok, kajti moral sem jemati, moral sem krasti, a tega nisem bil vajen. Počasi sem se moral tudi tega navaditi, ali vest me je pekla pri vsakem nepoštenem dejanju in mi orišepe-tavala: tat, postal boš morilec. Groza me je bilo tisti trenutek, vendar sem šel hladnokrvno prt<-ko tega. Napil sem se in pozabil na to. / Nekega dne smo napadli našo vas. Mobilizirali smo vse moške v vasi samo nekaj se jih je upiralo in med njimi je bil tudi moj brat. V jezi sem ga ubil, ker ni popustil in se predal. V slojem besu sem planil v hišo svojega očeta z dvema tovarišema, pognal iz hiše očeta in mater, ju dal pretepati, hišo pa. zažgati.
Ali kazen je prišla nad nas. Nemci so rms razbili, da smo bežali na vse strani. In tako sem se na begu ločil od tovarišev Ostal sem sam, taval sem sem ter tja po. gozdovih, vest me je pekla in govorila: testnega brata si umoril, očeta in mater si dal mučiti, domačijo sežgati. Morilec si, ropar in požigalec.
Dragi domačini! Poglejte, kaj se je zgodilo z menoj, nekoč poštenim sinom bogatega kmeta? Kako se je zaključilo moje življenje? S samomorom!!! Da, vest me je pekla, preveč pekla, nisem mogel več tega izdržati, storil sem konec vsemu. Oprosti mi oče, oprosti mi mati, tal mi je, da vaju 'nisem poslušal, pa je bilo prepozno. Jaz nisem več vajin sin, jaz sem morilec, ropar, požigalec.«
Kakor sledi iz citiranega pisma, si je dotični tolovaj sam prerezal nit življenja. Obupal ie nad svojim življenjem. Vsa grozota gošarskega življenja se zrcali iz tega žalostnega pisma. Tu se vidi, kam vodi larniiva aatt^ciia Oc Vsnkogar
vodi v propast, stremi za njegovim uničenjem, da bi zavladal čisti komunizem in da bi zagospodovali židje. To pismo izpričuje žaloigro posameznika, obenem pa je dobro svarilo vsem Spodnjo-štajercem.
Janez z Dolenjskega
Zve f s ta rja so zbili s križa!
(Bild: Archiv)
Tako se je zgodilo nekje na Spodnjem Štajerskem Zveličarju, katerega so tolovaji OF z gorjačami -Mli z razpela.
Seite 6
-ŠTAJERSKI GOSPODAR«
17. Februar 1945.
17. Februar 1945.
»ŠTAJERSKI GOSPODAR«
Seite 7
i	t— r* i	• »	._
ilder aus dem Kriegsgeschehen
Der Torped(ichaniker.
Auf Untersee-, Schnell- und Torpedobooten sinifo Torpedos die wichtigste Waffe. Aber auch Zerstörer und Kreuzer, oft auch SchlachtschiffeAgen Torpedorohrsatze. Torpedos sind komplizierte, hochentwickelte Waffen, die besonders gebildete Spezialkräfte für ihre Wartung gebrauchen. Der Torpedomechanikter ist, wie dA'aine sagt, dieser Spezialist, der hier einen »Aal« im Tauchbecken auf seine ¡Dichtigkeit prüfj Scherl-Bilderdienst-Autoflex (Schwarz/To-Ep).
Volkssturm in der Sch.acht um Ostpreiußen.
In den schweren Abwehrkämpfen in Ostpreußen haben sich zahlreiche Volkssturmbataillone hervorragend geschlagen und dem Feind schwere Verluste zugefügt. — Volkssturmeinheit bringt Infanteriegeschütze m Stellung
PK.-Kriegsber. Hebenstreit (Sch)
Brückenschlag über einen Fluß an der Westfront.
Volksgrenadiere haben mit dem Feuerschlag der deutschen Artillerie den Ubergang über den Fluß erzwungen. Wenige Stunden später ist die stählerne Brücke fertig, über die die deutschen Panzer hinwegrollen, um in den Femd hineinzustoßen.	•
PK.-Lucke/TO-EP (Sch).
Auf dem Wege zur Front.
Schwere deutsche Panzer rollen durch das tief verschneite Moseltal zum Einsatz an die Front.
PK.-Kriegsber. Rutkowski (Sch).
Schwerster Mörser feuert.
Fauchend verläßt die viele Zentner schwere Granate den von Staubwirbeln eingehüllten Riesenmörser und stürzt sich mit inheimlichem Pfeifen in den Zielraum, wo sie mit gewaltigem | Dröhnen zerbirst, in weitem Umkreis alles vernichtend.
ff -PK.-Kriegsber. Grönert (TO-EP — Sch).
KÖNIGSBERG STANDHAFT UND FEST
.Vom Dröhnen der vorrückenden Schlacht überschattet. — Volkssturmbataillone rücken aus. —
Bereitschaft bis zum Letzen.
V^)n Kriegsberichter Gotthilf Walter.
Dies war stets einer der tiefsten Züge dieseT Großstadt; daß sie Kraft und Stil eines freien, bäuerlichen Landes um 6ie herum verflocht in die Selb6therrlichkeitr mit welcher moderne, große Zentren zum Mittelpunkt und gleicherweise Symbol ihres Landes emporwachsen Im grauen Kriegsernst dieser Tage hat sich dieser Zug zu einer erschütternten, fast monumentalen Deutlichkeit gesteigert. Zwischen damals durch Luft-teror niedergebrochenen und in der Schneeverhüllung doppelt schweigsajn liegenden Straßenzügen der inneren Stadt pulsiert das Leben mächtig, wohl aufgewühlt, doch sicher und gelenkt. Straßenbahrizüge, Kolonnen in weißem Tarnanzug, auf dem Wege zur Front, Volkssturmbataillone, Fahrzeugkolonnen der Wehrmacht. . Man hört immer stärker da» Dröhnen der vorrückenden Schlacht. Abel der Rhythmus, bedingt aus zäher Sicherheit und Festigkeit, wie er diesem Menschenschlag zukommt erhält sich.
Ein miitelnächtliches B ld.
Oben, in den Nischen einer Aulaempore einer Oberschule haben wir uns Strohsäcke gelegt für
diese Nacht. Draußen in den Gängen stehen Kompanien angetreten, im weißen Tarnanzug, aufbrechend oder ins flüchtige Quartier einziehend. Wir haben die Balustraden über deren Geländer man hinunter in den leeren Saal blickt, zugestellt mit Schränken um warm zu halten. In der Nacht brodelt und braust gedämpfter Lä^m aus der Tiefe des Saales. Ein Volksstumbataillon ist angerückt gegen Mitternacht. Fragen der Bewaffnung und des Einsatzes werden besprochen. Es ■bleibt zwei Stunden ruhiger In langen Reihen sitzen die Männer da drunten, ruhen odej schlafen. Dann sind die Anzeichen des Aufbruches da. Aber dann ist es erschütternd: nun stehen die Männer da drunten im Säal. Erst zaghaft, dann mit halblauten gedämpften Stimmen dringt Gesang aus der Tiefe, rauh, einfach. . eben vor dem schwarzen, fremd dastehenden Flügel auf dem Podium, eben unter der Orgel der Aula, die schweigt. . »Heimatland. Heimatland, Dein gedenk ich immerdar, mein teures Heimatland.« Das singen sie, und plötzlich fühlt man die tiefe Echtheit dieses Vorganges: Denn die da unten stehen, singend vorm Aufbruch, sind Bauern aus
der Niederung, aus dem verlorenen Land an der Ineter um Tilsit ..
Unter dem Gesetz der Stunde.
Irgendwo in dieser Schule hat der Direktor noch seine beiden Räume. Er hat ein Amt im Dienste des Stadtganzen und übt es, wie zahllose andere, jeden Tag. Er ist Major d. R., er hat seit gestern den Abschluß seiner bisherigen Arbeit vorbei eitet. Ein Freiwilliger, — hat er Gewißheit darüber, wo er morgen stehen würde, wenn es soweit kommt Er wird eine Alarmeinheit führen. Seine Tochter ist drüben bei Danzig, Flakhelferin, auch freiwillig, die Söhne sind Offiziere, und das wird auch er wieder sein, wenn es um die Stadt geht...
Das unbesiegbare Lebeu.
Eine Tür öffnet sich; wir schauen auf eine Krankentrage, auf der eine junge Mutter liegt. Sie hat diese Nacht geboren Achtsam und sorglich trägt die Hauswirtin vor der jungen Frau des Kleine zum Krankenkraftwagen, der draußen wartet, um Mutter und Kind in Sicherheit zu bringen und in Pflege Und die Hauswirtin hat das Kleine i in ein warmes Bündel ihrer Kissen und Federn gep.ackt. So erschütternd nahe s'nd sich oft Tragik und der unbesiegbare Schimmer des Lebens, das sich behauptet. Noch immer hat alles sein festes Gefüge. Die Arbeitenden hören
auf Drahtfunk, Anordnungen und Planung des Gauleiters und bleiben ruhig und tun ihre Pflicht. Kompanien der Wehrmacht und des Volkssturms entläßt die Stadt aus ihren äußeren Straßen zu den brennenden Säumen, die näher rüeken da draußen.	_
DER GNADENLOSE KRIEG
Von Kriegsberichter Theo Goebel.
Die schmale Straße zur Oderbrücke muß einmal ein Urbild von ''Kleinstadtfrieden gewesen 6ein, vor einem Tag noch. Durch die Dämmerung des tiefen Schneehimmels jault es in regelmäßigen kurzen Abständen. Eine Begleitbatterie der sowjetischen Angriffsspitze vor unserem kleinen Brückenkopf nimmt die Straße unter Feuer In einem Keller hocken die Pioniere der Sprengkommandos. Hier und da hastet einer über die Straße. Es kracht und splittert. Das Bild vor den witternden Augen: die leere Brücke, die roten Blitze davor, die Deckungslöcher hinter aufgerissenen Häusermauern ist kriegsalltäglich. Doch dies nun: Eine Greisin geht mit hilflos kleinen Schritten und offenbar ziellos über die Straße Es war gestern noch eine Straße, gestern und viele Jahrzehnte. Ein Offizier eilt ihr nach. Ein paar hastige Sätze, Der Mann ist hastiger als die alte Dame. Er weiß genau, daß er in einem Ziel
6teht. Er führt 6ie in die Wohnung zurück, greift einen Koffer, eine Handtasche. Es schlägt ins Dach des Nachbarhauses. Ein Blick rundum. Behaglicher Wohlstand eines sicheren Lebens. Spiegelblank die Platte vom Küchenherd. 2000 Meter von hier 6teht die bolschewistische Spitze. Der junge Offizier fragt nicht viel. Die alte Mutter hat auch heute noch, wie fünf Jahrzehnte lang, i^iren Herd6piegel blank geputzt und davor gesessen und nicht mehr begreifen vollen, was da draußen so unbegreiflich jäh heranhetzt; genügt es denn nicht, zweimal einen Brief der Schmerzen in zitternden Händen geknittert zu haben? Wieder schlägt eine Granate gellend " auf das Pflaster. Langsam und genau verschließt die alte Dame ihre Etagentür. Dann endlich ruckt der Volkswagen aus der Deckung, wendet eilig, bringt die Mutter von drei deutschen Soldaten aus der tödlichen Zone zum nächsten Bahnhof, in einen Zug nach Westen.
*
Von der Endstation der Straßenbahn am Südostrand von Breslau bis dahin, wo die Straße nach Ohlau durch Beschuß unterbrochen wird, mögen es 3000 Meter sin Die Straßenbahn fährt pünktlich ab, jede Viertelstunde zwei Wagen. Die Schienen schneiden eine schmale Gasse in breite Barrikaden. Hinter den Steinen liegt ein Stapel Panzerfäuste Im Quartier dreht man den Lichtschalter. E6 wird hell Man dreht den Gas-
hahn, man kann kochen. Man ist allein im großen Haus. Ein paar Straßen weiter schlägt es ein. Störungsfeuer, nicht mehr Das Schnarren von Maschinengewehren bleibt am gleichen Fleck, am vorgeschobenen feindlichen Brückenkopf. Der Gegenstoß heute morgen hat uns viel gekostet. Dann schlagen Schlachtfiieger die Pak drüben zur Ruhe. Aber der eigentliche Kampf um die Stadt hat noch nicht begonnen. Vom Bahnhof fahren noch fahrplanmäßige Züge. Uber die Oderbrücke rollen vorsichtig Panther — die Brücke ist geladen.
Die Jungen von St. bauen aue 'Zementröhren Barrikaden. Der Jüngste wird knapp zehn Jahre alt sein. Sein Gesicht rötet sich vor Frost und Eifer. Die Mutter zuhause packt Koffer und Bündel für den Treck. Die Schwester näht Federbetten zusammen für den fiebernden Zweijährigen. Morgen früh sammelt sich der Treck auf dem Kirchplatz. Bekannt und gewiß ist die westliche Marschrichtung, sons' nichts Es schneit in dik-ken Flocken.
.Wir leeren den Becher des Schicksals bis auf den bitteren Grund. Und wir glauben trotzdem und dennoch, daß dahinter auf dem letzten Grund das Leben wartet. Vielleicht nicht das eigene, kleine, wer will so vermessen sein. d°ch das große, heilige, deutsche. Wenige Kilometer vor bolschewistischen Panzei udeln, auf Lastwagen und in fremden Stuben flüclftiqer Rast werden Kinder geboren.
POLITIČNE BELEŽKE
O Roosevelt ni hotel obiskati angleškega kralja.
Roosevelt je odklonil vabilo angleške kraljevske dvojice, da bi po zaključitvi konference Treh obiskal za nekaj dni v Angliji angleškega kralja. Svojo odklonitev je utemeljil z nujnimi posli, ki zahtevajo' njegovo navzočnost v Washingtons
O Poljski emigranti obtožujejo Moskvo. V nekem poročilu, ki ga je izdelala v Londonu se nahajajoča poljska emigrantska vlada o poljski domovinski armadi, poročajo, da razorožujejo bolj-ševiki te poljske odrede, nakar postrelijo oficirje, vojake pa odvajajo v koncentracijska taborišča.
O Kriza v holandski emigrantski vladi. List »Evening News« je objavil, da je po odstopu treh ministrov demisijoniral celokupen kabinet holandske emigrantske vlade, ki mu načeluje Gerbrandy. Kraljica Wilhelmina se o krizi doslej še ni izjavila. Povod za vladno kVizo so dala nesoglasja med člani vlade v zadevi bodočega načina vladanja v »osvobojeni« Holandiji.
O Belgijska vladna kriza še ni rešena. Politiku van Ackers-u, ki je poverjen, da sestavi novo belgijsko vlado, še ni uspelo sestaviti .Jisto novih ministrov. Pogajanja, ki jih je imel z voditelji in politiki vseh nekdanjih strank, so bila brezuspešna.
O »Anglija je izgubila svoj položaj v tej vojni«. List »Daily Telegraph« piše k načrtom Zedinie-nii} držav Severne Amerike na področju civilnega letalstva sledeče: »Strah je v Angliji vedno večji. Anglija je izgubila v tej vojni svoj položaj na morju in v zraku.«
□	Nadalnje smrtne obsodbe v Bolgariji. Sovjetska agencija Tass je poročala, da se vršijo ravnokar v raznih bolgarskih mestih politični procesi proti nacionalno usmerjenim Bolgarom, ki predstavljajo nadaljevanje v Sofiji pričetih in izvršenih smrtnih obsodb.
□	Postopanje z Italijani je »dobro in pravilno«. Severoameriški list »Atlanta Constitution« je zapisal, da je »dobro in pravilno«, kakor postopajo anglo-ameriške zasedbene oblasti z Bonoraijevo Italijo ter ugotavlja, da se ne sme pomagati italijanskemu narodu, temveč ga je še nadalje pustiti v kaosu in obupu.
O Visok cerkven dostojanstvenik o Italijanih pod Anglo-Amerikanci. Nadškof Spellman je popisal Italijane pod anglo-ameriško zasedbo kot popolnoma apatično, boječe in neizmerno izne-nadeno ljudstvo. Odkar so Italijani uvideli, da niso izpolnili Anglo-Amerikanci niti ene svojih nekdanjih obljub, jih je zajelo bridko razočaranje.
□	Sicilija kot »vzor«. Rimski dopisnik lista »New York Times« je pisal, da ne mine na Siciliji dneVa brez krvavih spopadov in nemirov. Sicilija, tako pravi Amerikanec, je prva po An-glo-Amerikancih v Evropi zasedena dežeia ter predstavlja brezdvomno vzor vsem drugim zasedenim pokrajinam v pogledu zmešnjave, ki se pojavi povsod tam, kamor pridejo anglo-ameriške č§te. Pri vsem tem je pa značilno, da so na Siciliji najmočnejši komunisti, ki štejejo 48.000 članov.
O Ameriški vojaki povprašujejo, zakaj se bojujejo. Dopisnik ameriškega lista »Time«, ki se je ravnokar vrnil v Zedinjene države po dvoletnem bivanju na evropskih bojiščih, da je za ameriške' vojake najbolj težavno razvozljati vprašanje, zakaj se prav za prav bojejo. Ameriški vladi in vodstvu oborožene sile še namreč doslej ni uspelo pokazati vojakom svojih političnih ciljev. Roosevelt seveda ne more dopovedati svojim vojakom, da krvavijo in umirajo za interese židovskih plutokratov in pijavk onstran Oceana.
□	Švicarski tisk o učinku povračilnega orožja. Švicarski list »Neue Berner Zeitung« je zapisal sledeče: »Anglo-ameriško voino vodstvo je upalo, da bo z zasedbo pristanišča Antwerpen ola<-
■ šan ves dovoz, kar bo hkrati razbremenilo tudi francoski železniški promet. Temu pa seveda ni tako. Obstreljevanje z nemškim povračiln:m orožjem »V« na mesta Antwerpen, Lüttich in Brüssel je povzročilo nove težave, tako da se morajo anglo-ameriške čete oskrbovati v glavnem preko francoskih pristanišč«.
□	Francija bo še glarlovala. Francosko kmetijstvo računa v tekočem pridelovalnem letu z izredno slabo letino, ker primanjkuje semenskega žita. Prebivalstvo je namreč skoraj po vseh področjih uporabilo semeSisko žito, ker vlada v Franciji šplošno pomanjkanje živil in krme
J UMNI KMETOVALEC
J
Kako polnimo tople grede z gnojem?
Ako nameravamo gnojak že prav zarana spomladi ■ ali celo sredi zime zasejati, tedaj ga moramo že jeseni izprazniti. Ko sta gnoj in prst zunaj, pustimo stene oboda sušiti nekaj dni, nato jih pa dodobra odgrnemo in očistimo z brezovo metlo ali z ostro krtačo da jih laže prebelimo z apnenim belilom. Lesene stene prebelimo celo z apnenobakreno brozgo, ki varuje lesene piohe pred trohnobo in gnilobo. Brozgo sestavimo iz 10 litrov vode. 2 kg živega apna, % kg modre ga-lice in iz lopate svežega kravjeka. Cim se je be-lež posušil, napoiniino gnojak z gozdnim listjem ali ga pa pokrijemo z deskami, da zabranimo globje prodiranje mraza v stene in njihovo okolico. Ta previdnost je potrebna, ker se sicer, kadar polnimo gnojak, po nepotrebnem zapravlja toplota giioj>a za ogrevanje zmrznjene zemlje v bližini, obodov. Ako pomislimo, da potrebujemo za raztopitev 1 kg ledu kar 80 kalorij toplote, bo razumljivo, da sta kriva slabega ogrevanja toplih gred le globoka zmrznjena zemlja na dnu gnojaka in ledena okolica obodovih sten. Vsak pameten vrtnar bo skušal to zlo preprečiti, najsi bo z gnojem, dračjem, slamo, listjem itd. V gredi, kjer gnoj ni dovoljno vrel m kjer se tudi prst ni mogla segreti, se gnoj ne razkraja in je zaxo v jeseni skorajda takšen, kot je bil spomladi, ko smo polnili gredo
Ako polnimo gnojak prav zgodaj, ko je zunaj še občuten mraz, potem uporabimo za ogrevanje le povzem svež in po možnosti slamnat konjski gnoj, ki vsebuje mnogo konjskih iztrebkov. Takšen gnoj- da hitro in mnogo toplote. Le -edko-kdaj bo mogoče spraviti gnoj iz hleva naravnost' v gnojak, četudi je to najkrajša in najenostavnejša pot, ker imamo le redkokdaj toliko gnoja na razpolago, da bi lahko docela in mahoma napolnili večji gnojak. Prisiljeni smo zato gnoj zbirati, dokler ga ni dovolj, dasiravno zgubi sčasoma na toplotni energiji. Ako nimamo dovolj konjskega gnoja, potem mu primešamo lahko krav-jtega, kozjega in zlasti ovčjega, nikakor pa ne svinjskega. Tudi sam kravji gnoj je dober, če je dovolj slamnat. Hrastovo listje, smrečje in ža-govina kot nastilje dajo gnoj, ki ni za gnojake, ker se zaradi obilice čreslovine le počasi og-eje. Pač pa je bukovo listje, če se še ni samo ogrelo, zelo pripravno za mlačne grede.
Mešanico starega in svežega gnoja znosimo nekaj dni prej, ko nameravamo napolniti gredo, v bližino gnojaka. Tu ^ložim6 gnoj v obliki stožca ali piramide na kup, da se ogreje, preden ga vržemo v jamo. Cim večji je kup in čim bolj smo premešali starejši gnoj s svežim in čim rah-leje smo zložili kup, tem prej in tem bolje se bo ogrel gnoj. Ker ne želimo, da bi med ogrevanjem izžarevala toplota, pokrijemo gjioj s slamnicami,
ki jih rabimo sicer za pokrivanje oken na toplih" gredah. Gnoj se kaj kmaiu segreje pod vplivom toplotnih bakterij, ki jih ni bas malo v gnoju, saj računamo na vsak cm5 po več sto milijonov iivih klic. Ko začneta v nekaj dneh iz kupa uhajati topel sopuh in para, je gnoj goden za polnjenje gnojaka.
Polnjenje gnojaka pa opravimo hitro, da zgubimo čim manj topioie. K temu delu pritegnemo čim več urnih rok, da se gnoj ne razhladi po nepotrebnem. Tu je tudi raziog, zakaj srno zahtevali, da pride gnojni kup čim bliže k gnojaku. Vlagamo ga plast za plastjo, ne da bi ga sproti tlačili. Se,e ko je greda do vrha polna, pohodimo gnoj, da se dodobra stlači. Posebno skrbuo g« zatlačimo' ob steni in stebrih, da ne nastanejo pozneje na teh mestih, ko se gnoj sesede, nepotrebne vdrtine. Vsako vdolbino ali jnmico moramo, ko tlačimo, napolniti z nojem in izravnati da nastane gladka in ravna površina. Kadar polnimo, pazimo strogo, da se pod nobenim pogojem ne primeša gnoju led ali sneg, ker sicer gied« le s težavo ogreje. N so prav retik. prime- da se gnoj spioh ne segreje, ker je po na k jučju prišel kakšen kos ledu meo gnoj. Tudi vi: « kepe gnoja, ki so morda posebno trde, moramo pr ej raztrgati, preden jih vržemo v gnoj -is. Ako pa uporabljamo ovčji gnoj, ki je kaj rad suh ta -picsmv, ga moramo naviažiti s toplo vodo aii gnojnico, ker "se sicer ne segreje. Ko je -jama polna in gnoj potlačen, obdamo še zunanjo stran oboda z gnojem. Ta gnojni obkladek naj prepreči prodiranje mraza skozi obod v notranjost gnojaka. Nato počistimo vrhnji rob oboda z me io, potpm pa pokrijemo gredo in gnoj z okni, slanicami in deskami, da ne more izžarevati toplota.
, Sele ko se je po nekaj anevih gnojak - grel (gnoj se občuti naravnost vroč, če položimo nanj roko), razgrnemo čez gnoj 15 do 25 cm dubelo plast prsti. Prst mora biti presejana, zdrava, dobro preperela konapostnica ili stara gnojevka. Slednji primešamo do ene tretjine čiste rečne mivke. Skrben vrtnar pripravi zemljo za gno;ak že prejšnjo jesen ter jo shrani tako, da ne zmrzn« in da je ob vsakem času dostopna. Teden fini preden začnemo polniti gnojak, spravimo p,st v košarah v topel hlev ali pod mizo kurjenega rastlinjaka, da se ogreje. Ledenomrzle zemlje nikakor ne smemo uporabiti "za gnojak, ker se sicer preveč ohladi na račun toplote gnoja, ki bi s cer lahko bila v korist rastlinam, ki jih nameravamo gojiti v gnojaku. Ako se greda -zaridi posebno hudega mraza od zunaj navznoter hitreje hladi, kakor je to pričakovati, ootem obnov-mo takoj zopet vnanii gnojni obkladek s tnp'im m svežim gnojem. Obnavlianie in debelost obklad-kov se pa morata ravnati po mrazu. •
VINOGRADNIŠKI IN SADJARSKI KOTIČEK
Pripombe k obnavljanju vinogradov
Ko obnavljamo vinograde, še vse premalo pazimo na to prevažno delo. Nič ne pomislimo, da vinograd ni samo za nekaj let, ampak da je to kultura, ki nam mora trajati pri vestnem oskrbovanju in dobrem obdelovanju 30 do 4.0 let.
Grešimo že pri rigolanju, ker rigolamo navadno preveč plitvo, mnogokrat pa ostanejo stenu tudi nezrigolane. Kompost, ki ga rabimo pr saditvi, delamo šele nekaj dni pred sajenjem, kar nazadnje ni gnoj, ne dober kompost. Cepljenk« iščemo večkrat šele aprila in maja, tedaj ko bi morali že saditi. Ker takrat dobrih cepijenk nikjer več ne dobimo, sadimo pač to, kar imamo. Za podlago se sploh ne zmenimo, kupujemo trte od zakotnih trsničarjev, samo da so poceni, pa če so cepljene tudi na šmarnici, nič zato.
Pozneje, ko bi vinograd moral najlepše uspevati, trta najbolje roditi, pa nikamor ne pride. Ceplienke se slabo razvijajo, mnogo jih vmes manjka, podsajamo tja do desetega leta starosti vinograda, končno nam usahnejo še prvotno vsajene ceplienke in ni drugega izhoda, kot da parcelo ponovno zrigolamo in zasadimo. Takih in sličnih primerov bi lahko našteli celo vrsto, kriv-
da pri vsem tem je ali nepoučenost ali malomarnost.
Ako hočemo, da nam bo vinograd res lepo uspeval, moramo biti ob času obnavljanja vinogradov zelo previdni. Obnova vinogradov je zelo drago delo in zaradi tega moramo biti še bolj pazljivi, da ne delamo nobenih napak.
Preden začnemo z obnavljanjem vinogradnv, si bomo naredili načrt cele obnovitve vinograda, ki -ga nameravamo obnoviti, da bomo to'":no vedeli, v koliko* letih' bomo obnovili celi vinograd, kaj v enem, kaj v drugem letu in s kakšnimi sortami ter na katerih podlagah.
Na podlagi načrta si bomo pripravili pravočasno zadostno množino dobrega komoosta ali dobro preperelega gnoia in dovolj 'zanesljivih, na primerni podlagi cepVenih in stroio selekcioniranih cepljenk. Rigolali bomo v nižinah boli plitvo, 80 cm do 1 m, v strmih legah globlje, 1 m in več. Paziti rporamo, da ne ostanejo vmesne stene nezrigolane, dno jarkov naj bo nagnjeno na notranio stran, da se preprečijo morebi'ni plazovi. Rigolali bomo tako, da nam na zgorniem koncu ne bo manjkalo preveč zemlje, ko bo delo končano, ker je donašanjs zelo drago delo.
Pri količenju s? zaznamujemo vrste tako, da bo pravilno in za obdelovanje bolj primerno. Razdalja med vrstami in trtami je lahko 1.10 m ali 1.20 m.	•
Jame ob času sajenja naj bodo primerne, dovolj velike, gnojili bomo z dobrim kompostom ali dobro preperelim hlevskim gnojem.
Cepljenke vzamemo vedno le najboljše izmed najboljših, dobro razvile, na primerni podlagi ter, kar 6e tiče sorte, rodovitnosti, odpornosti proti bolezni in gnilobi, strogo selekcionirane. Pozneje nove nasade vestno oskrbujemo in uspeh nam bo zagotovljen.
GOSPODARSTVO_|
Rokodelski in industrijski obrati
Ako nekdo misli, da je vse eno, ako se neko podjetje naziva rokodelskim obratom ali pa »tovarna«, je v zmoti. Res je, da ima sedaj v vojnem času produkcija nekako prednost. Toda dejstvo, da imamo urad Reichsgruppe Handwerk iu urad Reichsgruppe Industrie, nam dokazuje, da je nekaka meja med prvim in drugim. Iz tega je tudi razvidno, da hi možno po mili volji in želji označevati podjetja kot industrije oziroma kot rokodelske obrti. Razen oznake tovarne, ki ji v nemščini pravimo Fabrik, "poznamo tudi izraz »Werk«. Tvrdke, ki nosijo naziv Werk, so navadno večja podjetja, z velikimi strojnimi napravami, objekti in podobnim ter morajo biti v svoji stroki do precejšnje meje vodilne.
Tudi Oznaka »Tovarna« ali »Fabrik« ima določene meje. Mala podjetja in rokodelski obrati niso nikake tovarne. Tozadevno je vrhovno državno sodišče ugotovilo z razsodbo z dne 15. maja 1944-11 14'44 sledeče: »Podjetje, ki boče v poslovnem življenju veljati in nastopati kot tovarna, mora izpolniti gotove pogoje. Predvsem mora obsegati produkcija meje rokodelskih delavnic v količini, delo se pa mora opravljati s strojnimi napravami. Razen tega morajo imeti vse pisarniške, tovarniške in socialne ureditve odgovarjajočo višino, izdelovanje blaga v serijah pa mora nadkriljevati izdelovanje poedinih predmetov.
Neovrgljivo je, da so te meje precej raztegljive in da odloča v glavnem celokupen vtis podjetja. Vojna je premaknila te mejnike, jih pomešala itd., tako, da so oblike podjetij danes v največji meri prav težko pregledne. Jasno pa je, da to razmerje ne sme in tudi ne more posegati v povojno normalizacijo gospodarstva.
Tehniškemu preobratu se ni mogla .izogniti tudi naša rokodelska obrt. Moderniziralo in ra-cioniralo se je skoraj vse delavnice. Ročna dela so zamenjali s strojnimi. Specializiranje, razdelitev dela, izdelovanje v serijah in množinah izvršuje rokodelska obrt na posamezna naročila, medtem ko delajo to tovarne ali industrija za anonimna naročila. Akoravno delajo na primer v oblačilni industriji še danes po meri, kar se razlikuje od industrijskega načina izdelovanja oblačil, izdelujejo na primer klešče, vijake in še celo vrsto podobnih izdelkov tudi v rokodelski obrti po posebnih naročilih.
Zato je odvisno od volje in tradicijskih občutkov posameznih obratovodij, h kateremu poslovnemu področju se štejejo. Rokodelstvo se danes ne bori več na svojem izgubljenem položaju, novega duha je opažati povsod. S tem so še 'aprla do neke meje tudi vrata, siliti navzgor in postati iz obrtne delavnice industrijsko podjetje, ako-/avno bi bi! lahko v svojih vrstah precej v ospredju. Danes si nista industrija in rokodelstvo nikaka nasprotnika več. Industrija se je namreč spomnila storitvenih rezerv rokodelstva ter ga je vpregla kot izdelovalca.
Arbeitsmann Kiebitz meint:
Wenn dir dein Leib- und Magenblatt mal etwas zu verwenden hat, was dir nicht ganz genehm ist, bleibt Optimist, zieh kein Gesicht und tue freudig deine Pflicht, auch wenn sie unbeguem ist.
Zeichnung Erik — Scherl-Bilderdien6t-M.
MALE VE Sil_ 1
*	Služba Volkssturma se opravlja tam, kjer stanuje Volkssturmmann. Na podlagi konkretnih primerov so objasnili, da so dolžni obvezniki Volks-sturm-a opravljati službo v tistem Volkssturm-u, ki je pristojen za njihov kraj stanovanja.
*	Pomen Z-Karte pri VolkssturmTU. O pomenu
Z-Karte pri Volk6sturm-u marsikje doslej niso bili na jasnem Radi tega~ je izšla razlaga, ki govori o tem, da ne gre za takozvano Zurückstel-lungskarto. Zurückstellungskart pri Volks6turm-u sploh nimajo, ker organizacija Volkssturm-a sploh ne pozna takozvanih Zurückstellung, kar bi se po naše reklo, začasno nesposobnih. Z-Karte je dokument, ki urejuje dodelitev obveznika v tako-zvani 1. ali 2. Aufgebot ali poziv. Z-Karte dobijo samo tisti možje, ki opravljajo vojno in življenjsko važne naloge.
*	Zaključek učnega tečaja Volkssturm-a Rann. V Rann-u je Volkssturm na slavnosten način zaključil 6Voj tretji učni tečaj v rokovanju z orožjem. V okviru prireditve je Kreisführer Swoboda zaprisegel može ter izročil listine o sposobnosti Gruppen- in Zugführer-jem.
*	Slovo od junaško padlega Führerja Volkssturma. V Friedau-u so se ob navzočnosti Kreis-fiihrerja Bauer-ja na slavnosten način poslovili od pokojnega Führerja Volkssturma Muraü, Hnns-a Ludwig-a Prankh-a, ki je padel zadet od tolovajske krogle za Führerja in domovino.
*	Junaška smrt najmlajšega nemškega generala. Na zapadni fronti je padel junaške smrti General Herald von Hirschfeld, ki je bil star komaj 32 let ter je veljal za najmlajšega generala In poveljnika divizije v nemški armadi. General von Hirschfeld se je rodil leta 1912 v Weimar-ju kot sin veletrgovca Dr. Günther von Hirschfeld-a. Imenovan rezervnim Leutnantom leta 1937 v nekem planinskem polku, je postal pozneje aktivni oficir ter bil premeščen v drugi regiment, kjer je kmalu nato postal Oberleutnant in Kompaniechef. Leta 1941 je dobil red Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes, ker je vdrl s svojo ojačeao kompa-nijo kakih 18 km globoko v sovražno ozemlje, kjer je kljuboval 24 ur koncentričnemu napadu dveh boljševiških bataljonov. Kot Hauptmann n poveljnik bataljona si je stekel zasluge v bojih za Harkov leta 1942. Nekaj mesecev pozneje se Je odikoval z velikimi strategično važnimi junaškimi deli blizu Tuapse-a in še istega leta je dobil kot 164. vojak nemške oborožene sile odlikovanje Eichenlaub.
NEZAKONSKI OTROK
Spodnještajereka ljudska pravljica.
V času graščakov in tlačanov 6ta živela v okolici mesta Cilli zakonca z malo vnukinjo, ki je bila nezakonski otrok na porodu umrle edinke. Stari oče in 6tara mati sta hodila na tlako, delala od ranega jutra do poznega večera, medtem ko je bila vnukinja ves ta čas prepuščena sama sebi. Mala Mara se je igrala pozimi doma ▼ revni hiški, v toplejšem letnem času pa okrog hiše in pri sosedih.	)
Kakor je bilo že od nekdaj pri osirotelih otrocih, tako je tudi Mari manjkala 6krbna in lu-beča materina roka. Babica jo je sicer ljubila, ni ji pa mogla nadomestiti v celoti matere. Otroku, ki je posebno v letnem času zajemal na vasi in po cestah od drugih otrok in poldorasle mladine vase veliko več kvarnega kakor dobrega in lepega; babica v poznih večernih urah ni mogla izbiti vsega iz glave. Mara kot otrok neznanega očeta j« bila že po naravi nagnjena bolj k slabemu kakor dobremu.
Iz nadarjenega in bistrega otroka se je razvila mala deklica in ljudje so pravili, da ne bo i* nje v življenju nič dobrega To so sklepali iz njenega vedenja in značaja. In rss je povzročila vnukinja dedeku in babici skrb' in žalost; vse to pa je raslo vzporedno z njenim razvojem. 2e kot štiriletna pastirica grajskih kokoši In svinj je imela v svoji drugače lepi glavici več »muh« kakor kako desetletno zlobno dekle. V pogledu navihanosti je nadkriljevala najbolj svojeglava razmeroma starejša dekleta. Vaška in mestna okoliška mladina njenih in starejših letnikov je gledala v njej vzor razposajenosti, kar ji je seveda ugajalo ter jo utrjevalo v mnenju, da ee mora v evoji nepridnosti celo izpopolniti.
Mara je štela deset let, ko se je začela izdajati
štirinajst in petnajstletnim fontom za štirinajstletno deklico. Dolgojezične babnice so majale z glavami ter pravile, da bo iz Mare nekoč »zdrav sadež«. Stari oče in stara mati sta jo po večerih, ko sta bila doma, poučevala in tepla, kar seveda ni zaleglo. Kakor se je Mara lepo razvijala telesno, tako je bilo vzporedno s tem tudi v njeni glavi vedno več napačnih misli;
Babica je umrla skoraj od žalosti, ko so poklicali njo in njenega moža pred grajske upravitelje v grad ter jima povedali, da se je trinajstletna Mara zapletla v prlpovedano razmerje z mladim oženjenim grajskim lovcem. Dedek je hotel takrat Maro pošteno natepsti ter jo še strožje držati, da bi 6e popravila. Predno je mogel izvršiti svoj sklep, mu je vnukinja pobegnila neznanokam.
Ko sta se stari ©če in stara mati pomirila, sta ialovala ter na vse načine iskala izgubljeno Maro. V svoji dobroti in ljubezni sta ji odpustila vse ter si želela samo njenega povratka. Vse drugo bi bila spravila v pravi tok mirnim in lepim potom. Toda vse čakanje in upanje je bilo brezpredmetno. Minuli so tedni, meseci in leta, ne da bi se bilo kaj slišalo o Mari. Vsevedoči, nikdar mirujoči obrekovalni jeziki 60 pa po treh letih iztrobili vest da sta dedek in babica ubila svojo vnukinjo, nakar sta jo zavžila. Nekateri zlobni obrekovalci so trdili celo, da je nekdo v času, ko sta izvršila zločin, opazil v kuhinji lepe kose kuhanega mesa, ki je bilo tako lepo, mlado in belo, da je moralo biti dekliški
Čim so te izmišljene govorice dosegle grašča-ka, so osumljenca zaprli v grajsko ječo ter uvedli preiskavo.
Kdo naj 6i predstavlja trpljenje nedolžnega priletnega zakonskega para, ki mu ni nikdo verjel zatrjevanja o nedolžnosti. V kolikor jima je
CTTaŠČ^V. V Vptororra rrilrp)* Jo hita tpVrat VSa SO-
dna oblast, hotel verjeti, toliko upanja je bilo, da ne bo smrtne obsodbe. Grajski biriči eo za vse primere preiskali kočo osumljencev, da bi našli morebiti kakšen dokaz o zločinu. Pri tem so po naključju našli 6taro zajčjo kost ter jo proglasih za dekliško in preostalo od umorjene in zavžite vnukinje. Bolj ko sta osumljenca zatrjevala, da gre za kost domačega zajca, tembolj so gledali grajski upravitelji v 6tari zajčji kosti dokaz za zločin Pri preiskavi ni manjkalo takrat običajnega mučenja. Pritisk na obdolženca, da morata priznati zločin, je bil tako strašen, da je mož prigovarjal svoji ženi pred graščakom, da bi oba priznala, akoravno sta nedolžna. Saj vidiš, tako je dejal, da nama ne verjamejo, da sva jedla zajca in ne dekleta S tem napraviva ko- i -nec trpljenju in mogoče nama bo g*aščak smatral to lažno priznanje za olajšilno okoliščino in ne bo smrtne obsodbe. 2ena je vse to odklonila, ker je šla raje po nedolžnem v smrt, kakor da bi lagala. Graščak jima je po tej razsodbi določil še tri dni za premišljevanje. Ko sta tretji dan V6a strta in zrušena zopet zatrjevala svojo nedolžnost, je grajski upravitelj v graščakovem imenu izrekel smrtno obsodbo nad obema, ki so jo takoj izvršili. •
Pol leta po usmrtitvi dedeka in babice se je iznenada pojavila v domači va6i medtem že šestnajstletna izgubljena Mara, ki se je v tem času razvila v lepo doraslo deklico Na vprašanje, kje in kako je živela, je mirno razlagala o svojem grešnem načinu preživelih treh let v družbi njo vrednih lahkomišljenih moških, s katerimi 6e j« klatila po svetu. Obžalovala je izgubo babice in dedeka ter dejala, da hoče tudi njen potepuški način življenja zaključiti ter slediti svoji materi, babici in dedeku, ki so morali vsi radi nje kot nesrečnega nezakonskega otroka v preran! grob.
Nekaj dni pozneje je grajski ribič potegnil Iz grajskega ribnika lepo mlado utopljenko. O,
*	Nov Kreisführer Kreis-a Cilli. Gauleiter in Reichsstatthalter Dr. Sigfried Uiberreither je imenoval na predlog Bundesführer-ja Steindl-a naslednikom padlega Kreisfuhrer-ja Dorfmei-ster-ja SA-Oberführer-ja Heinz Mayerhöfer-ja Kreisführer-jem Kreis-a Cilli. Razen tega je Gauleiter v svojstvu šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem poveril Kreisfuhrer-ja
Mayerhofer-ja z vodstvom poslov Landrat-a v Kreis-u Cilli. Gauleiter je dne 5. februarja ob navzočnosti posade urada Landrat-a osebno uvedel novega Landrat-a v rv.egovo službo.
*	Velik uspeh zbiike »Ljudska žrtev«. Pri poskusnem štetju, ki so ga napravili na področju zbranih tekstilij, so ugotovili, da so širom Reich-a nabrali v zbirko »Ljudska žrtev« tri do štirikrat več oblačil in tekstilij vseh vrst, kakor pri prejšnjih zbirkah.
*	Apel v Sachsenfeld-u. Pied kratkim so priredili v Sachsenfeld-u sestanek vodstva tamkajšnje Ortsgruppe. Ortsgruppenführer Pg Steinbock ss je zahvalil navzočim za dosedanje delo ter jih pozval, da izpolnjujejo tudi v letu 1945. svoje dolžnosti, kakor doslej, vestno in zanesljivo. Zahvalil se je prebivalcem Ortsgruppe za darežlji-vost pri zbiranju za zbirko »Ljudska žrtev«. Po poročilu Pg. Straßer-ja o izgraditvi letalsice zaščite, je Ortsgruppenführer zaključil apel. Nato je sledila proslava obletnice prevzema oblasti.
*	Smučarske tekme odredov Deutsche Jugend v Cilli-ju. Dne 4. in 5. februarja je inladma organizacije Deutsche Jugend priredila v Cilli-ju smučarske tekme, ki so lepo uspele. Prireditev je vodil Bannführer Adolf, ki je spregovoril ob »tvoritvi in zaključku tekem. Zmagovalce so nagradili. Tekma je pokazala, da ima mesto Cilli smučarski naraščaj dobrega športnega duha in smučarsko tehniškega znanja.
*	Lichtenegg in der Kouos. V Rodinsberg-u je umrla naša naročnica, gospa Elisabeth Junger, stara komaj 50 let. Pokojnico so spremljali na njeni zadnji poti sorodniki, znanci in prijatelji ter ji kot priljubljeni in blagi ženi izkazali zadnjo čast. Junger-jeva je bila mati šesterih otrok, od katerih stojita dva kot vojaka na frontah v obrambi domovine.
*	Se vedno se lahko oddajo stvari za zbirko „Ljudska žrtev". Ljudje, ki so se obrnili pismeno na frontah se nahajajočim svojcem z vprašanji, ako lahko darujejo njihove doma shranjene uniforme, niso dobili tozadevnih odgovorov pravočasno. Da se omogoči oddaja tudi v takih primerih, sprejemajo pri Ortsgrup-pah vse do kraja meseca februarja dvakrat na teden uniforme in v ooštev Tvlhaiaioč» mrerire predmete. To priložnost lahko izkoristijo tudi tisti, ki imajo svoja .oblačila in stvari shranjene v krajih, kjer ni nevarnosti pred letalskimi bombami ter oddajo svoj prispevek. Cas in kraj sprejemanja teh daril se bo objavilo.
*	Ženska pomožna služba za Volkssturm. Glasom odloka voditelja strankine pisarne, je pozivati žene in dekleta za pomožno službo pri Volkssturm-u. Njihova vpostava v Ortsgrup-pah bo pospešila opremljenje in uniformiranje pristašev Volksstum-a. Vpostava za pripravljanje opremnih predmetov je že odrejena. Prevzem nadaljnjih pomožnih služb lahko odredijo Gauleiter-ji.
*	Preselil se je tja, kjer ni več veselja in ne žalosti. V cvetu svoje mladosti je zatisnil svoje dobre oči za vedno naš rojak in preseljenec iz Arch-a (Kreis Rann), gospod Josef Klement-schitsch. živeč v preseljeniškem taborišču Pigramsheim. Zapustil je žalujočega očeta, brate, sestre, sorodnike ter prijatelje in znance.
*	Se en hraber Spodn.ieštajerc. Naš naročnik gospod Martin Kepa iz Ortsgruppe Edlingen, Kreis Trifail. nam sporoča, da je dobil njegov sin, Gefreiter Martin Kepa, za hrabro zadržanje pred sovražnikom na fronti odlikovanje Eisernes Kreuz I. in Eisernes Kreuz II. Klasse.
*	Nemčija je bila edini izdelovalec perga-
menta. Kakor znano, so pisali pred izumom današnjega papirja na takozvani pergament. Ime pergment izvira od mesta Pergamon v Mali Aziji, kjer so v starem veku najprej izdelovali pergament akoravno so ponekod važne listine še pred nekoliko desetletji prav radi pisali na pergament. Danes najdemo dokumente, pisane na pergament, samo še po muzejih. Pri tem bo pa zanimalo, da je bila Nemčija edina dežela na svetu, ki je v moderni dobi izdelovala pergament, v kolikor ga je svet še potreboval. Izdelovali so «n v mestu Alten-burg v Thüringen-v
^f HRABRI SPODNJEŠTAJERCI
Za hrabro vedenje pred sovražnikom na frontah so prejeli Eisernes Kreuz II. Klasse Soldat Johann Haitnik,. Ortsgruppe Windischgraz, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Josef Besiak, Ortsgruppe Mörtendorf, Kreis Pettau; Obergefreiter Josef Woch, Ortsgruppe Saldenhofen, Kreis Marburg-Land; Gefreiter Jakob Waupotitsch, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettaii! Getreitei Otto Hölbling, Ortsgruppe Mahrenberg, Kreis Marburg-Lind; Land; Grenadier Josef Jauschowetz, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Obergefreiter Josef Ribisel, Ortsgruppe Trifail-Süd, Kreis Trifail; Soldat Franz Küster, Kulmberg, Ortsgruppe Friedau, Kreis Pettau; Obergefreiter Friedrich Johann v a Safern, Thomasberg, Kreis Pettau; Gefreiter Stanislaus Sdolschek, Ortsgruppe Erlachstein, Kieis Cilli; Gefreiter Anton Jawornik, Ortsgruppe Erlachstein, Kreis Cilli; Gefreiter Karl Andron-schek, Ortsgruppe Erlachstein, Kieis Cilli; Gefreiter Johann Schogan, Ortsgruppe Erlachstem, Kreis Cilli; Gefreiter Otto Sivernich, Ortsgruppe Erl.ich-stein, Kreis Cilli; Gefreiter Franz Swetelschek, Ortsgruppe Erlachstein, Kreis Cilli; Gefreiter Johann Petzko, Ortsgruppe Erlachstein, Kreis Cillii Gefreiter Josef Skale. Ortsgruppe Erlachstein, Kreis Cilli; Soldat Josef Kolar, Ortsgruppe Erlachstein, Kreis Cilli; Soldat Alois tupsche, Oris-gruppe Erlachstein, Kreis Cilli; Maschinen-Maat Franz Kossi, Ortsgruppe Jakobstal, Kreis Mar-burg-Land.
*	Kaznovani neznačaineži. Reichsführer- (i Himmler je nekaj uradnikov, ki niso poznali svojih dolžnosti in svoje časti, stavil pred hitro sodišče v svrho obsodbe. Sodišče je nato bivšega i^-Stadartenführer-ja. Polizeipräsi-dent-a mesta Bromberg, von Salisch-a radi boječnosti in nepoznavanja svojih dolžnosti degradiralo in obsodilo na smrt. Sodbo so izv:ili z ustrelitvijo. Bivši Regierungspräsident Kühn v B"omberg-u ter bivši Bürgermeister Ernst v Bromberg-u sta bila iz istih razlogov degradirana in odpuščena iz svojih uradov ter uvrščena v bataljon, kier bosta imela priložnost za uveljavljenje. Od strani voditelja pisarne NSDAP izključen in degradiran Kreisleiter v Bromberg-u, Rampf, je bil istotako uvrščen v batalion za uveljavlienie.
*	Milo in pralna sredstva v 72. in 73. nerijodi. Veljavnost odrezkov na Grundkartah 70. dode-lilne perijode za vse potrošnike glaseče na normalni paket pralnega praška in normalni paket dodatnega pralnega sredstva (pralno pomožno sredstvo) z natisom: Januar 1945, je določena glasom razglasa urada Reichsstelle industrielle Fette u. Waschmittel za čas od 5. februarja do 1. aprila 1945. Na Grundkartah 72. perijode za potrošnike nad tri leta določen odrezek. glaseč na 1 komad Einheitsfeinseife velja za čas trajanja 72. dodelilne perijode. to je od 5. januarja do 4. marca 1945. Začetek veljavnosti na Grundkartah 72. perijode za otroke izpod treh let se nahajajočih odrezkov, glasečih se na 1 komad Feinseife, je določen na 5. februar in se konča dne 1. anrila 1945. tako, da velja nakup tega komada finega mila kot prednakup za 73. perijodo. Otroci do dovršenega tretjega leta so namreč že dobili za čas trajanja 72. perijode 1 komad finega mila na podlagi od-rezka na Grundkartah 71. perijode. Na Grundkartah 73. perijode za vse potrošnike nad tri leta se nahajajoč odrezek z natisom enega komada finega mila. opravičuje do nakupa v času od 5. marca do 1. aprila 1945.
*	Znižanje obroka premoga. Vojni položaj zahteva znižanje potrošnje premoga v prid vojno važnih potreb. Radi tega so morali ravnokar razveljaviti za leto 1944-45. predvidene količine premoga. Domačinstva smejo računati samo še na dodelitev premoga za kuho. Pa tudi gostilniškim in hotelskim obratom bo na razpolago samo premog za kuho. Industrija, trgovina in obrt dobijo kurivo le tedaj, če delajo neposredno^ za vojno produkcijo, prehranjevalno gospodarstvo, ali pa če opravljajo popraven oblatil za prometno obrt. Občutni ukreni glede štednje s kurivom pri uradih in stranki so že izdani.
*	Predpisi za železniška potovanja. Položaj glede oskrbovanja premoga je znan vsem in ni potrebno o tem veliko razlagati. Tudi železnice so odvisne od premoga ter prisiljene, ravnati se po razpoložliivih količinah. Vsi vemo. da že-
leznice danes ne prevažajo več letoviščarjev in zimskih športnikov, temveč vojno važno blago ter osebe, ki potujejo v vojno v važnih zadevah. Da Di se zadovoljilo vsem tem zahtevam, smo imeli nedavno razglas o omejitvah železniškega prometa. Možne so torej sedaj samo vožnje, ki so v interesu Reich-a vojno važne. Interesi posameznikov, tudi če gre za življenje, pridejo pri tem v ozadje. Znan kirurg ne more danes več z vlakom k pacijentu na operacijo, sin ne more več na mrtvaško postelj svoje matere. Službena potovanja dovoljujejo oblasti države počenši pri Landrat-u in uradi stranke počenši pri Kreisieiter-ju, nadalje uradi Riis-lungsinspektion, Gauwirtschaftskammer in železniške oblasti same. Prošnje pri policiji, Orts-gruppah, županih itd., so brezpredmetne. To velja za vsa potovanja nad 75 km od stanovanja «o+uiočmja. Dali5a notovanfa v etapah od kakih 75 km, preprečujejo železnice s protiukrepi. Ker se pa najae te vedno dosti ljudi, ki poia-jejo v mejah 75 km v lastnih in ne v vojno važnih interesih, si prizadevajo organi železniške policije po kolodvorih in vlakih izključiti od vožnje vse tiste, ki potujejo samo radi zabave ali pa k sorodnikom na obiske. Vse to je nujno potrebno, če se hoče vzdrževati potreben-železniški promet
*	Sprememba v oddajanju jajc. Odslej se bo zahtevalo od kokoši večjo oddajo jajc. V že tekočem oddajnem letu ki teče od 1. oktoora 1944, se ne bo oddajalo več po 60, temveč po 70 jajc od vsake kokoši. Ta predpis zasleduje dva ci:ja: 1. Dvigniti mora storitve kokoši. 2. Krmila, ki jih uporabimo za kokoši,-morajo biti bolje naložena. Odredba stoji na stališču, da kokoši, ki niso v stanju oddati letno 70 jajc, niso /redne svoje krme. To bo dalo povod za iztrebljenje vseh tistih kokoši, ki si ne zaslužijo svoje krme, hkrati bo pa omogočilo lažje krmljenje Uoorih jajčaric, ali bo pa prištedena krma. Nagride za dobro oddajo jajc, ki oslanejo, bodo tudi vzpod bujale k redni oddaji. Najnižje število jajc, ki opravičujejo do nagrade, ostane kakor losloj 60. Vsaka kmetija, ki odda na kokoš najmanj jajc, dobi torej že za 10 jajc na kokoš nagrado. V tem gospodarskem letu so podvržena oddaji tudi jajca malih kokoši. Pri predpisovanji se Dusti vsakemu rejcu malih kokoši dve jajčarici, katerih jajca niso podvržena oddaji. K-er re^vo ;nal° m navadne kokoši skupaj, je dolžnost oddajati jajca normalnih kokoši, medtem ko lahko kriieio jajca malih kokoši domače potrebe.
*	Poenostavitev izkazn c. Vsled šteanie surovin so oblasti poenostavile predpise o s'ikah za izkaznice. Predpis točno govori o velikosti in poziciji posnetka, ki mora obsegati 37X52 mm
*	Sprememba v vojno poštnem promelu. V poštnem prometu iz domovine na fronto se bo sprejemalo odslej privatne vojnopoštne pošiljke vključno časopisnih samo v težini do 20 g Promet iz fronte v domovino ostane glede teže nespremenjen. V ostalem privatnem vojno postnem prometu, torej pri pošilikah vojakom ter njim enakim osebam z odprtim naslovom, to se pravi pri pošiljkah brez številke vojne pošte (Feldpost-nummer) ter pri pošilikah od vojakov brez vivno poštne številke, veljajo iste omejitve^poštnega prometa kakor za civilni poštni promet. Pošiljke, ki niso dovoljene v okviru tega predpisa, se vrnejo pošiljateljem. Morebiti uporabljene znamke se ne vrnejo.
*	Izplačevanje neizkoriščenega dopusta. Ker je zapora dopustov koncem avgusta lanskega leta marsikateremu članu delovnih posad onemogočila izkoristiti pripadajoči mu počitniški dopust, je izdal generalni pooblaščener za delovno vpostavo dne 26. januarja 1945 odlok, da se tekom treh mesecev oo poteku dopustnega leta izplača takim članom v svrho izravnave denar za nedoblie-ne dopuste. Pri tem se je ravnati po predpisih, ki so veljali v preišn|ih omeiitvah glede dopustov, ako ne bi bilo prišlo do popolne zapore. Tam, kjer presega letni dopust 18 delovnih dni — iziema velja za? dodatn dooust za težko poškodovane in imejiteliice materinskih častnih križcev — ni plačati več kakor za 18 dni.
*	Junaška smrt nre^-dnika Hudske«ra sodišča. V Beriinu je padel jnnaške smrti pri nekem terornem napadu predsednik ljudskega sodišča Dr. Jur. Roland Freisler.
*	Bajne vsote dolarjev za vojskovanje. Ameriški finančni minister Morgenthau ie objavil vest, da ie plačal narod Zedinjenih držav doslej že 238 miliiard dolarjev za vojskovanje. Ta vsota je sedemkrat tako velika, kakor so znašali celotni izdatki prve svetovne vojne.
/fK	I	9	1	t*	* I I	■ ■ • •	visi 160 milijonov ljudi, je ena najbolj amoral-
Ugledalo hovefske U rt s i e	s^ss*1? rjL^t sssk £
tako zvani strokovni oddelki v slehernem uradu
Nemški publicist dr. Otto H a u e r je nedavno	si tega ne more vsakdo pravilno predstavljati.	in so odgovorni le NKVD, so torej nedotakljivi, obelodanil v dnevniku »Volkischer Be-	Zdaj so Judje na vodilnih mestih v Rusiji, torej	Isto je s posebnimi oddelki v armadi, dalje zav^d obachter« zanimiv razgovor z ruskim genera-svetu ljudskih komisarjev, v politbiroju cen-	tako zvanih odborov strankine kontrole, dalje odlom Silenkovim, sotrudnikom znanega ruskega	tralnega odbora komunistične stranke, v pred-	bori sovjetske kontrole, »lahka konjiča« itd. Vsi generala Vlasova. Ker bo objektivni sestavek,	sedstvu najvišjega sveta in v vodstvu uradni-	ti organi imajo nalogo, da opazujejo javne in za-brez dvoma zanimal tudi naše čitatelje, ga pri-	štva. Isto moremo reči o vseh ljudskih komisa	sebne pojave, da jih nadzirajo in o vsem takoj našamo v celoti:	rijatih, o centralnih uradih in vladnih mestih	natančno poročajo nadrejenim postojankam
Ruski štabni častnik, vojaško-strumne' postave	zveznih republik, o trustih in velikih podjetjih,	NKVD. Pri tem je govor ie o javnih organih, in svežih potez pod že nekoliko osivelimi lasmi,	znanstvenih zavodih, o časopisih, gledališčih, fi-	Mimo teh pa razpolaga NKVD še z jako razpre-ima za seboj tako naglo razvojno pot, ki je celo	nančnih podjetjih itd. — povsod so na vodilnih	deno mrežo tajnih agentov, ki delujejo vsepo-za rdečo armado nenavadna; Jurij Niko.iajevij	mestih zgolj Judje. Ce niso na vodilnih mestih,	vsod—<- celo v zasebnih hišah je komaj nekaj čez trideset let star, pa je že ge-	pa so namestniki načelnikov, oddelni predstoj- Tako je vse življenje v državi in njenih držav-neraini major, a v štabu generala Vlasova zavze-	niki, to se pravi, da so Judje povsod tisti ljudje,	Ijanov — od gospodinje v kuhinji pa do deloma mesto propagandnega vodje. Odločno nam	ki-imajo le po zunanje, ampak dejansko vso moč	vanja kakega' ljudskega komisarja neprestano daje pojasnila, ki smo ga prosili zanje, rekoč:	in oblast v svojih rokah. Prav zato vplivajo m»	pod nadzorstvom NKVD. In tako je jasno, da »Seveda vam ne morem razodeti, s kakšnimi sred-	notranjo in zunanjo politiko, pri čemer lahko	je že v kali * zatrta sleherna opozicija proti Sta stvi hoče naš osvobodilni odbor oprostiti zasuž-	ostajajo v ozadju, kar je zanje iz več vzrokov	hnu in da je naznanjena NKVD tudi vsaka na'-njene narode v moji nesrečni domovini, in kako	še bolje. .	manjša opazka in kritika o Stalinovem režimu -m meni to izvesti. Le to vam povem, da se naša Ti Judje niso nikdar pripadali k driižini ruskih	je kruto .zatrta. Zatorej ne vsebuje razglas od stvar razvija in da naše ljudstvo pozna naš raz-	narodov. Ta ljudstva so s.e pred revolucijo do-	bora za osvoboditev ruskih narodov ničesar dr> glas. Ce bi ne. bili do dna duše prepričani, d*a bu	volj jasno izrazila, da ne marajo Judov. A bolj-	gega ko grozotno resnico, ko pravi, di jé bito do Nemčija zmagala, tedaj se .te zadeve . spicjh ne ki	ševiki so dali Jude v posebno varstvo zakona,	izbruha te voine milijonov človečkih žrtev sa bili lotili. »Saj,« se je nasmehnil general, »si prav	Vsakršen protiju.dovski nastop se smatra kot	mo zaradi borbe proti oblasti, ki ;e ljudstvu tuja
«ki sistem vabljivo vplivati na ..komunistične vo- pokazala kaka sovražnost napram Judom. Navzlic	žrtev, ditelje m množice .v Italiji, Franciji, Be.giji ud. temu pa more človek povsod, posebno pa v .ve-Pr.av lahko, saj videvajo vsi ti komunistični vod- likih mestih, ki so jih Hebreici v poslednjih 25 Kremelj in njegovi zavezniki je, kot so Ercoli, Togiiatti, Thorez, ki so se redno letih kar preplavili, očitno videti, kako vsi sov- '
izšolali v Sovjetiji, v duhu vse tiste možnosti ne- ražijo Jud«. Po pos'edirih vesteh ie znano, da so »Kako Je..to' S0SP°d general, da ima Kremelj
omeiene oblasti, ki so njen vzorec videli v Sov- se pojavile protisemistične sovražnosti. Celo v	zmeraj, vecn vpav na zvezni vladi v Washuig-
jexiji. Da bi bili ti ljudje kaj idealni, sploh ni da Sibiriji so zdaj Judje, ki jih ondi prej sploh nik-	t0"u m Lonconu.«	, . ..
bi govoril. Izključeno je, da bi ti zapeljive! pn- dar-ni bilo - a so se v letih 1941 in 1942 jako	, GferaI Šjiemcov se nasmehne rekoč: »Na čakovaa od Sovjetije kake pomoči ali dobrote pomnožili.« povedano je mednaroana taktika soviet.
« -i«	» 7. Moskvi utegnili do »V naglici pogledano, se dozdeva človeku jako	% ^SaVu*' lA^Sfe
j fref.riea^ ka] sovjetski sistem v resnici zagonetno kako da se morejo drug z drugim	^ us.pe£e. . Med Vojno je Kremljev vpliv ne-
predstavlja. Vse de.ovanje komunističnih	s nnjati komunisticm in sovjetski Judje pa njih	j	časopisje in radio in na
teijev. k mozeM!« ni me drugega ko »hohstap- plutokratski soplemenjaki iz zahodnih demokra-	d	fdne postojanke v Angiiji m v
lerstvo« v najs absem pomenu besede, ti ljudje «j. Toda ta uganka se brz pojasni, ce zvemo, da	-£dr^enih ameriških državah. Lahko Ud mo,. da
le goljufajo le ljudstva svojih dežel,, marveč ya- je med judovstvom od od in od onstran t,sna	SQ orabljene veUkanske vsote denarja, ki so
^Ztr^VStt' Č^sov	ES judovstva ^^Si t^^m
sistema in o posledicah 251etnega delovanja tega svetom. Mimo tega so bili sovjetski Judje glede	?SovírS ^
sistema v Rusiji.«	na dopisovanje m občevanje s svojim, sóp eme-	£ropagandnih organUi zahodnih zaveznikov-.
. ... .. , ,	m V?3""31' ]1	T	"edstv° za vplivanje je nova taktika
Najnižji življenjski standart	933 tudi v Nemčiji - popolnoma svobodni, med-	komu^stičnih strank v Angliji in Ameriki in v
»Na kakšni ravni pogojev za življenje živi ^jLrZ^il^l ü ^ S, ?va	vseh zasedenih državah. Ta niva taktika ima na-Ijudstvo Sovjetije, Va¿ 9boJm točno in jasno po- i^T ¿Udn^m i	^	v ™ «"¡J"» vedal. Rusi, Ukrajinci, vsi ti narodi na ozemlju sariat vnutraniih deli ali ie bil celo zanrt ludie	SVOje laStne t6zlije — ce Je treba — seveda z današnje Sovjetske Rusije so gospodarsko so-	^ if sml^V^Xr^ffS *^ "T cialno m zdravstveno na najnižja stopnji. In ce gkl u veiepotezne trnovske kunčiie nri katerih	pe ln smotre, ki so naperjeni zoper sedaj ob-bi bilo ostalo človeštvo prisiljeno, da bi moralo f*1^?'ww?,í^íUon u^f S ; !	sto eče vlade^ in sicer tako- da nekaÍ ¿asa to tiveti tako, bi se ljudje začeli upirati, bi m*ili ^^¡h^ tsl"h kSgov s svojoíli'za svo u	V'ade P°dP'raj° in jUl Cei° uP°^bljajo kol poln ropali. Moji sorojaki imajo navadno le cap« Harnico ^	ma9aČe' Tretja taktika Pa Je tako zvana P"litlka na sebi - in so jih imeli že dolgo pred to vojne, f^nih ohsež.fh J	dovršenih dejstev. Najbolj otipljivi in jasni
Robotati morajo do izčrpanosti in'to ob takšni ^odno ljudstvo prfv Tahk^^as ed^vat tWne"	Zgledi take	politike so načini, ki jih
prehrani, ki bi je še živina ne marala. Resnično, "kupM smotre«	zasledovati trdne,	zasieduje Moskva v času poljskega vprašanja 'v
moji Rusi živijo še mnogo slabše kot Indijci, kjei	'	Bolgariji, Srbiji in Grčiji.«
jih toliko pomrje od lakote. Tudi pod carji ie bilo	»Ali je dandanašnja sovjetska oblast še zmož-
mnogo bede, vendar pravijo, da je bilo takrat v	Povsod NKVD	na odločilnih ukrepov?«
Rusiji blagostanje v primeri z današnjimi razme- »Radi bi vedeli, kako so mogli boljševiki svojo 2e v prvih tednih vojne je kazalo, da Sovjet-
rami. Moji rojaki prenašajo to pasje življenje, neizmerno oblast tako utrditi in zasidrati. Naj-	ska Rusija ni imela dovolj moči na razpolago, da
ker morajo in ker zna"lo»trpeti. Njih nasilni go- važnejši činitelj pri tem je neznanski vohnnski in'	bi bila mogla vojaško samostojno doseči važne
epodarji jim dopovedujejo, da živijo mnogo bolj« nasilni aparat. To je NKVD ki je poosebljena	uspehe. Prisiljena je bila, da si je pridobila po-
kot v drugih državah — in siromaki to tudi vei-. državna moč v deželi Člani' NKVD so po vseh	moč Amerike in Anglije. Brez pomoči teh dveh
jamejo. Toda — mi jim bomo že prižgali lučl-i uradih in delavnicah, so po vaseh in pri voja-	držav bi se bila Sovjetska Rusija, že zdavnaj zru-
General Silenkov nadaljuje z bridkim sarkaz- štvu, v vseh panogah gospodarstva, kulture itd.	šila. Seveda pa je- Sovjetija v teh dneh še toliko
mom: »Povem vam tudi, da v Sovjetski Rusiji NKVD ni državna varncJstna služba v tem smislu,	manj zmožna, da bi sama po sebi mogla kaj od-
najbolje živijo — Judje. Odljčna vloga, ki jo kot je v drugih državah, ampak je nreklensko	ločilnega doseči na vojaškem področju. Človeške
Imajo Judje v Sovjetiji, je sploh znana, vendar razpredena vohunska mreža, ki v njej brez moči	rezerve so do. skrajnosti izčrpane. Trenutno je
■	________sovjetski režim do skrajnosti napel vse sile in sa
.........	-	le tako še vzdržuje — dokler se ■ prenapeti lok
*	Amerikanci trgujejo večino yi povsod. ffa udeležili funkcionarji organizacije Steirischer	ne bo razpočil pod močnimi udarci.« Gaullistične oblasti v Alziru so podvzele ak- Heimatbund in tudi roditelji mladine. Govoril je »Kako se more izvesti osvobojenje ruskih cijo proh VfdnO bolj naraščajočemu tihota'p- Bannführer o minulem letu o namenih naš:h zu-	narodov?«
«tvu ¿ ojMimrni strupi. V neki vlogi na-anglo- Panjih sovražnikov, itd., nakar je izdal gesla za	• Nn .. ..J, „nWn no . .. co , ameriške zasedbene oblasti označujejo pred- delovanje mladine v tekočem letu Sestanek so nacl? 3°tovo, da bl, se telesn0
vsem ameriške sanitetne VO.feke kot glavne ti- zakljhčm s^^,x.čas«tvijo 'Führer-a	odstranili moskovski vladni mogotci. Osvoboje-
ho+^c* o-noinjh str-oov	počastitvijo ruiiTer ja.	nja narodov izpod moskovske tiranije ne bo mo-
■	. „ ... . , .	... T.	.	Raaoniranje igel za šivalne stroje. S 1. febru-	goče doseči s fizično odstranitvijo nekih oseb,
*	Revščina m beda v Franciji. List »Manche- arjem je nakup igel za šivalne stroje podvržen	marveč ¡e s tem, da bo boljševizem kot lak od-ster Guardian« je zapisal v nekem svojem uvod- markam.	stranjen, to se pravi, da bo vržen s prestola re-niKU.. med drugim^sledece: »Pomoč Franci,! je ta- * Nepismenost v Ameriki. »News Chronicle«	žim boljševikov z voditelji vred. Saj to krvavo ko nujna, zavlačevanje iste pa tako nevarno, objavlja poročilo komisije vzgojnega odbora se-	nasilje ni osebnostna lastnost Stalinova. Tu ja da ¡o je smatrati za sestavni del vojnega vod- nata Zedinjenih- držav Severne Amerike. To po-	poglavitna učinkovitost boljševizma, kar se pravi, • . *• , ročilo pravi, da imajo v Zedinjenih državah trt	če bi padel Stalin in bi zavladal Zdanov ali kdor-
*	Planinsko kočo so bombardirali. V visokih milijone državljanov, ki niso nikdar obiskovali	koli, bi bil vsakdo do pičice tak rabelj narodov, ' hribih Gau-a Salzburq so anglo-ameriški bombni- kakšne šole. Trenutno imajo dva milijona otrok	kot je Stalin zdaj in kakršen je bil Lenin prej. ki v nizkih poletih bombardirali neko planinsko v starosti od 6 do 15 let, ki ne uživajo nikakšne-	Teror je edino: sredstvo, ki boljševizfhu kot ideo-kočo ter jo poškodovali. ga šolskega pouka, število za vojaško službo r; di	logiji, kot sistemu omogoča, da izvaja oblast. Za-
*	Apel mladine v Ratschach-u. Nedavno so nepismenosti odklonjenih mož pa znaša tudi dva	torej mora biti uničen ves sistem in ne le nje-imeli v Ratschach-u sestanek mladine, ki so se milijona	govi zastopniki v Kremlju.«
T

Frosfbescbwerden
Satte unb 92äffe oeruriadjen häufig groftbeulen unb an. bete©rfrierung3erjci)einungen. ©tetoon roerben am meiften |>änbe unb giifje, 9?afe unb Dören betroffen. §ier empfiehlt fid) bet ©ebraucf) bet feit 3<ii)ren befannten ¿iiiofept-©nulfion. ®ie[e3 beroäfjite §auSmitte! ift in ollen Sipo-t liefen ju niebrigen greifen et-fjätttidi. Sftan nimmt 1 bis 2 ©Bluff ei auf 1 £itet Reißen SSaüerä für ®äber unb Um. fdjläge.JljiofepMSmulfiottftei. gert bie Surrfjblutung beäoont groft gefcf)äbigten §autge« triebe? unb 6e[eitigt fjierbutdj ©iftierungen unb Sie mit ifinen »erbunbeneit S3 e gleit« etfdjeinungen.
rleMt« behandeln! Niehl v.r- i MeMentl Reinigung der Wim- '1 de uijd Ihre Versorgung mit J Tennin-Prgpereten wird sonst erschwert. Wer TEBEGE, de* neuartige Tennln-Brand-Ge* Im bereithält, leistet eine« Bettreg eutn Luftsehute, der sehr wichtig sein kennt
ß^S G VAUS OER AP0>HiK6
OSRAM
macht vieles leichter: — auch das Sehen bei 34acht
cielbst das kriegsgedämpfte licht der OSRAM-Taschenlampe führt sidierjdurch dräuende Finsternis-so wie Helle im Herzen auch dunkle le-bensstunden meistert.
OSRAM: *
viel Sticht iüJ uenigStrom! __!_),
Durch einen feigen Banditenüberfall verlor ich am 3. Februar 1945 meinen innigstge-liebten Mann, unseren guten Vater
Bereichsleiter
TONI DORFMEISTER
Kreisführer und Landrat in Cilli
Wir wollen seiner stets würdig sein.
EVA DORFMEISTER, Im Namen aller Hinterbliebenen.
Die Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei und meine Behörde verlieren in Bereichsleiter Dorfmeister einen glühenden Nationalsozialisten von besonderer Begabung, der mit nie versagendem Optimismus und seltener Hingabe jede ihm gestellte Aufgabe erfolgreich löste. Von Kindheit an dem Werk des Führers verschworen, hat dieser sonnige Mensch 6ein junges Leben mit seinem Opfertod vollendet. Was er schuf, zu erhalten, die Reihen zu schließen und weiterzufechten, ist die uns aufgegebene Pflicht. Vergessen aber werden wir ihn nie.
Gauleiter und Reichsstatthalter Dr. Sigfried Uiberreither Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark.
Erfolgreiche
Russen- und Schwabenbekämpfung
übernimmt
Schädllngsbekämpfungsanstalt A. STREIT
Wien n.. Tandelmarktgasse "
Tel A 47-0-86	860
«Schwer traf uns die traurige Nachricht, daß unser geliebter Sohn und Bruder
Rudolf Sidaritsch
Pionier
im Alter von 25 Jahren, nach schwerer Verwundung tllr die geliebte Heimat den Heldentod ge-lunden hat	49
Eulenberg bei Statnztal, im Februar 1945.
In tiefer Trauer: Johanna Kump, Mutter; Marls u. Johanna, Schwestern; loset. Franziska und Agnes, Stiefgeschwister; Familie Hoinlk und alle übrigen Verwandten.
Fenster und Türen abdichten
gegen Kälte, Zugluft u. Staub m. ,Hermetrik' - Gummischlauchdichtung Patent Anton STAHL —
WIEN 9 WähringerstraBe 75. R 51990	24
■W. Unser liebe- Sohn, her-Pg» zensguter Bruder, Schwa-Ä ger und Onkel
Ernst Flucher
Obergsfreiter
hat uns Im Alter von 23 Jahren, am 8. Februar 1945, in einem Heimatlazarett für immer verlassen Die Beerdigung fand Sonntag. den 11. Februar, um 16.30 Uhr, am Friedhof In Brunndorl statt.	890
Marbtirg-Dr. Brttnndorf. am 8. Februar 1945.
In tiefer Trauer: August u. Maria Flucher, Eltern: Angela, Au-gustlne Flfer, Christine Kosehar, Adolf. Geschwister, u. alle übrigen Verwandten. -
KICIICC fuiver tür Wuchs und INCUC9 Mästung der Schwein«
REDIN,
mit garantiertem Erlolp
entraldrogerle Emil lUOr iirtvi (Pratt). nerrtii 3»
In tiefstem Schmerz geben wl' die traurige Nachricht. daß unser über alles geliebter Gatte, Vater. Sohn und B.uder
Vinzenz Duch
Krankenträger
am 30 Dezember 1944, an der Ostfront gefallen Ist
Wachsenberg, am 8. 2. 1945. In tieler Trauer: Elisabeth Duch, Gattin- Elisabeth, Töchterchen; Johann u. Alalsla Duch, Eltern; Josel, Marls, Alslsla, Johann, Anton. Veronika u. Theresia, Geschwister und all« übrigen Verwandten.	887
Tielgebeugt geben wir Nachricht. daB unser einziger Sohn und Bruder
Erich Papst
JIger In einem Geb.-R*g.
am 18 12. 1944 im Südteil der Ostfront den Heidentod fand.
Pettau Voitsbere. Graz. Mar-burg-Pr. den 8. II 1945 47 Um sein junges Leben trauern: Alois u. Margarethe Machorltsch, Eltern; Anna -u. Vera, Schwestern; Fell« u August. Onkeln; Anna n. Maria. Tanten. Großeltern. u alle übngen Verwandten.
X Vom tiefen Schmerze ge-beugt, geben wir allen Verwandten Freunden und Bekannten die traurige Nachricht, daf unser innigstgeliebter braver Sohn und Bruder
Franz Habianitsch
Grenadier
im Atter von 22 Jahren am 13. Oktober 194' an 'der Ostfront gefallen Ist.
Wer unseren braven Franzi gekannt hat, weiß was wir mit ihm verloren haben und wird unseren Schm z verstehen!
Klobza, Windischfeistrltz, de« 24. November 1944. In tiefer unermeßlicher Trauer: Alolsle Habianitsch, Mutter; Marl«, Alolsie, Theresie, Schwestern, sowie alle übrigen Verwandten.	2160
*	Finska pred političnimi procesi. Finska radio-postaja, ki je pod sovjetsko kontrolo, je povodom sofijskega procesa zahtevala isto usodo za nekdanje vladne m vodilne kroge Finske. Pri tem so napravili primerjavo bivšega bolgarskega regentskega 6veta z bivšim finskim ministrskim predsednikom Ryti-jem In njegovo okolico ter naglasili, da je bil sofifski proces šele začetek sličnih obsodb.
i i\ov finski zakon o oddaji premoženja. Glt som poročila agencije Tass je sklenil predsednik Finske predložiti državnemu tboru zakonski os nutek o ponovni oddaji premoženja.
*	Boji na Filipinih. Japonska garnizija mesta Manila se je glasom poročil iz Tokija nahajala dne 4. februarja v hudih obrambnih bojih z Ame-rlkand ter je posebno v severnem delu mesta s protinapadi povzročila sovražniku velike izgube. Amerikanci poskušajo prodreti tudi v južni ael mesta ter koncentrirajo v to svrho svoje sile v provinci Batanga. -
*	Kanadske Izgube v tej vojni. Glasom poročil iz Montreala znašajo kanadske izgube v sedanji vojni približno kakih 64.000 mož armade, 3000 mož mornarice in 18.000 mož letalstva. Ce pomislimo, da šteje Kanada komaj nekaj nad 11 milijonov prebivalcev, govorijo številke jasno dovolj, da krvavijo Kanadčani ta angleške interese, medtem ko čuvajo Angleži življenje in kri svojega prebivalstva.
*	Strajk v škotskih premogovnikih. Britanska poročevalna služba je objavila vest, da je izbruhnila rudarska stavka v škotskih premogovnikih.
Leidvoll gebe Ich die traurige Nachricht. daB mich mein herzensguter Mann, unser Vater iL Großvater. Herr
Karl Soretz
Oberlehrer
am 2. n. 1945 für immer verließ. Ein edles Herz hat aufgehört zu schlagen.
Zell b Pettau. den 6. II. 1945.
In tiefer Trauer: EMILIE SORETZ und Kinder.
Danksagung. Für du herzl. Anteilnahme am schweren Verluste unseres teuren Gatten, Vaters u. Großvaters. Herrn Karl Soretz, Oberlehrers, sagen wir allen innigsten Dank. Auch danken wir für alle Kranispende« und das letzte Gelelt. 48	Famlli« SORETZ.
Kleiner
Anzeiger
Verschiedenes
Btsth zu pachten
gesucht. Zuschriften unter „Mittlerer Besitz" an die Ver waltung des St. 0.
856-2
Ein Paar iunge Zuchtochsen zu verkaufen. Gote Johann, Wadelberg 13, Gemeinde Frau-ejiberg.	893-3
Fra« mit zweiläh-rlgem Kind sucht Stelle als Wirtschafterin. Zuschr. untei ..Verlaßlich 710" an die M. Z.
886-5
übernehme reine StrOmpft zum Stop-ten und Stricken.
Anträge unter „Heimarbeit" an die M. Z. Cilli.
46-5
Gärtner-Lehrling
wird gesucht in d. Stadtgärtnerei Cilli.
36-6
Kräftiger lehrlung« wird sofort aufgenommen — Franz Schnlder Waagen-schlosserel Mar-burg-Drau. Pober-scherstraße 9a
722-8
Friseur 30 Jahre alt. wünscht eine Berufskameradin, oder Schneiderin von 20—30 Jahren kennen zn lernen. Witwe kein Hindernis. Zuschriften an die M. Z. Cltli unter „Glücklich'.'
45-12
Martin Kratschun,
Kaufmann tmd Besitzer. und Augusta Winter, Besitzerstochter. grüßen als -Vermählte. — Hoh-lensteln—Oonobltz. 10. Februar 1945.
889
ANZEIGEN im »Stajerski Gospodar» sind erfolgreich!
ŠIRITE NAŠ LIST!