17. itevlim. f lM]u!, i toni. Z7. fttauvji 1917. L. IE10. ^UB^oS^^^F ^^■a^UaaaaaaaB ^^^^^^^^r ■■■■■■» Baaaaaaa^aaaaaaai aaaaaaaaV ^BaaV Baaaaaaaaaaaaar !■■■■■■■■■ BaaaaaaaV ■■■■■■■■■■ Laaaaaaav ^BaiB ■■■■■■ ■BHHhB ■■■■■■■ ■■■■■! ^Baaaaaa^Bar ^^^^^^^^^^F ihaaaal .SlovcnsU Narod' fel|a p# pa**; za AvstfO-OgrsMo: eeJo leto skupaj naprej . K 28 — pol leta „ .... 14 — četrt !eta m » . . » 7 — tu aiescc . ■ . • . 2-50 za Ntmfljo: cdo Ia4o »aprej . . . . K 38- x« Amcriko ta m drug« dežele ćelo teto naprtf . . . . K 38.- VpraJanje« glede faieratov »e naj priloži za odgovor dopUnlea at! snimka. DpraTnUiYO (tpodaj, dvorili kvo). Kmafleva adi** i*. I, t*l*loai *L ti. Istotfft vsali iaa ■?■#»» lvwt*mM »e4el|e te prmfke. faterati t« računa]o po porabljenem prostoru ta ticer: I mm visok, trn 63 mm Urok prostor: cnkrat po 8 vin^ d*akrat po 7 vi«, trikrat po 6 v. Poslano (eoak prostor) 10 vln., parte In zahvale (cnak prostor) 10 via. Prt već jih insercijah po dogovora. Na pisare** naročita bres istodobne rposlatre naročnfne se n* oeira. „ffarotaai tunan*«" t*l*fo* ftt. Sf. Uprarntstrn naj se oo§i!ja;o nso^tne, rekla nacije, iftaeratt L t. 4., to je administrativna stvari. cafo let« napraj . . • . K 3^*40 pol leta .......13*20 .Sloventki Narod* valja w Li*b!|anl a\>«Uvijen n dom ati če se hodt poni : Četrt leU „ .....6*60 n& mesee „ . . . . 2*20 ■ Penaeni itevilka valja 10 vtaarf*v, —_■— Dopisi na: se franklrajo. Rokopisi se ae vračaj«. Urealatattv* t KaaOora adlea at S (v pritllčja levo,) toialaa St. 34. flaše iiaflno nol. Dunaj, 26. februarja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: VZHODNO BOJIŠĆE. Armadna fronta gcicral- feldmaršala von Macken- sena. Nlčesar posebno potnenibne«a. Armadna fronta f encral-obersta nadvol. Jožeta. Severo - zapadno od Tatarske-ga prelaza so zavmllc naše čete v bolu z ročnim! granatami nov ruski aM|Md. Armadna skupina general feldmarSala princa Le- opolda Ba v arsk e sa. Južno od Brzežanov smo zavr-nfli ruski sunek. Zapad-.o od Lučka so nenadno naps£!e naše čete v šunku več pozicij v predroi*u. ITALIJANSKO BOJlSCE. Včeraj popoidne se ie priCel zopet na primorski fronti ▼ posamez-nih delnih odsekih moćan artiljerijski ogenj. Pri Vrtojbi so vdrle nzie čete ponočf v močno zasedeoe sovražne sape, J!h razdefafa ter unfčfie posad-ko ražen par mož, kl so fih vjete pri-pcUski nazal. jLGOVZHOONO BOJIŠČE. Nelzpremenjeno. Mamestnik načelnika generalnega štaba pl. HOfer, fmL Hb aradno poro!. Berofln, 26. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠCE. V ve£ odsekih med Arrnsntlčre-smn '•■« Avro so so none^recfli ang!©-ški i: vidni šunki, kl so jih izvršili đeloma po stre'sk! pripravi, de^oma aenadno. Južno od Cernaya ▼ Cham-p^gni so Francoz! raman napadali. Med Moso in Moslo so se posrečila podvzetia lastnih Izvldnlkov. V ite-\ilnih bo!!h v zraku ie Izirubil na-»protnik T6eraJ S letal, med njfrni 2 Iz tetalsk* Rotilje, kl Ut brez n?t>eha metala bombe ▼ saarsk! pokrajini. VZHODNO BOJlSCE. Fronta gencralfeldmar-iala princa LeoDolda Ba-varskeei Zapadno od reke Aa smo wvr-artfi ruske lorsko Čete. Ob železnld Kovel - Uck *e k posrc^čJJo na«?m Isvldnlkom, da so dvlirnfll sovraŽno stražo. Južno od Brzežanor se le pofiesrečfl deinl ns»r»r prejSnji dan, se je Done-sreČil t. močnfml 6etaml Izvršen ruski rjapad seTerno od Tatarskega prelaza. Od armadne skupine ffenerai-feldmaršaia v. Macketisdna In % makedonske fronte ne poročajo o blst-refilh doffodklh. Prvi generalni kvariirnl mojster v. LudendorfL Ifernšlio uBferno popoHilo. Berolfn, 26. februarja. (Kor. sr.) Wolffov urad poroča 26. februarj« tvečer. Vzhodnood Arratt st ji >poldne ponesrečll aogle-\kl sunek. V odseku Saillj tt ie (večer bojno delovanjt ttopnjevaio. Na vzhodu nlitaar po* stbaitra* Hemška torpedevke ob ang'eški obali. B^ro!in. 26. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: V noči od 25. na 26. februar so surJM dcH na^ih torpeđnih sii pod >od5trorn poveljiijočih kapitanov: T!Hr?sen In Alfred (Konrad) t An-gle^k? kansl ti* čez crto Dover - Ca-lais In v iz!!v The*nse, Ar^le^ke ru^'Ice. ki so stali t An^Ieškern Kanalu, smo po silnom srifijen^kem boju razpršlli: već smo radeli «n po^kodovali ter so se umak-21 nadaDnim bojem s tem, da so se hitro LJtnsknilL Na^e ladle .liso bife pofkodovane In nlso Imeie nobenfh irrib. *\c*r pa tu nismo vidsll niče* s?ar o sovražniku. Drugi dei n«?§lh torpedovk Je prodri, ne da b! bi! zađe! na kako sfrsžo tla do Nord Forelanda in r Down5e. Kakor smo opazr>va!if smo t dobrira uspehom obstreU^vall ro-ja^ke naprave ob ohali pri Nord Fo-relandu, zada] ležeče mesto Marsa-te, ^sr neVai tik cb obal? zasfdrar-lh ladJi Prome'a nfsmo opazili nc^e-rega. Tud? ie !??die so se ool.io&evll- Sef admlra^ke^a itaba mornarice. Položaj na bojiščih. Iz vojaškega razmotrivanja o položaju: Italijansko bojišče Je že nekaj dni v ospredju interesa. Naše pozicije se naliajajo već ur na dan pod italijanskim bobnajočim ognjem, na kateri se seveda krepko odgovar-ja. Ne moremo pa danes še presodi-ti, ali imamo opraviti z artiljerijskim uvodom k novi ofenzivi. Na z a p a d u je po oštrih spona-din na prostoru med Vpernom in Sommo nastonil zopet razmeroma mir. Nasproti temu pa se kaže nem-ški sunek v Champagni v svojih vpll-vlh na protiodredbe franeoske^a ar-madne^a vodstva za stratejficno mo-Čan udarec. Sunek |c zadel Francoze povsem nenadnu in sicer na slabi strani; iz tega sklepamo, da je nem-ško vodstvo o grupaciji sil pri so-vražniku prav dobro podučeno. Prvi poskusi za znpetno osvojitev visine 185 so se morali izvest! z lokrJno raznoložljivimi bojnimi sredstvl in so se izjalovili, traialo le nekaj čssa. da so do$!e zadostne rezerve, da se mo-rejo nadaljevati napadi v velikem Stilu. Sluti se, da fe bil a;enerat N i -v e 11 e prisiljen, vsaj dv^e ali tri divizije pomakniti v Champa^no, ker je iz bojev razvidel. da je bil nemški na-padalec jako moćan in je vsled tega bilo nevarno, da utegnejo slediti na-daljnji šunki. Nivelie je zbog tega moral računati z neinško inicijativo in pritegnitl sile z drugih frontnih de~ lov. Ako tuđi ni rastopilo nikako bl-stveno motenje franeoskega skupne-ga nacrta za spomladanske operacije, so bili venća*- Pv-itrcbni transporti, ki so bili zlasti seda,! najbrže jako nevšečni. Strategićne vrednosti je dejstvo, da so se mogli Ncmci s tem šunkom zopet enkrat, čeprav v manjši meri, polastiti inicijative in so voditelja nasprotne arrr.ade prisilili, da je obrni! svojo pozornost s prostora, na katerem stremi po odločit-vi. na dnig fronmi del. Kaže se, da italijansko vodstvo še sedaj pretresa do udih verdunski strah, da kljub bahaSkim besedam svoje stvari ni gotovo in da njegovo takozvano premoć pobija moč dejstev. 0 bojifc pri Gorici. Dunaj, 26. februarja. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« je objavila o zadnjih avstrc - ogrskih podjetjih pri Gorici fantastična poročila o uspehih italijanskega orožja z očitnim nauie-nom, da bi se zvišalo :ta'ijansko vojno navćuSenje. Čudno pa je, da se poslužuje »Agcnzla Stefani« v svrho razširjfvania takih poročil časopisja aliiranih dežel, da bi tako vstvarila dobro razpoloženje za 'talijansko ar-mado. Po poročilih avstro - ogrskega armadne^a vodstva se ,nore zagoro-viti, da lastna podjetja, izvedena v času od srede januarja do srede fe-bn^arja na omenjenem prostoru, so potekla popolnoma po nacrtu. Pod-jetja so d'se^la svojo svrho ▼ vseh slučajih po najtemeljitejših v vse po-drobnostT se^ajočih pripnivah. Z vseh podjetij $o se vrnile jurišajoče ^kTinine in patrulje. kakor je hotela inic:iativa podpoveljstev. zopet y svoto srlavno pozicijo In so pripeljale s seboj večkrat prsv znatno število vjetnikov in bocrat plen. Tako je vdrlo 22. januarja lastno lovsko povcljstvo t bre^primerno rezkostjo v močno vtrjeno poricijo poleg V r t o j b e in jo je držalo proti ponovnim močnim sovražnim napadom tuđi $e 23. Po končanih posprav-Jjalnih delih so se vrntla lovska r>o-veljstva hrez posebnih lastnih tzgub vo nacrtu in so pripeljala tri oficirje in 134 mož vjetnikov ter tri stroine puške poleg vojnega materijala. Tuđi pri državnem kolodvoru v Gorici se je posrečil dne 10. februarja sunek malega od-ćelka, ki se je vmil v svojo glavno pozicijo, ko je uničil nadležne sovrai-ne naprave z boka; s seboj Je pripe-ljal 300 vjetnikov. Šunki lastnih patrulj \n lovskfh poveljstev v sovražne pozicije ob Kostanjevici, Solkanu in Šempetru so bili istotako jako uspešni. Izgube sovralnlka so bile pri vseh podjetjih izredno velike; izeubil je samo neranjenih vjetnikov 9 oficir-jev in 148Z mož. Napravijeni pten le znaten. Poleg U strojnih pušk in dveh minskih metal je bilo pripeljar.o vse poino povsem rabljivega vojnega orodja na zbirališča. Pripisati je pred rsem najteme-Ijftejšim pripravam, da so bile lastne izgube pri vseh podjetjih globoko pod običajno mero. Treba omeniti, da med drugim je imel neki lastni odde-lek pri podjetjn, ki nam je dalo okoli 300 vjetnikov, samo jednega lahko ranjenega. Francoski gostje. Lupano, 25. februarja. (Kor. ur.) 18 franeoskih parlamentarcev se je sešlo v Rimu s približno 20 italijan-skimi parlamentarci na posvetova-nja. na katerih se je izrazila najprvo dobra volja, obojestranskim vladam pomagati pr' dosegi zmage in trajne politične in gospodarske zveze Italije s Francijo in zase dobiti v parlamen-tih In napram vladam funkcije kontrole in inicijative. Prve konkretnejše razprave so se dotikale vpraianja pomorskega transporta, potem ima priti v razpravo vprašanje denarne-ra kurza. Luzzatti je brzojavno po-zdravil ministrsk. predsednika Bri-anda in izrekel zagotovilo, da je končna zmaga gotova in da bo plodonosna za italijansko-franeosko skup-nost. Tuđi pri sprejemu franeoskih parlamentarcev po ministrskem predsedniku Boselliju so bile izrečene slične besed«. Francoske parla-mentarce je sprejeta kraljica in na Kapitolu položijo kamne s katedrale v Reirr?su !n verdunske trdnjave. Odobrena politična smer ital. soc, stranke. Lagano, 26. februarja. (Kor. ur.) Na zfcorovanju socijalističnc stranke v Rimu je bila s 23.841 glasovi proti 6295 gtasovom, vzdržalo je je glasovanja 2670, odobrena politična smer ▼ delovanju strankinega vodstva, zbornične frakcije in strankinega ča-sopisa ^Avanti«, ko je bilo potrjeno v već govorih izraženo vojno na-sprotstvo oficijelne soeijalistične stranke in ielja po pospešenju mir«. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. MiJan. 25. februarja. (Kor. ur.) Londonski dopisnik »Corriera della sera« r>'"5e: Vidi se, da nišo lahke Žrtve, ki jih trpi Italija. Nove uvozne prepovedi Angrllje zadevajo vino. sadje, svila orehe iR usnjene izdeike iz Italije. V resnici pa se iie zmanjšuje ali odpravija sajno izvoz tega blaga, marveČ skoro res italijanski izroz- v Anglfjo. Tuđi uvozne prepovedi prej-šnjega leta 3e isvajajo sedaj brec i»-jeme in brer obiira- Lusrano, 26. februarfa. (Kor. ur.) Vodja socijalističnih dlsidentov hi tt-dajatelj vojnohujskaškega lista »Pr>-polo d' Italiavt Benito Muiolini, ki $e služil kot narednik na Krasti, je Hi vsled eksplozije lastnega torpeda poleg nekaterih vojakov m častnikoir težko ranjen. M 0đ!otit¥llo ? MM. Arstrilski odeoror na ameriško note. Dunaj, 26. februarja. Kakor po-ročajo iz tukajšnjih podučenih kro-gov. bo avstro - ogrska vlada ž e prihodnjc dni odgovorila na amerisko noto, izročeno ji dne 19. februarja. ~ Senat ni pr«d«cdnfk. Frankfurt 25. februarja. (Kor. u.) »Frankfurter Ztg.« javlja iz Ne\v-yorka 24 februarja: Republikanski senttorji so sklenili da ne odobrijo obsežnili pooblastil za VVilsona, tem-več zajitevajo, da se mora predsed-nik obmiti na kongres predno stori resne korake. W^5hincton, 24. februarja. (Kor. urad.) Rcuter javlja: Senat je resolu-cijo republikanca Falla, ki pooblišca predsednika, da uporabi oborožene sile Združenih držav v svrho zaSčite bla^ra in državljanov sojjlasno odka-zal komisiji za zunanje zadeve. Ssledlcab ter o aspehih izkoriManJa teh rekov, kakršnetrt to me naučile * fivljenjske izkuSnje. In u te moje besede je poino vzgledov lirom Evrope baš v aedanjem votnem Um. oiran 2. .oi*OVCtM:>f\i ivn^iu', Une 27. februvarja tt*l7. 47. Ste*, Ateotat na predsednlka WHsona? Berlin, 20. februarja. Listi poročajo iz Newyorka: Vlada je bila ob-veščena, da se pripravlja atentat na predsednika Wi!sona. Preiskava se že vrši. Japooska in Amerika. Rotterdam, 26. februarja. »Daily News« poročajo. Japonska je dala Ameriki formalna zagotovila, da v slučaju vojne ne bo ničesar storila, kar bi bilo proti amerikanskim interesom. V angjeških službah. VVashington, 23. februarja. (Kor. urad.) Wolfiov urad javlja brezžično: Zbornica poslancev je odklonila raz-pravo o predlogu posl. Moorea, ki je zahteval, da naj se preiščejo govo-riče, trdeče, da dobiva 25 ameriskih listov angleške pod pore. Moore je izjavi 1, da bo svoj predlog vsak dan ponovil. Poosfrsnr podmorska ua;na. POTOPLJEiNE LADJE. London, 24. februarja. Angleški parnik »Beneficent« (1963 ton) se je potopi!. Vsled geste mede sta se po-nesrečila angleški poštni parnik »Norduestern Miller« (6504 tem) in norveški parnik »Snetoppen«. Potopljena sta bila švedski yarnik »Mannioham« (19S8 ton) in francoski parnik »Saint Sauveur« (158 ton). London, 26. februarja. (Kor. ur.) L!oyd poroča: Angleška parrr.ka »Falcon« in »Ysern« sta bila potopljena. Lugano, 26. februarja. (Kor. ur.) V ze!o nepopclrern izkazu potopljenih ladij, pravi »Corriere della sera«, da je do 20. februarja despelo v Ita-Iijo 40 parnikov s skupaj 160.000 toli ami. Statistika v Januarju potopljenih IadiJ. Dunaj, 25. februarja. (Kor. urad.) V mesecu januarju je bilo uničenih z vojnimi sredstvi centralnih držav 170 scvražnih trgovskin ladij s oresto-rom 336 000 registerskih ton. Od teh iadij je 91 angleških z 245.500 tona-mi. Razentega je bilo potopljenih 53 revtraliih ladij s 103.500 tonami. ker so vozile sovražno konterbando. I/guba ladij znaša torej v januarju skupaj 228 ladij s 439.500 tonami. Od začetka vojne so izgubili sovražniki 4,357.500 ton ladiiskega prostora, od teh je bil za 3.314.500 ton ang!eske se je boril z va'ovi ter smo rro?stvo rcš'ii z nadčlovtsk'm nanarom. toda 8 mož. med rj'mi 6 mož fruneoskega porr.ožnejja n oštva in 5 tujih mor-nnrjcv 1e bilo mrtvrh Kar posebno žalosti naše pomorščak?, je, da so ncmšk! stanovski tovariši. ki delajo na ta način. Istočc'^o raTT>ostav'jenje sto do dvesto podmorskih čolnov bo škodo nrocentiin!ro zvi^alo; franeosko go-srodar5ko živMenje bo trr»elo bolj, kakor do 5edai, toda de!stv>, da je dospio v 11 mesecih leta 1°16 v franenska pristanišna 51.700 000 ton. izsriibMen'h pa Je br1o le 73.000 ton, t^rei komai l^c^. ka^e. da je nem-$ka tTTO^nja več ali manj Muf. Ofede ohrambnih sredstev r»ra-vi: Naše tr^ovsk** ladie. ki začetkom vojne r»iso bHe rboro?ene, so danes oborože^e. Toda v »r»Neue Ziiricher Zeitungc: Tuđi Italija ima svoje imperijaliste in svoj ekspanzivni program, ki je bil formuliran v raznih publikacijah in zlasti v njihovem organu, v »Idea Naziona-le«, in ki glede skromnosti nič ne za-ostaja za programom imperijalistov drugih dežel. Na svojih potovanjih skozi pet delov sveta, da bi kai našli, so dobili po svojem okusu marsikak »prostor ra solneu/t in za utemeljeva-nje zsrodovinskfh in pravnih zahtev Italije na poijubnem kosu ljube zemlje zadoščajo tuđi srednji možgani. SaJ poznamo fonnul«. iz katerih se fzvajajo take pravne zahteve: pre-več prebivalstva, premalo izvestnih surovin, potreba razpečevalisča za lastne industrijske produkte* potem reminiscence na starorimsko cesar-stvo, na bizansko, genoveško In be-nečansko pomorsko gospodstvo itcL Ne da bi se spuščali v diskusijo teh utemeljevanj. podajemo nastopno zemljevid novourejenih političnih mej sveta, kakor si jih približno predstavlja popolni nacijonalist Znano jet da se program italijanskih nacijonali-stov na neposrednem vzhodu ne sklada z jezikovno mejo. Italijanska aneksijska pohlepnost si je torej skovala evfemizern geografičnih m stra-tegičnih mej. Te obsegajo vse južno Tirolsko in tečejo od izvira Adiže vzdoiž razvodja Oeztalskih Alp do Brennerja in dalje vzhodno ob visokih Turah do Velikega Venedigerja* od koder zavije pot na jug do Pustr-ske doline, da potem sledi zopet vzhodno vzdoiž grebena Karnijskih Alp, današnje me je. Od te krene potem vzhodno do razvodja Joiine Bele in obsega bovško kotlino in Kobariđ« Pri Tolminu gre južno v Čepovansko dolino, prereze potem nekaj kilome-trov vzhodno Gorice Vipavsko dolino in zaključi, sledeč približno v ju-govzhodni smeri crti Aiđovščina-Reka, z vso Istro in omenjenim cgr-skim pristaniščem. Glede Dalmacije se razlikujejo mnenja ćelo med orto-doksnimi nacijonalisti, ker se nekateri zadovoljujeio z ozemljem Dinarskih Alp In severno Neretve z otoki v ospredju, dočim drugi jemijejo v svoj program tuđi Dubrovnik, Korčulo in ćelo Boko Kotorsko. Manj lasna je zahteva nacijonalistov glede ju^ne Albanije. Valona je seveda condiiio sine qua non, dočim imajo na severu Vojusa, na jugu meje londonske konference obseči njeno zaledje. Razde-litev azijske Turčije je aksijom za ita-lijanske nacijonaliste. Zahtevaio vso južno polovico Male Azije, kaj ti sele posest te južne polovice Male Azije bi dala Italiji manjkajoče surov:ne in bi nudila njeni emigraciji ootrebno ekspanzijsko ozemlje. Italijanski de-lež bi moral načelno vsebovati vso progo bagdadske železnice. TJovrh tega hočejo imeti v Arabiji Jemen za sfero italijanskih interesov, v Afriki hočejo svoj vpliv na Abesinijo, nadalje bi se jim morala odstopiti franco-ska in angleška dežela Somali In se-verni del angleške vzhodne Afrike v kompenzacijo za osvojene nemšk© kolonije. K tripolitanski koloniji ho-je-jo Ghat, odrekajo pa se vseh zahtev glede atlantskega brega Afrike, v Su^ danu. Polineziji in na dalnjem vzhodu, glede Tunisa in Cipra .... NekA] modifikacij bodo morali menda že pripustiti. = Davek na premo«? na Nem« škem. Nemčija Je morala svojemu prebivalstvu naložirl no/o, jako tež-ko breme, namreč davek na premog. S tem davkom hoče vladi dobiti na leto 500 milijonov mark. Vsega pre-moga skupaj pridela Nemčija na leto za 2018 milijonov mgrk In od te vred* nosti bo plačevati 20 odstotkov dav-« ka. Naravno je. da bodo lastniki pre-mogokopov to breme odvalili od sebe; industrijalci si bodo seveda zopet pomagali s tem, da bodo za ta davek zvišali cer.e svojim izdelkom, ogromni milijoni drugih prebivalcev pa bodo morali sami plačevati ta davek in še davek. ki ga bodo industrijalci na-nje žvalili. Pri tem Je uvaževati, da le na Nemškem premog že sedaj jako drag. zlasti v tistih pokrajinah, k* so oddaliene od premogokopov. Nemški listi zahtevajo že sedaj, naj se dolo-cijo najvišje cene tuđi za premog in naj se ustvarijo garancije za konsu-mente. = Tuđi or! nas davek na premog? Dunajski listi poročajo: Z ozi-rom na uvedbo 20% davka na premog na Nemškem se tuđi pri nas uvažuje uvedba davka na premog. = Pašlć proti Bolgariil »Petit Parisien« objavlja razgovor s srb-skim min. predsednikom Pasićem o bolgarskem odgovoru na znano en-tentino noto nevtrpicem. ki da je dokaz, da se nahaja Bolgarija popolncn ma pod varuštvom Nemcije. Boiga-rija izjavlja, da se je začela vojevati, kor so sosedi ogroževali njeno eksi-stenco, hoteč si razdeliti njeno ozemlje. To ni res — pravi Pašić —, narobe, Srfcija je pred zahrbtnim napadom Bolgarije ponovno storila ofici-ialne korake, ki so merili ćelo na to, da Bolgarija svoje ozemlje še poveća. Tako je Srbija v začetku vojne predlagala Romuniji in Grški, da naj se Bolgariji v korist revidira buka-reški mir. Srbija je nadalje izjavila Rusiji, da je pripravljena privoliti v teritorijalne koncesije vzhodno Var-darja. Ko je Turčija pričela vojno, je Srbija pozvala Bolgarijo da naj po-plača dolg svoji osvoboditeljici Rusiji, zakar ji je obetala teritorijalne koncesije. Toda Bolgarija se je izgo varjala na svojo nevtralnost. Prec bolgarsko mobilizacijo je Srbija pri stala na ogromne žrtve v prilog Boi- 47. štev. »aLOViilMiKj NAKOJ", aue 27. febrtivarja 1917. Stran 8» gariji. Pripravljena je bila žrtvovati skoraj vse do črte določene v dogovoru !. 1912. ne izvzemši Bitolj in pridržati si je hotela le Prilip in pa mejo z Grško. V odgovor je Belgari-ja izdajalsko napadla Srbijo in je po-zncje javno povedala v »Narodnih Pravih«, da je šla v vojno proti en-tenti ne zato, ker ji nišo bile srbskc koncesije dovolj velike, tcmvcč zato ker ni mogla trpeti, da bi se Rusija polastila Carigrada in da bi se Srbija povećala. To je bilo povsem razumljivo, pravi Pašić.kerbi obe eventualnosti značile kenec bolgarske hegemonije na Balkanu in njene osvajalne politike. — Morda so ćelo franeoski čitatelji mnenja. da si je Pašić 'zbral za svojo polemiko jako neugoden čas. = Razfcol v švedski socijalni demokraciji. Sedaj je nastal razkol tiidi v švedski socijalni demokraciji. Većina socijalistične stranke pod vodstvom Brantins^a je nositeljica en-tentofilske agitacije na švedskem; rrarjšina se tej taktiki u pira in je sklenila sklicati 12. maja poseben kongres v Stockholm, kjer se naj konstituira nova socijalistična stranka. Pet bratov na boinera volja. Pet bratov ArConov iz Renč je na boj-nem polju: Oskar, Rok in Izidor so rarednilci, Roman je četovodja in Ar-selj je korporal. Vsi so bili že ranjeni in vsi odlikovani, Oskar ima že tri hrabrostne svetinje. Vsi so sedaj zdravi in čvrsti bojevniki, nahajajočl se na raznih frontah. Dofcrotnik bcr'ncev. Goriški be-gunci, bivajoči v Gotzendorfu ob L., se najiskreneje za&valjujeim preblag. gosp. dvorrcTnu svetniku M. Oabri-jclčiču zn bbgohoten dar 40 K, kate-re je nam naklonII ob priliki njegove-ga cenj. obiska. Hčs *e nađzorovaM hlapec, če mocroče bolj prileten, v jako ugodno 5U'žbo. NatančnejSa pojasnila daje »Pojredovalnica za goriške begunec v Ljubljani«, Dunajska cesta 38/1. Dnevne vesti. — Ccsnrjeva 5Pka. »Vojnn botr-stvo«, ki deluje pod zašćito Nj. Vel. cesarice Citc. je za'ožiio in prodaja imetniško in teh.ifčno jako dobro uspelo sHko ce*arja Karla. Slika, ki jo je napravil slikar Tom von Dre-cer, kaže cesarja v marsalski uniformi ter je zlasti vladarjev obraz portretiran v vscj svoji svezi narav-nosti. Cesarica sama je pohvalila sliko kot jako dobro. Dosec-aj so izdane tri reprodukcije Dregerjevega portreta. Prva v sHsjn^m harvnt;sku f ine v formatu 58 X 77 K 25'—, ćru^a ie izvedena v bakr>tisku ter sisne v formatu 53 X 68 K 750, tretja »ljudska reprodukcija* je izvedena v štirih barvah ter stane ie 2 K 41 vin. — Čisti dohičefc od prodaie t:!i ce^arievih slik je namenjen voj-F.emu botrstvu. Slike naftmleje pri-poročanio. Naročaio se: Kriegspaten-?-?i?.ft. BH^erveririe!), \Vien, VII., ^tiftgasse 27. — Občfna Bofcin.TsTta Bistrica ie fzvolila kometa poveljnika Rudolfa ^tojter - Stefner von S t c i n-5t§tten ra ča*tne^a občsna. — Imenovanie v po!ftičii! sfužhf. Pe'eT^ovIadni k^ndpist Ljudevit P i n k a w a v Logatcu je imenovan za c. kr. okrauie^a knrrf^arja. — Zr'iteva države ćo odSkođ-r'r* iz rrerro^enia ve!e?zdajn!ca. Nitvfšje sođišće ie 3 pravk?.r izdano odloebo izrefrlo svoje stališčc glede rngoia za zahtevanj'e države na od-5»:oc?-niro ir. premoženjn zaradi vele-f^dajstva obsojene o^ebe. Ffnarčna rrckuratura v Ljubljani je vložiia v imenu države tožbo proti zapuščini zsrsdi ve!ei^dsj5tva ob^o^^neTa Frn-v.a. Petriča in sicer na 100.000 Jrron. V prvi instanci ie biH drža\i priznala odškodr-ina 10.001 kron. Revizijo i'nančne pro^irature je najviše sodi-sče zavmtio. V utemeljevanin je rečeno: Trditev revizije, da je vojna T -rava po strokovnjakih dognala od-vstevati. Prvo solile ie dognalo, <*a no Petričevem hudodel$kem de-vniu ni bila storfena državi ne po-s-edno niti neposredno kaka šknda. /7a^ti ne % žrtvami združena vamost-r.\ odredba, ker se je posrećilo zapjeniti veleizdajnisKe Dodatke, obse^a-•"^e pismo, pravočisno fn ne da M T"il sovražnik izvede! v«ebino. Tuđi ^ Wo rečeno, da so bile zaradi kaz-'"•vejra dejanja varnastne odredbe r*r?ive pooštrene ali rar^-rjene in s t'-Hi ^tnrfene nove žrtve. Snričo tejra ^eianfskepfa položaja ni orave po<1-uv rn rrne^'e, da f* država sptoh im-'a k«'^ denarno šk«^do. — Ce*fe tohzkn topet rvHane! ■^"vrTf fmo ?e. da bodo cene tohpka, ■* :'roret ?n rf«rar znt>et rv!??ne. Kakor I sedaj poročajo se bo to zvlšanje w»- 1 Ijavilo s 1. iraVcem in sicer za 15—50 odstotkov! ' " * — Monopo! na sfađise. VČeraj-5nji članek v tej zađe vi se v toliko po^olni, da je zaloge sladine do dne 2$. februarja prijaviti pristojnemu oddelku finančne straže. — PogjcSa se Josip Rebec iz HrašČ pri Postcjni. Notranjsko. Zad-njič ko je piša! pred kakimi 5 mesc-ci, je imel naslov: K. k. Lir. 5: M. O. Abt. bei Landst. k. k. Keg. 1. Kdor bi ksi vedel za nje^a, se prosi, da bla-govoli to sporočiti njegovi materi Frančiški Rebec, Krase pri Postojni, Notranjsko. za kar se že vnaorej zahvaljuje. — Popisovanje ovac. V smislu odredbe c. kr. deželne vlade se ima izvršiti popisovanje ovac po stanju z dne 25. febniarja. V Ljubljani ho ovce popi^ovala posebna komisija na magistratu v mestni po-svetovalnici, in sicer v četrtek, dne 1. marca 1917 od 8. do 12. dopoldne, kamor imajo priti nazna-nit lastniki svoje ovce. Posebno se še opozarja, da morajo rudi posest-riki ovac r Bar ja kakor tuđi iz Spodnie §i^ke naznaniti orna-č>ni komisiji šte\ilo svojih ovac. Kdr»r zarnrdi popi^ovanje ali sra ćelo spJoh opusti, bo v smislu obstoječih predpisov o^čutno kn7novan. — fJmr! *e v L?t?M!a««f !?ost>. Anton pl. M o s e t f sr. \T>ok. e. m kr. eener^major. v \i50Vi starosti S0 !f-t. Pokofnik je blval pred vojno v Gorici. — Umri je v Ljubljani nekdanii, jnko ZT?ani klepar^ki moj^ter. vodovodni instalater ?n hi§ni rx>sestnik ?n%-n To^fn S t a d 1 e r v starosti 73 let. Bolehal ie že d!ie časa. — Laoski fe+nfki »'ertečni ča«o-"*5ov ?e bre7p!ačnn oddćr'o: »Slovenski Narod«, »Mfr«, »5^rC"ski Gospodar«, »Gospodarski O'asnfk«. »Z^đrug'a«, »Slovenski TnrovsVi T"c°.trfk^, 7»Go^:i!n:čar^. -S^-vert^ki Cebelar*. »Hn^trovarie Tećen^ke Slike*. Kdor žeH eden ali drue list. se naj oelasi pri na?em upravrnštvti. — Promet s po§tn?ml p?Ve*f med Ojsrrsko in Avstrfjo, ?^vzem$i Galici-jo, je zonet \rzro5tav1ien. — Spo?Tt!3^^? ??'?. Travnik! in p^'ja. posebno ra naš Orad !n G^to-vec kažejo že svoja »rebra*, tonlo sofnee fn prijetno dnevno ozračie, netie Ptfčkov, 1-^kor tu<1: že pnj»s;njs-joČi ^vnnčkf. trobentfee in nodle^ek, vse to nam ds'e upanje, da smo letns r^^hni^e pre^t^i ter <5a se nam Mi?a razo'ieTia sr»oml?d. Marec običatno re priza~ese. tcdz če bo ?e teko na-rr^ial. j^a bo slednjič le prem^orala nara va in km^lu bodo ?r!arčki zapeli: »Vigred. vicrred. viprreci je t«!* Mat'te KoželL cerkveni slikar v Kamnfkn, ie dne 2f\. svezana 7večer ro nudi ^ole7ni fnlj'jčnfcO umri. V Ka^nnfki! je nrrrla Avgusta baro-nicn Teuffcnbach. t Učiteljica Ana ZfT^ne^ova. Pišeio natn: Kzknr ste že favili, je umrla v Nom* cerlai pri CeTri jro$r>a Av.n Zupanek - Potrlaien no doigrf in težrc? bolezni. R^jnto je bila sr^o^no nrilnib'frra med učitelj*tvom Vn^nr tf:di med ljudstvom, kar je priča' ler»i \y*"^r^h% ksterecra so ^e xi<3r'~?W Ijuđ^c o<1 MfzTi fn ćp.leč. Znr>vi^t^9 je ^v^ ^rihezniiva stnčka, nj*n mr»i nč'telj R. Zupan^k, trn. je že dve leti v rt?-r.kem vjetn?!5tvx!. Umrla je otrokom skrbna rrat?. m mf «rno ?R«3ruf>n? 7 n.fo vestno nčfteljlco tn do^ro Volesrinjo. Obranimo Jo v !er>em sp^mfnu! »Šamot©** ero**". ?crrrvkaz v ?t?rih 6e)siffyh t ljupko M:V» M»v. frna tt-vanredna. na vse^ini nokata de-'.^n'«. sfiatnrv mscen^ciio. k čemer nride ?•? umetni?ka ifrra nređ^vifafcev «rlav-m"h vioff. Z^nirr'vo od !:o^ca do krain. KM ćrun učinkovitost ^e nrcdv?>Ta danes v Kino - Tiealn tt»!č-na fr^Heja-n^k!* burVa: »Porocrtk »»» ooveffe«. Predstave te^ ^enraclir^ r^lneor« snoreda traf^fo Vo đve oH, ob 3.. B- 7. te 9. rveCer od dane5 do čr+rtl;?. Za petcV nam?.nj©nl TTln »Rer^tev« ni doine' ?n $c mr»to njetr^ unri?;orf »TfomsTt^^los«. V. def. ?far?iTink«tus, oetf def. «e r»re<1-va^a Tr ^:no - Mealu ^^ pefVa ?- do nnnedr'Ika S. fn?rrca (mesto fVT»a ^Per»r»5tevO. Peti dei tetra sfl*«*a fi!msVerra deTa Tif?r>rjv1fa r^ r'l^^m tvtf rroorr^rn vt^Tc. Vof o^ta'f de'f. ffnrnTi"^-Tf|Ti^ v fvo'Vm sovra^tvn do č!nve?fv^. se T*r;^'»devi». to T>mv>?r!A- r?^os* f*eter"u delu, v k^terrm na^n O^ rgpgj pofcuzoje Tiigvie tvoje umetnilke vrline. Film je seveda naj-okusnejše in najkrasnejše opremljen. Kino - Ideš!.______________________ Aprevizacija. -f Oddaja lizotm mesto kroiaplr- ]jl Mestni aprovizačni odsek je skle-nil oddajati ijudem, ki so brez krom-pirja, fižol, in sicer na krompirjeve karte. Na 14 dni dobi rodbina do 4 oseb 2 kg fižoia, do 8 oseb 4 kg. čez 8 oseb 6 kg- Krcmpirjevim kartam se bodo odrezavali odrezki, in sicer za vsak kilogram 10 odrezkuv. Fižol se bode oddajal iz cerkve sv. Jožefa vsak dan popoldne od 2. do 6. ure. Cena za kilogram je 70 vinarjev in je potreba drobiž pripraviti. V petek, dne 2. marca pridejo na vrsto krompirjeve karte za prvi okraj. ■r Cena saharina. Kakor javlja-]o z Dunaja bodo cene sladkornega nadomestiia, saharina. določene tako, da bo stala ona množina saharina (ki ninia nobene redilne vrednosti), ki odgovarja 1 kg sladkorja za ravno ivto ceno kakor 1 kg sladkorja- Na Nemškem ie saharin mnogo cenejši kakor sladkor. Književnost. — Fr. Bobuslav: »Za crnim za- storom.c (Igralčevi beležki.) Cena I K 40 vin. K'avnokar je izšla ta - Ie slovenska publikacija od avtorja, ki je Ceh in Ljubljančanorn /nani nek-danji član deželnega gledališća. Toplo priporoćamo L3ohuslavove belež-ke, k? so poklonjene Ljubljančanom v znak zahvale za interes in požrtvo-valnast, ki so jo Ljubljančani izka-zaii Bohusiavu, ki je v sedanji vojni iz^ubil vid. Avtor nam piše sam med drugim sledeče: »Bog varuj, da bi hotel priti med slovenske literate, ali celo pesnike. Take konkurence nisem niti zmožen pri nas na ČeŠkem. Zato pa prosim, li nobenega 'iterarnega merila za moje priproste slovenske rime, ki so pisane iz teme in so prav-zaprav razgovor igralca z občin-stvom in nekaka nagrada za izgubljeni oder, kateri oslenljenemu igral-cu ^elo zelo manjka, kajti občinstvo je igralcu potrebno, kot voda ribi. Upam. da bodo čitali Slovenci brez kritike, da so tako moćni, da jim ne priđe pri branju moje slovenščine slabo. Tn če se najde nc'i-iteri (teh bo c'ovolj) strogi sodnik, ki bi se ne čuti! močrtega, naj ra?ef (dn ne zapelje v bole7:en druge), bere mojn brošuro ?>Za crnim zastorom«, kajti tam ne bo sploh videl madeža književnosti in kot pravi kristlan bo kršćansko odpusti! pregreš^k meni, tuđi kristja-tiu, ki končno prosi za eproščenje, da se je sploh rođil.« Brošura se bo prodajala v »Narodni knj!garni«.da!je rri s:osp. Scnwentnerju, v Trstu pri J. Stoku, v Celju pa prevzame prodajo tvrd ka Ooričir in Leskovšek. Ostale ^p. slovenske knjisrotržee iz-ven LfuMj3TTe podivlja avtor, da se nrijazno pri rriem ra prodajo pHj?l?se. NV.slov: Fr. Bohuslav, Smichov, Po-dčbradova ni. 746—2S n. — Nove hrvatske revije. Ml?J§i hrvatski književniki so priveli i7.da-jati umetniški almanah »Grič«. Cena 3 K. Naroča se v knj'^arn! Rrereria v Zaprreb«. — V založbi »Pučke Tiskare« nrične irhajati ^ociinlno - po-litfčni tednik »Hrvratska Njiva«. mn stran* • Bančn! uradniki — dražtlcL Državno pravdnfštvo na Dunaju je dvignilo obtožt?o proti veČ uradni-kom »Allgemeine Depcsitenbank« zaradi draženja. Ta banka je pred kratkim ustanovila blagovni odde-lek. je nabrala jako mnogo vsako-vrstnega blaga in ga po neopraviče-no visokih cenah naprej prodajala. * Kaznovani filozof. Privatni docent na vseučili^ču v Bonnu dr. Nerweyen je imel pred kratkim pred samimi akaderri'ki predavanje o kršćanskih verskih naukih. Klerikalni listi so ga zaradi tega predavanja oštro prijemali, seđaj pa javlja »K61-nisehe Vo'kszeftung«, da Je voJaSka oMast Zdfitevala odstranittv tega učitelja in da ga je poslala kot pri-prostega vijaka na zapadno fronto. * Milljonska astanova. Pred kratkim umrli generalni ravnatelj ogrskih prog južne železnice Makso vitez Bram ie zapustil milijem kron za ustanovo, katerc obrestf se morajo vsako leta na dan njegove smrti raz-deliti med ogrske in med avstrijske uradnike in uslužbence južne želez-nice. V prvi vrsti se je ozlrat? na tf-ste, kl so podpore najbolj potrebni, na vdove in na sirote. • Okraden boln^kl Tlak. Na kolodvoru v Nagn^varadu s0 zapazili, da je bil boiniškf vlak. ki je peljal bolne In ranjene vojake.na notu okraden. Iz-flrinila *o vsa živila. Prfjeli so šest že-^rničarjev, ki so pri dotičnem vrlaku ell službo In dobili prf njih ukradena živila. 2elezničarji pravfjo, da so ta ilviU kupili od vajakov. U to se peljalf t Istim vlakom. Okrasti bolne in ranjene vojake celo za živila — to pač zasluži eksemplarično kazen. * Obsofeti duhovnik. Prvi senat ogrske kurije je obsodil romunskega duhovnika Avrda Togyer-Magecza v Szegedu na štiri leta težke ječe in sicer zaradi hujskanja in veleizdaj-stva, Magecz je bil obdolžen, da je lanif ko so Romuni prodrli na Ogr-sko, na^ovarjal nekaj ljudi, naj se pridružijo. Prvo sodišče je Madecza oprostilo, a državno pravdništvo je vložilo ničnostno pritožbo in kurija je prvo sodbo premenila in prisodila Mageczu štiri leta. ' FciicijsKj stotnik ▼ Velikem Varadinu. »Nepkava«, madžarski so-cijalistični organ, opisuje delovanje policijskega stotnika Horvatha v Vel. Varadinu. V zabaviščih Bonbonniere kabare in LIoydov kabare" gospodujc po svoji volji, gospodarji ga morajo dobro rediti in napajati, orfeumske *zvezde« pa mu morajo biti na raz-polago, kadar hoče; ako se katera hrani, mora »rer Sub« iz mesta. Policijski šef ve" vse to, pa se vedno brani Horvatha, češ, ckp izdubi službo, propade. In tako vrši Horvath s\7ojo * Pr! vagonu ?fra. ki je stal prvotno kilogram 7 K 40 vin. do 7 kron 70 v. $0 gnah* ceno do 12 K 75 v že-lezniški pristav A. Vestermajer, tr-srovec N. Lnffler in asrent Splorron Mannberg. Kupčija se ni izvršila, ker ]e izvedela oblast za njo in jo pre-prečila. Vsi trije pa so prišli pred sodnijo na Dunaju in so radi posku-šenega navijanja cen obsojenf: A. Vestermajer na dva meseca strožega zapora in 300 K globe. N. Loffler na 6 mesecev strogeea zapora In Sa-lomon Mannber? na mesec dni zapora in 300 K globe. * Lepa dobrodel/iost. Začetkom vojne so v Budimpešti ustanovili posebno društvo, da pridobiva in na-me?.ča str^žnice za vojaške 'uolnišni-ce. 2e nekaj časa sem se Je čulo, da se srode v tem društvu slcpanie in poTfcffa "h fe zdal tuđi do^npTn. Pređ-sednfea fn tafnfea sta potom oglasov vabili dekreta, nai se ocrlasijo, če I10-Čejo dobiti dobro službo v vojaski Hotnišnicf. fV1?s?!o se Te po'no de-kfet, vsakemu je bila sluZi>a obijub-llena, vsako je moralo žalosti 30 tto 40 kron, a službe n! nobena dobila. Vplačani denar sta porabili itase predsednica in tajnica, * Pooravljlene oči. Japonci se marljivo evrrvpej^iraio. Nišo veČ zadovoljni s tem, da no«!jo evropsko obleko, ampak *o začeli tuđi svoje oči popravifatf. Olavni razloček med Japoncem in Evrropejcem je ta, da ima Janonec oči drucrače postavljene, namreč poševno. Spretni Klravniki majo to pren-enfti m postavit! oči po evropsko. Oneracije r»e provzroč? <;koro nič bolečin. velja pa 1600 irark. Več evropskih in amerfških 7dra\Ti!kov se je ?e specijaliziralo za take operacije in si tiidf v kratkem Času pridobili leno premože^iie. Pra-vijo, da si je dni tuđi jsnonski cesar prikrnfiti oči po evropsko. * Stare poStne znimke. V Bni-selju je bila te dm" na javni dražbi prodana zbirki poštnih znamk. To zbirko je bil tekom let sestavil mož, ki je pred kratkim umri. Izvedenci so to zbirko starih postnih znamk ce-ntfi na poldrusrf m?lfj.Tti frank^v. Pri prodaji je bilo za zbirko plaćano skoro miliion frankov. Daffe ie bila prodana zbirka vseh belgijskih znamk od leta 1849. do sedaj za 100.000 frankov. Neverjstne svote so bile plačane za 300 silno redkih starih znamk. Časopis za zbiralce poštnih znamk pravi, da $0 vse zbirke, kar ji'h je zdaj na svetu, vredne približno 500 mllijonov frankov. Najdrapro-cetiei^a poštna zn«mVa ie ona otrka S. Maurizio \% leta ISTO. Na vsetn svetu je satno 17 izvndov te rnamke. a ne ene n\ dobiti \t rok lastnikov, das? le hilo fe ra eno samo ponuđenih 50 000 fr^nkov. • Klnennfotr^n Nikamo ??e statistike, ki bi karala. koT;Vo je na svetu kinem?tngrafnv w koliko novih fil-mov iziđe vsako l^to. Te neka) po-datkov imamo iz BeroHra. Leta 1916. Je bilo berolfnski cenr^n predloženih 130*5 novih filmov v 3003 dejanjih. Izmed teh jih je bilo 389 v 460 dejanjih, katerih predstavljanje je bilo brez zadržka in omejitve dovoljeno; v 838 film ih s ?3M dejanj je berolin-ska cenzura odločlla, da so nepri-merni za otroke; za 52 filmov 5 105 deJanji je cenzura odločila, da so ne-primerni za toliko časa, dokter traja vojna. 27 filmov z 80 dejanji pa je sploh prepovedala. Izmed teh filmov jih je 829 z 2120 dejanji. ki so izdela-n? na Nemškem, 477 z 883 dejanji pa, ki so izdelan! v inozemstvu. Če še prfpomnimo, da Je vsako filmsko de-janje i>ovprek 330 metrov doljro, si lahko vsak izračuna, koliko filmov porabilo na Nemškem in koliko jih produciralo doma, ♦ Anffleško mtntstrstvo v ver-slrem mfan. Sedanje mfnistrstvo, ki ma stoji na ćelo Lloyd Oeorge, ni sa- mo v političnem oziru koalicijska! vlada, nego tuđi v verskem oziru. V ministrstvu so namreč zastopana protestantske sekte, kar jih je sploh na Angleškem. Skoro vsak minister pripada drugi sekti. Lloyd Oeorg© sam je anabaptist, pripada torej sekti, ki je v 16. stoletju igrala veliko vlogo, danes pa ima lc malo privr-žencev in sicer lc na Angleškem in v Zedinjenih đržavah. Finančni minister Bonar Law je presbiterijanec in pripada torej tišti sekti, proti kateri se angleška državna cerkev najsr-Citejše bori. Trgovinski m ister Kenderson, zastopnik delavske stranke v ministrstvu, je Wesleyanec, kf so neka veja presbiterijancev: lord Milner je luteranec, Carson ie sicer po krstnem listu protestant, pa se drži naukov Škotskega reformatorja Johna Knoxa. Samo manjšina angle-ških ministrov pripada anglikanski državni cerkvi. Mwm poročila. POTOPITEV VELIKEGA TRANS-ATLANSKEGA PARNIKA. London, 26. febmarja. (Kor. uf.) Reuter poroča uradno: P o t n i š k i p a r n i k »L a c o n i a« družbe *>Cu-nard - Line« (13 099 ton), ki je vozi! iz Newyorka, je bil br e z s varil a potopljen. O poinoči pričakujejo ladjo, ki pripelje 270 rešenih ljudi med njimi nekai potnikov. NEA1ŠKI DR2AVNIKI O STALIŠCU ŠPANSKE. BcrcHn, 26. februarja. (Kor. ur.) »Vossische Ztg.^c priobčuje poročilo »Tempsa-c o razgovoru državnega tajnika Zimmermanna in državnega tajnika barona v. d. Burche z bero-linskim poročcvalcem madridskega lista ^ABC« in lista »Vangriadia«. Državni tajnik Zimmermann je baje iz-vajal: Upali smo, da nas bo Španska bolje razumela. knkor katera druga država, zato nas je odgovor Španske kolikor toliko razočaral. Državni tajnik je slavil odkrito nevtralnostno politiko in karitativno delovanje Španske^a kralja ter nato nadaljeval: Sklenili smo, Drekrižati uniccvalne nacrte svojih sovražnikov s sredstvom podmorske vojne, prepričani, da se to ne bo smatralo kot izziva-nje nevtrakem ter smo pripravljeni storiti kar je Ie mogoče, da jo zmani-šamo. Nemčija br> dala Spanski v nemških ia danskih pristanišnih, ki jili bo označila, nermejeno na razpolago premog, ker želi Nemčija kupiti velik del spanske žetve ter je že odposlala naročila, ki se bodo takoj plačala v, gotovini. Tuđi je Nemčija pripravljena prodati Spanski nekaj svojih ladij. ki so internirane v španskih pristani-ščih. Med Špansko m Anglijo se bo uvedla tedenska pasažirska služba na podlagi dogovorjene poti za ladje. Vojna konterbanda je od transporta izključena. Na vprašanje, ali se ne bo delala nobena razlika pri potopitvi nevtralnih ladij, je odgovoril državni tajnik ZimTnermann: Nobena. Na§ sklep je neomajen, Ie tako Je mogoče da se vojna to poletje konca, in to je želja nas vseh. ITAUMNCJCO URADNO POROČILO. 26. februarja. Včeraj običajno delovanje artiljerije, ki le bilo sil-nc.iše v Val Sugana, v odsekn pri Pla-veh in vzhodno Gorice. Sovražniko-ve poskuse, vdreti v naše pozicije na sevemfh pobočjih Col Bricona, v dolini Tra^ngnolo, pri Maginsu in na Slemenu smo z občutnimi izgubami za neprijatelja naglo povlačili. V pokrajini jugo - vzhodno Gorice so so-vražni oddelld po ljuti artiljerijski i pripravi napadli neko našo eksponi-' rano pozicijo južno Vertofoe: bili so odbiti in raspršeni ter so pustili nekaj vjetnikov v naših rofcah. Živahno delovanje letalcev. Naše baterije so zadele sovražno letalo. ki je pri Devinu strmoglavilo navplčno na tla. Preteklo noč sta dva naša zrakoplova bombardirala kolodvor Rihem-*>erg in letališče v Prošeku, severno Trsta. Vrgla sta ^1/? tont eksplozivnih snovi z zelo dobrim uspehom. Na-vzlic silnemu sovražnemu artiljerij-skemu ogTilu !n navzlic Tjutemn vetru sta se vmila zrakopova nepoSkodo-vana v naše črte. TURSKO URADNO POROČILO. 26. februari a. Fronta ob T 1 jsr r I s u. Naše operacije severno od Tigrisa potekaio po nacrtu. Na ostalih frontah nlčesar posebneffa. Hinđenbursr pri nemškem cesarju. Derolin, 26. februarja. (Kor. ur.) Cesar Viljem je sprejel včeraj poročilo državnega kanelerja tn danes noročilo $efa generalnega štaba« Izdajatell !n odgovorni arednft: Valentlo Kopitar. LMtehui ta titk »Narodsi J&SSM+ Stran 4. .SLOVENSKI MAKUtr. dne 27. fetmnrarjl I*i7. 47. Stev. Velika bitka ' ob Sommi posnom volatfeo-uradno In od nameatnlka gone* ral. štaba Mi. B. sa prolz-vajanje dovoljana pred-stavljala so boda v krat- kam v KINO IDEAL. Stanovanje v novejši biii obsteječe ti 4—5 «ob z električno raz5 = rtljavo sa Išoe <*a maipT termin. Ponudbe po * u^laj" 4303 na upr Složen. Nareda Flo&evlnasto posfekleao rmajlrano trna vedno, ter po nafolliih 0*11811 ▼ zalogi ; Osvald Dobeic, L}utl|ana, llarti&ova etstm it 19. Jtsvnofam se > npl pfsalaa mizs. Gospodična z izvrstniiai soriftvali, lito ateta* sa w—■• deJe t? trgeilal, tli ti vodstvo gospođini- ; •tva, razume slovensko, nemiko In italijanske Naslov povt u pravni St vo »Sk>v. Naroda«. : 67« i * . K" Ka»lai ali Tisa— w aateam malo posestvo ! s vaatila* sli -adi tot« ■[§. Poaudb« pod .Posaatv© f70u na upravn. I »Slovrn^keca Na oda€. 670 j liče s# ss taksi Btmtfcisvsii* { ▼ LJnblj&Ts! eU ▼ blftfa!. *79 Ponudbc .od „nestfclevaaa 67D" na upravni*tw> »Siov. Natods«. Proda se 8 ora'ov m!a-dega zaraiienega -gozda- ▼ blliial Lsfatca as NotravJskeJt. U^udna rast, — Pismene n< ~u '■■ - na uprav. »Sot. Nar « pod n1l+X&/$72u. 675 ! Tufnim erc^m nainanjamo vsem sorodnikom, priiateljem in znancem pr< žah s no vest. da je nai iskrenoljubijeni oče, odnosno stan oče, tast, gospod bivši kleparsHi mojstcr, vodovodni Instalater In | posastniK i TČeraj dopadne, po daljši boleio*, previđen s totaiili sv. vere t starosti 73 let mir.no zatisnil oči. Pcgrtb drsgega rajnkega »e vrli v cVtrtek 1. marca t. 1. pop. ob pol 4 iz deielne bolnice na p< kcpaliŠ<*e k Sv. Križu Posmrtne maše se ber6 v petek v cerkvi sv. Petra ob 9. uri. LJUBLJANA, 27. svečana 1917. Globoko žalujoii ostali. ares p«a«ba«9a •fevaafila. ______ ■■ — ^^^^^^^^_^^^^^^^^^^^^^^^..._.. Zahvala«. Za vse Ijubeznite dokaze srčnega iočutja povodom smrti preblage gospe Leokadije Werbošek zaaebnica ter sm spremstfo k ▼ečncmu pcčitka kakor sa kr?s«e vcnce, izrftam ▼ imenu nečaka in t svojem imena vsem najtoplejSo aahfaio. 602 V LJUBLJANI, doe 27. svečana 1917. AvrftUIa ŠtIML Vttlika bitka ob Sommi posnota vojailio-uradno !•• od namaststUca gene* ral. Stat>a ili. 0. sa protz-vajanfa dovoliotia pred* I stavljala sa ttodo v krat- ! kam v KINO IDEAL. ' 9 W M'ad trgovski "VI SS s >ra £2ie ia&o} in pod urrodnmi pogoji. Naslov pove ur>rav »S:ov. Nar«. 675 B0BT Svrstaš ss trkcf ~*l»] DIJAK ■s krsna fa stan^vanis r> ^ji^ po i „ Srsas ta sta«.ev*o|* 630(< na u >ra?n*tvo »IS o». Nif»k3«« t,8'» Uratsttka đrmlfna Uf ta arado aU k#nae aiarea :ri i&ta SOBE tventuflno z delno uporabo kuhime, ozir enako rri7.no stinovan c P^nudbe na im, »Slov. Naroda« pod „B ©k ■•rto«H «74U Jtfoške ovratnike vaeh kak K 480. Otrs4!« BOfS- Vlsa, MstTllki, po 'a"-fvh ccoah na drobno In dabelo. OSVALD OOBEIC *f artfaeva šesta it 19 Istotam se kupi pisalna miza. Kostanjev les do 2 m doljj, crrv m !O—50 cm * prer-*u kup.i)*- flHlO VABIC, ▼•!•- ir&e*, Aa>l«tt, Josnoita «rsko. Lc ponudbe 2 nave:' o skrajne c«ne. mno- finf in roka dobave nsi se vpošilja1 T^čnn plačilo. - Kuiant'to poslovanje. Kap«'ta* tuđi mehak les, bukove in hrastove hiodr n\\ d-5 p 52- Velika bitka ob Sommi posnota volalko*uradno In od stamostnlka ssns* ral. ttaba IN. B. sa prols-vaiania dovolfana prod* stavljala so boda v kratkom v KINO IDEAL •jPlsatsljsko 90đpora« draitva v L^abljsal11 neznanja ^iannin ž^loatno Test, ds je njega bivbi mnogoletni, xs proipeh drućtra Teletaslužoi pred»cdnik Raiko Perušek, & kr. ginn»zl|ski proffetor v pekoiu in pisatel^ dne 25. februrarj* 1917. ob 7. uri sjutraj na D onaj a ixdibnil »vojo blago doio. Vrlemu moiu Sastea apomin t aaroda! % V LJUBLJANI, dns 3S febrnrarja 1917. m i Denarnice, damske torbice, »•tak« ta sakma>ovalaa turb«, srcal-em MC al«k«v*|a trgovcem = A. Fryikova, = Pteeti im CeSkeni. 639 Vtorna po5ilj«tev bla*« bogate taz-n©vrstno5ti ia 55 X, franko po pov-iet|u - Kar bi ne bilo v5tč rada ■»■»■■mmmm zarTentam —^—— Doture britva In I 3?S2*T1 ZA STRIŽEMJE LAS. | i. a britev \z srebMs;cgs jfkia j K 3 . 5 ; varnnstni briviki i aparati nonikliani K 3, 5 ; i rnamka ,Perfc.Wt" z G klir.ami, K 12, 15, 20; Dvoreme rezervne kline tucat K 4*50.5. 6 Prima apar.iti za ^triženje las ! 9, 11, 12 K. Premenfl dovolje- | na ali denar narai. Posiiia po j povzftju fllt predpla^ilu j c. in kr. dvomi založnik, j Jan ^onriii irvozna tvrdka, : Most Št. 1W7, (Brux) Češko. Glavni katalog vsakomur gratis in franko. Velika bitka ob Sommi posneta vofeSNo»uradilo In od namestntka gena* ral. štaba III. B. za prolz* vajanfa dovollana prad« stavljala sa bed« v krat« kem v KINO IDEAL. daatTlraai is vina lasta«ga pr!4elk«. Pri oslabriost' od starosti in želodčnm tež-kt>e*h ie ix vini rfe.tiiiran star konjak že «;folet a znnnoojlukj-sno o L'fl^hnhv !pq UlullUI Suu ■ hUCliuMJuI lud « dablin v polanih In dabllli kupim ««ako vagonako množina po najvili! tSn«wni oeni J. Pogačnlk, Lfnbllana, Mar. Torazlie casta 13. Srbe2ico9 hraste, izpušiaie odpravi kar najhitrejSe ,,mjavo mazilo" Mali lonlek K 1 60, veliki K 3'-, družmska porcija K 9—. Z do- 532 datkom, kako se uporablja, s? naroča pri Dt* C, ffasclis Kronen-Apotrtok«, Raab (6y5r)v Ogrtko. 28./2„ l.|3, 2.|3. Razstava origin. aakifov, izvrienih po načrtlh umetnikov od 8a ura z*utraj do 8. ura zvačar (slatc, sra>fero9 platiti, dragulji) ¥ Izložbi salona „Umetniska propaganda" Sodna Ulica 5. Naknp t teh dneh od 3. đo 4. ure istptam. Popolne opreme 1 otroikega perila v zalogl z« vsako starost priporoCa znana trgovina s periiom C J. HAMANN LJUBLJANA, Mestni trg Stev. 3. Ustanovljeno 1866. MF* Perilo lastnega izdelka. Velik umetniški dogodek za U ubijano! v K.9.Mafal ftZ|^Sal%S?«9.M v deželnem gledaliSčn. Torek 27., sreda 28. februarja. tetrtek 1, petek 2. marca: Predstave te dni wtakokrai ob 4., pol 6., 7. In pol 9. zveoep i Jfastop ubojšega iraikega kanktencj« Igralci pavla Vege&erja. Same itlrl dal! *m Nafboiis«, kar m !a dasi«! tidela ▼ Clran. Najvcčii igralec znača)ev n^ Nem^lccm, PAVEL WEGENER, je obtnem naj-večii dogodek na poprišču filma. Z aeodoliivo ailo upodablia na platnu svoje tajnostno vcltčastne postave, ki globolco pratresaio duio gledalcev. Drznost njegovih novih načrtoT bo oxarala občinstvo ravno tako, kaleor mahova irela umetnost, ki obv'aduje fantastično pojave ae v kraljeatvi* resniČnOStL Joghiieva hiša. raatastfcal Ifrakas ▼ petih d*lan]ih. Mogočno monumentalno delo fllmake umeinoatl. V 9la? alk vlafak PAUL WEUIIEB ia LTDIJA SALMAN0VA. Truda iolnega dela je bilo treba, da se is z nanrbranejš mi sreostvi moderne kinotehnike ustvar lo delo, ki združuie v sebi vic, kar ]• bilo v kinematografični umetoosti dosdai dosegluvega Vscbim vodi v natkrivnejio tajnosti narave, sa-gooetna Joghijeva hisa postane potoriiče divje razbr^danih straati in bojev, tpričo katerih zastaja din, vse zavito v tajnostno grozo. Treba je bilo ogromnih denaroih irtav. dm so ae za upriroritev oreakrbela irrditva, ki ao bila tredna globokih umetniskih na me nov rok opi ta. Eden prvih urrutnikov je napr^vil nacrt za dtko-nciie, nabavile to a* dragocene starine, naJukušcnejM operaterji so uporabili stoje najboljše moči, da to se doiegle prekrasne in čudovite fotograf čne slike S presenetljivimi svetlobnimi učinki. V*e pa prčkala moj striko vodstvo PAVLA WEGENERJA, tega nrprimertjivejja nem*kega nmetnika, ki ustvarll v tem vsr prekašajočem filmu najglaaovitejie delo svoje tvorne «i!e. ■i za mladino I NI sa mladino I leniaoiioneina aktaautetai jm~ Sestanek nemškeg. icesuja z ušim cesarjem in ^indenbnrgon. "Wk